Uveljavljanje ugovorov glede nepristranskosti uradne osebe v upravnem sporu predstavlja tožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka po 2. točki prvega odstavka 27. člena ZUS-1. Po stališčih Vrhovnega sodišča določbi 20. člena in 52. člena ZUS-1 v zvezi z novotami določata pravila, po katerih sodišče preizkuša ugotovljeni materialnopravni dejanski stan ali pa ga šele ugotavlja. Zato v teh določbah urejen sistem prekluzij velja le za navajanje dejstev in dokazov, potrebnih za materialnopravno presojo. Procesnopravno upoštevna dejstva in dokazi pa se, kot navedeno, uveljavljajo v okviru tožbenega razloga bistvenih kršitev pravil postopka. Za presojo njihove pravočasnosti torej ne more biti odločilno, kdaj jih je stranka navedla, pač pa, ali je prekludirana z uveljavljanjem tega tožbenega razloga.
Izpodbijane odločbe zaradi pomanjkljivosti obrazložitve v zvezi z ocenjevanjem po obravnavanih (pod)merilih ter glede zneska prejetih zneskov, saj ni razvidno, zakaj je tožnica prejela glede na podeljene točke 36.000,00 EUR od razpoložljivih sredstev, ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka, zato je sodišče tožbi ugodilo.
sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazloženost odločbe - neobrazložena odločba
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče ugotovit razlogov, zakaj so posamezni člani komisije podelili določeno število tožk za posamezno (pod)merilo ter zakaj tožnica pri posameznem (pod)merilu ni prejela maksimalnega števila točk oz. več od dodeljenih. Merila so sicer predpisana, niso pa navedeni kriteriji in razlogi, ki so posameznega ocenjevalca privedli do tega, da je tožnici podelil manjše število točk od maksimalno možnih, čeprav so se njihove ocene med seboj razlikovale.
Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 83, 83/1, 83/2, 91.
Ker je tožnik z vlogo zahteval dodelitev nepovratnih sredstev za izvajanje dejavnosti na način, ki zajema plačilo najema strojev in najema delavcev, ki bodo dejansko izvajali storitev izdelave lesenih sekancev, v zvezi s čimer ni predvideno dodeljevanje nepovratnih sredstev, sta upravna organa njegov zahtevek po presoji sodišča pravilno in zakonito zavrnila.
UVHVVR je z Javnim razpisom le udejanjila prvi odstavek 66. člena Zvet-1. Ne gre za kršitev legalitetnega načela na področju upravnega prava, ker je UVHVVR prepuščeno določanje meril v Javnem razpisu. Ureditev iz ZVet-1, ki določitev meril za izbiro koncesionarjev prepušča Uredbi in Javnemu razpisu, je torej povsem ustrezna in ustavno skladna.
Zmotno je stališče toženke, da že sama Uredba daje večjo težo pri izbiri koncesionarja veterinarski organizaciji, ki lahko pokrije večje območje. Po presoji sodišča iz četrtega odstavka 3. člena Uredbe izhaja, da je prednost pri izbiri zagotavljanje izvajanja veterinarske dejavnosti na območju cele upravne enote oziroma večjega števila občin, pri čemer je treba pri določitvi tega merila v javnem razpisu upoštevati tudi prednostna merila iz petega odstavka 3. člena Uredbe. To pomeni, da mora biti ovrednotenje tega merila določeno sorazmerno z ostalimi merili iz petega odstavka 3. člena Uredbe. Da merilo iz četrtega odstavka 3. člena Uredbe nima večje teže kot ostala merila iz petega odstavka 3. člena Uredbe, izhaja tudi iz šestega odstavka 3. člena Uredbe, po katerem se v primeru izenačenosti prednostnih meril več veterinarskih organizacij, ki ne predložijo sporazuma, določi veterinarsko organizacijo za območje posamezne občine glede na kadrovske zmogljivosti, njeno bližino in dostopnost. Navedeno kaže na to, da sta navedeni merili celo bolj pomembni od same pokritosti večjega območja.
