EZ-1 člen 373. Uredba o podporah elektriki, proizvedeni iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom (2016) člen 9, 18. ZUP člen 144.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - prijava na razpis - državna pomoč - električna energija - formalna popolnost vloge - druga javnopravna stvar - smiselna in subsidiarna uporaba ZUP
Javni razpisi ali javni pozivi niso podzakonski predpisi. Taki akti namreč že po obliki niso skladni z ustaljenimi oblikami pravnega normiranja, poleg tega pa temu ne ustrezajo ne organi, ki jih sprejemajo, niti postopek njihovega sprejemanja. Javni poziv je namenjen obveščanju in ne določanju splošnih in abstraktnih pravnih norm, kar pomeni, da v javnem razpisu ni mogoče določati postopkovnih pravil, ki nimajo podlage v predpisu, oziroma takih pravil ni mogoče upoštevati oziroma na njihovi podlagi sprejeti odločitve. Vse to pomeni, da se toženka glede uporabe postopkovnih pravil ne more sklicevati izključno na Javni poziv oziroma se lahko nanj sklicuje le toliko, kolikor njegove določbe temeljijo na prej navedenih predpisih, na podlagi katerih je bil objavljen.
Toženka je s tem, ko je prijavljeno napravo opredelila kot obnovljeno in ne kot novo, kar je navajal tožnik, ugotavljala (sporno) dejansko stanje, in to ne da bi tožniku kakorkoli omogočila, da se opredeli do njenih ugotovitev, pomembnih za odločitev, oziroma ne da bi obrazložila obstoj pogojev za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku brez zaslišanja stranke
Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 5. ZKme-1 člen 5, 143.
Organ mora ob ugotovitvi katerekoli od okoliščin iz šestega odstavka 5. člena Uredbe o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 šteti, da je vzpostavitev upravičenčevega kmetijskega gospodarstva dokončna in sicer zgolj na podlagi pravne ureditve, ne da bi v zvezi s tem ugotavljal še nadaljnja dejstva.
javni razpisi - nepovratna finančna vzpodbuda - naložbe v rabo obnovljivih virov energije - obrazložitev odločbe
Kot izhaja iz tretjega odstavka 4. člena občinskega Odloka, mora imeti Eko sklad za odločanje o vlogah za finančne spodbude po drugem odstavku 4. člena s strani občine zagotovljene podatke o nepremičninah, ki spadajo v območje, za katerega je kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina, na zemljiško parcelo natančno, ki pa morajo kot taki izhajati bodisi iz lokalnega energetskega koncepta (v nadaljevanju LEK), bodisi iz občinskega akta. Če je na tak način določeno območje, kjer je kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina, so spodbude za vgradnjo električnih toplotnih črpalk izključene.
Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe v zvezi s tem, ali je nepremičnina, v katero je tožnica želela vgraditi toplotno črpalko, umeščena v območje, kjer je kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina, navedla zgolj, da se sporna stavba nahaja na parceli, kjer je skladno s posredovanimi podatki občine kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina, zato pogoji za dodelitev zaprošene spodbude niso izpolnjeni. Iz obrazložitve pa ne izhaja, kakšne podatke je občina posredovala toženi stranki, kdaj jih je posredovala in v kakšni obliki, zato se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti in je podana absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
Opredelitev v javnem razpisu, da niso upravičeni stroški nastopov na sejmih in razstavah, je v nasprotju z namenom in cilji javnega razpisa, prav tako je v nasprotju s pravili, na podlagi katerih je bil javni razpis objavljen. Javni razpis namreč ni niti podzakonski predpis. Njegova vsebina po obliki ni skladna z ustaljenimi oblikami pravnega normiranja, niti temu ne ustrezajo organi, ki ga sprejmejo, oziroma ni ustrezno določen postopek njegovega sprejemanja. Javni razpisi oziroma pozivi so namenjeni obveščanju in ne določanju splošnih in abstraktnih pravnih norm, kar pomeni, da v javnem razpisu oziroma pozivu navedenih pravil, ki nimajo podlage v predpisu, ni mogoče upoštevati in na njihovi podlagi sprejeti odločitve. To izhaja tudi iz četrtega odstavka 153. člena URS, ki določa, da morajo posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu. Zato v javnem razpisu tudi ni mogoče ožiti oziroma krčiti pogojev, kot jih določa pravni predpis.
Iz obrazložitve odločbe ne izhaja, da bi bilo tolmačenje k Pravilniku o gozdnih prometnicah (2009) objavljeno (ni namreč navedeno, kje in kdaj naj bi bilo objavljeno, prav tako njegove objave ni moč najti na uradnih straneh izdajatelja predpisov). To pomeni, da se organ (četudi ga je očitno štel za avtentično razlago posameznih določb Pravilnika) nanj že iz tega razloga pri svoji odločitvi sploh ne bi smel opreti in kar pomeni tudi napačno uporabo materialnega prava.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev vloge - zavrženje vloge - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker gre za enoten postopek, je bil ob presoji formalne popolnosti vlog (in ne vloge) sicer lahko izdan skupen poziv za njihovo dopolnitev, vendar pa iz poziva ni razvidno, katere vloge so pomanjkljive, oziroma na katere vloge se poziv za dopolnitev nanaša. Prav tako tudi nepravočasnost dopolnitve in njena posledica, ki je v zavrženju vloge, lahko zadeva le vloge, pri katerih je bila ugotovljena formalna pomanjkljivost in odprava katere se je zahtevala s pozivom k dopolnitvi. Katere so te vloge, pa iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, zato ostaja dejansko stanje v tem pogledu nepopolno ugotovljeno, nepravilno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje pa, poleg omenjene nepravilnosti pri uporabi pravil postopka, pomeni razlog za odpravo odločbe.
ZLPLS člen 14a. Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (1998) člen 15, 16. ZUP člen 214.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje iz sredstev fiho - način ocenjevanja vlog - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Zadržana presoja sodišča toženke ne odvezuje, da svoje odločitve ne obrazloži na nivoju, ki omogoča preizkus tistih ključnih razlogov, ki so vplivali na njeno odločitev. Skladno s šestim odstavkom 14a. člena ZLPLS mora biti vsaka odločitev fundacije (torej toženke), s katero se odloči o vlogi za razporeditev sredstev fundacije, izdana pisno in mora vsebovati pravno podlago za izdajo, izrek, obrazložitev ter pravni pouk.
Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 6, 6/2. ZUP člen 68, 68/1, 68/2.
Kot bistveno za odločitev se v tej zadevi pokaže vprašanje, ali se je projekt oziroma dejavnost, za katero se uveljavlja dodelitev finančne pomoči, začel izvajati preden je bila oddana vloga na javni poziv. Sodišče šteje, da je bila prodajna pogodba za predmetno vozilo po omenjeni ponudbi sklenjena 11. 7. 2017, ko je bila dana ara. Da bi bilo ob dani ari dogovorjeno kaj drugega, tožnik (ki ni predlagal zaslišanja oseb, ki so pri dogovorih sodelovale na strani prodajalca) ni uspel dokazati. To pa pomeni, da je bilo predmetno vozilo kupljeno pred oddajo vloge na javni poziv, oziroma da se je projekt oziroma dejavnost, ki je predmet zahtevka za finančno pomoč, začel izvajati pred predložitvijo zahtevka tožencu, in da torej pogoj za dodelitev finančne pomoči iz določb javnega poziva in Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ni izpolnjen.
proizvodnja električne energije - električna energija - seznam upravičencev - prispevek - finančna podpora - obnova postopka
V fazi predhodnega preizkusa formalnih pogojev za obnovo postopka se presoja le verjetna izkazanost okoliščin, na katere upravni organ opira svoj sklep za obnovo postopka, ne pa utemeljenost konkretnih dejstev in okoliščin, ki bodo, če bodo ta v obnovljenem upravnem postopku tudi dokazana, vplivala na morebitno spremembo odločbe.
Iz obrazložitve bi morali biti razvidni konkretni razlogi, zakaj sofinanciranje tožnika ne pride v poštev, oziroma zakaj tožnik ni prejel točk po posameznih kriterijih, pri čemer bi morali biti posebej navedeni razlogi za zavrnitev sofinanciranja intermedijalne sekcije ter posebej razlogi za zavrnitev sofinanciranja multimedialne sekcije.
javni razpisi - štipendiranje - sprememba zahtevka po vložitvi vloge
Tožnica glede na pogoje Javnega razpisa ne more naknadno spremeniti izobraževalne ustanove, ki jo je vpisala na vlogo. Po presoji sodišča navedba na vlogi glede izobraževalne ustanove oz. programa, pojasnjuje vsebino zahtevka vlagatelja ter predstavlja bistveno sestavino vloge. Zato sprememba le-tega tudi po presoji sodišča pomeni spremembo vloge, ki pa glede na objavljene razpisne pogoje po preteku roka za prijavo na Javni razpis ni več mogoča.
EZ-1 člen 374, 374/1. ZUP člen 1, 1/1, 2, 2/2, 3, 3/1, 3/2, 4, 9, 9/1, 144.
javni poziv - dodelitev nepovratne finančne vzpodbude - naložbe v rabo obnovljivih virov energije - razpisni pogoj - pravica do izjave - uporaba pravil ZUP - bistvena kršitev določb postopka
Toženka se glede uporabe postopkovnih pravil ne more sklicevati izključno na Javni poziv oziroma se lahko nanj sklicuje le toliko, kolikor njegove določbe temeljijo na prej navedenih predpisih, na podlagi katerih je bil objave.
Toženka v nobenem od predpisov, na podlagi katerih je bil objavljen Javni poziv, ni imela podlage za zavrženje tožnikove prijave mimo določb ZUP. Poleg tega je toženka s tem, ko je prijavljeno napravo opredelila kot obnovljeno in ne kot novo, kar je navajal tožnik, ugotavljala (sporno) dejansko stanje, in to ne da bi tožniku kakorkoli omogočila, da se opredeli do njenih ugotovitev, pomembnih za odločitev, oziroma ne da bi obrazložila obstoj pogojev za odločanje v skrajšanem postopku brez zaslišanja stranke.
EZ-1 člen 373, 374, 374/1. ZUP člen 2, 2/2. Uredba o podporah elektriki, proizvedeni iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom (2016) člen 9.
Toženka je tožnikovo vlogo zavrgla, ker je ugotovila, da jo je vložil na obrazcu za novo proizvodno napravo, prijava pa je bila vložena za obnovljeno proizvodno napravo, zaradi česar vloga ni vsebovala vseh ustreznih podatkov, ponujena cena električne energije pa ni bila izračunana v skladu z metodologijo in 9. členom Uredbe o podporah. Svojo odločitev je toženka oprla na četrto točko šestega poglavja Javnega poziva.
Javni razpisi ali javni pozivi niso niti podzakonski predpisi. Taki akti namreč že po obliki niso skladni z ustaljenimi oblikami pravnega normiranja, poleg tega pa temu ne ustrezajo ne organi, ki jih sprejemajo, niti postopek njihovega sprejemanja. Javni poziv je namenjen obveščanju in ne določanju splošnih in abstraktnih pravnih norm, kar pomeni, da v javnem razpisu ni mogoče določati postopkovnih pravil, ki nimajo podlage v predpisu, oziroma takih pravil ni mogoče upoštevati oziroma na njihovi podlagi sprejeti odločitve.
EZ-1 člen 373, 374, 374/1. Uredba o podporah elektriki, proizvedeni iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom (2016) člen 21.
javni razpis - upravna zadeva - uporaba ZUP
Javni poziv je namenjen obveščanju in ne določanju splošnih in abstraktnih pravnih norm, kar pomeni, da v javnem razpisu ni mogoče določati postopkovnih pravil, ki nimajo podlage v predpisu, oziroma takih pravil ni mogoče upoštevati oziroma na njihovi podlagi sprejeti odločitve. To izhaja tudi iz četrtega odstavka 153. člena Ustave RS.
ZSFCJA člen 11, 11/1, 11/9, 17, 17/1, 17/4. ZUJIK člen 114, 114/1, 114/1-3, 119, 119/2. Pravilnik o postopku javnega razpisa Radiotelevizije Slovenija za izdelavo filmov neodvisnih producentov za javno kinematografsko prikazovanje (2017) člen 25, 25/1.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - razpisna merila - zmotna uporaba materialnega prava
V primeru, ko komisija ocenjuje prijave po kriterijih, ki ne izhajajo iz objavljenega besedila razpisa je kršeno materialno pravo. Komisija prijav ni ocenjevala po merilih, vnaprej objavljenih v Javnem razpisu, ampak po drugih, neobjavljenih kriterijih oziroma je ocenjevala, ali naj bi imela tožnica dovolj sredstev ali ne, za kar pa niso bili določeni nobeni kriteriji.
Toženka je dolžna zagotoviti transparentnost izbora in enakopravnost prijaviteljev ter v ta namen v Javnem razpisu jasno določiti kriterije, ki bodo uporabljeni, ker jo ti v postopku odločanja v celoti zavezujejo. Ker gre torej glede na povedano za nejasno določeno merilo, ki je bilo dopolnjeno z internimi, neobjavljenimi merili, za katerega toženka ni prepričljivo izkazala, da niso bila uporabljena, ga ni mogoče razlagati v škodo tožnice.
Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 6, 6/1, 6/1-3, 6/1-5. Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 60.
nepovratna sredstva - mladi prevzemniki kmetij - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - pogoji za pridobitev sredstev
Prenosa kmetijskega gospodarstva v okoliščinah, ko se je prvotno kmetijsko gospodarstvo v kratkem časovnem obdobju pred tožnikovo prijavo na Javni razpis (štiri mesece pred prijavo) na opisan način delilo na dva KMG-MID, tudi po presoji sodišča ni mogoče šteti za medgeneracijski prenos skladen z določbami Uredbe o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) in Javnega razpisa, saj je logičen zaključek, da se je z zmanjšanjem obsega PKP zmanjšala tudi konkurenčnost kmetijskega gospodarstva, kar je Agencija v izpodbijani odločbi primerno obrazložila.
Tožeča stranka kot delodajalec enega od pogojev, ki jih je določalo Javno povabilo, ni izpolnjevala, to je pogoja rednega mesečnega izplačevanja plač in prispevkov za obvezna socialna zavarovanja zaposlenim v zadnjih šestih mesecih pred mesecem oddaje ponudbe. Skladno z določili Javnega razpisa se je ta pogoj ugotavljal z vpogledom v evidence FURS in štelo, da ni izpolnjen, kolikor REK obrazci niso bili oddani pravočasno, pri čemer tožeča stranka tega pogoja za enega zaposlenega ni izpolnjevala za mesec julij 2017. Opisovanje tožeče stranke, zakaj je prišlo do zamude pri izplačilu te plače in zamude pri oddaji REK obrazca, po mnenju sodišča ni relevantno in se pridružuje stališču tožene stranke, pojasnjenem na glavni obravnavi, da bi bila lahko predmet pobota oziroma poravnava obveznosti ob razvezi zakonske zveze, na kar se sklicuje tožeča stranka, le A.A. neto plača, ne pa tudi prispevki za obvezna socialna zavarovanja zaposlenim, ki bi morali biti obračunani in plačani v roku in posledično tudi pravočasno oddan REK obrazec. Četudi je iz tožbe tožeče stranke mogoče razumeti, da se je za zapoznelo izplačilo plače A.A. kot prokurist odločil sam in v okviru svojih pooblastil, to tožeče stranke ne opravičuje, saj je A.A. izplačilo odredil v njenem in ne v svojem imenu. Prav tako tudi ni mogoče slediti tožeči stranki, ki meni, da bi lahko o nerednem izplačevanju plač govorili le, kolikor bi se to nanašalo na več zaposlenih oziroma daljše časovno obdobje. Pogoji iz Javnega razpisa so bili jasni, tožeča stranka pa jih ni izpolnjevala in zato na drugačno odločitev ne more vplivati njen ugovor, da tožena stranka ni pristojna za razlago pojma "redno mesečno", nenazadnje pa tega, kaj na bi ta pojem po njenem mnenju pomenil, niti ni utemeljila.
ZUJIK člen 102a. ZJF člen 7. Uredba o porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014-2020 za cilj naložbe za rast in delovna mesta (2015) člen 2, 16.
javni razpis - pogoji za dodelitev sredstev - načelo enakosti pred zakonom
Toženka se glede na to brez podlage v zakonu oziroma zakonitem predpisu sklicuje na okoliščino, da je sporni razpisni pogoj določila glede na svojo večletno prakso pri razpisih za različne programske projekte, katerih izvajalci so izključno zavodi, društva in fizične osebe s področja kulture, ker referenčnih izvajalcev drugih pravno organizacijskih oblik ni. Navedena okoliščina namreč ne more predstavljati dopustne podlage za izključevanje prijaviteljev, ki ne nastopajo kot zasebni ali javni zavodi in društva, že pred izborom upravičencev glede na oceno njihovih projektov, pač pa gre za arbitrarno določen razpisni pogoj in njegovo nedovoljeno uporabo v razpisnem postopku.
javni poziv - dodelitev nepovratne finančne vzpodbude - naložbe v rabo obnovljivih virov energije - razpisni pogoj
V skladu z Javnim pozivom se finančna spodbuda za naložbo vgradnje toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na območju občin s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Maribor ne more dodeliti, če občinski akt ali lokalni energetski koncept določa na tem območju drug prednostni način ogrevanja. V zvezi s tem je tožena stranka izpodbijano odločitev pravilno oprla na veljavni Odlok, torej predpis, ki je veljal v času njenega odločanja, in ne na Odlok /2013, ki je veljal v času objave Javnega poziva.
Iz obrazložitve izpodbijanega akta niso razvidni razlogi oziroma kriteriji, na podlagi katerih so ocenjevalci (kot je razvidno iz upravnega spisa, je tožnico v okviru pred-selekcijskega postopka ocenilo 10 ocenjevalcev) dodelili posamezno število točk, katerih skupni seštevek in izračun povprečja predstavlja končnih 13 točk. Sicer je navedeno, da je način ocenjevanja opredeljen na spletni strani www.startup.si, vendar se sodišče glede tega strinja s tožnico, da gre za zelo splošno, neoprijemljivo utemeljitev brez natančne obrazložitve.
Tožnica je v tožbi (kot tudi že predhodno v razpisni dokumentaciji in v predstavitvi izdelka) navedla, da v treh letih po natančnem pregledovanju svetovnega trga ni našla nobene omake, primerljive njenemu izdelku. Ker se toženec glede tega ni opredelil oziroma je zgolj pavšalno navedel, da podobne (tudi naravne) burger omake že obstajajo, ni pa jih konkretno naštel, sodišče šteje tudi ta zaključek za pavšalen in nemožen preizkusa.