Tako po presoji sodišča ovrednotenje prednostnega merila iz VII. točke Javnega razpisa na način, kot je določeno v Javnem razpisu ni v razumni povezavi s predmetom urejanja, ni sorazmerno urejeno v primerjavi z ostalimi prednostnimi merili in dopušča diskriminatorno obravnavo.
Posledično ni jasno, zakaj je toženka postavila zgornjo maksimalno mejo doseženega števila točk. Toženka je v odgovoru na tožbo sama zatrjevala, da kadrovske zmogljivosti nad izpolnjevanjem minimalnih pogojev zagotavljajo prednost veterinarske organizacije pri opravljanju javne veterinarske službe. Torej, če je boljša kadrovska zmogljivost prednost, potem ni jasno zakaj so prijavitelji pri medsebojnem konkuriranju na podeljenem koncesijskem območju (ki je v tem primeru občina Vodice) pri tem merilu omejeni z zgornjo mejo števila podeljenih točk. Tudi to merilo po stališču sodišča ni sorazmerno urejeno v primerjavi z merilom iz VII. točke Javnega razpisa. Zgornja omejitev ni v razumni zvezi s predmetom urejanja, kar pomeni kršitev določil ZJZP.
ZVO-1 člen 144, 146d. ZUP člen 67, 214, 237, 237/1, 237/1-7.
sofinanciranje iz javnih sredstev - nepovratna finančna sredstva - javni poziv - poziv za odpravo pomanjkljivosti - zavrženje vloge - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Sodišče ugotavlja, da toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zgolj navaja, da tožnik ni predložil gradbenega dovoljenja za legalizacijo prizidka k stanovanjski stavbi, pri tem pa ne pojasni, zakaj ni upoštevala s strani tožnika predloženega Potrdila, da ima sporni objekt uporabno dovoljenje po zakonu kot stavba, zgrajena pred 31. 12. 1967, niti se ne opredeli do navedb tožnika, da po 31. 12. 1967 ni bilo gradbenih posegov, za katere bi bilo potrebno pridobiti upravno (gradbeno) dovoljenje. Toženka tudi ne navede, ali s pozivom zahtevano gradbeno dovoljenje za legalizacijo prizidka k stanovanjski stavbi predstavlja obvezno prilogo vloge.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - rok za oddajo vloge - pravočasnost vloge - zavrženje vloge - javnopravna stvar - uporaba določb ZUP
V postopkih dodeljevanja javnih sredstev po javnih razpisih je poudarjeno dosledno izpolnjevanje formalnih zahtev, ki izhaja iz načela, da morajo biti vsi prijavitelji enako obravnavani. Tožbenemu sklicevanju, da pomanjkljivost na ovojnici, v kateri je bila vloga oddana, ni bistvena, zato sodišče ne more slediti.
javni poziv - nepovratna finančna spodbuda - nova naložba - obnovljivi viri energije - energetska učinkovitost stanovanjskih stavb - prepozna vloga
Določbe javnega poziva, da se lahko vlagatelj prijavi na javni poziv od dneva objave v Uradnem listu RS, da javni poziv velja do objave zaključka javnega poziva v Uradnem listu RS, ter da je vloga, s katero se vlagatelj prijavi na javni poziv, pravočasna, če je oddana v času trajanja tega javnega poziva, so po presoji sodišča jasne, in so posledica prej opredeljenih posebnosti konkurenčnega postopka javnega poziva in značilnosti delovanja toženke, ki sredstva dodeljuje v omejenem in določenem obsegu.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe - obvezne sestavine obrazložitve - pomanjkljiva obrazložitev - odgovor na tožbo
V upravnosodni praksi je zavzeto stališče, da je presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev stroga glede materialnopravnih in procesnih vprašanj, pri strokovno tehničnih vprašanjih pa zadržana v tem smislu, da se sodišče ne spušča v presojo, ali gre za bolj ali manj primerno ureditev oziroma rešitev. Navedeno stališče pa ne pomeni, da organ, ki odloča o dodeljevanju javnih sredstev, strokovne ocene ni dolžan vsebinsko obrazložiti, tudi, če gre za kriterije in merila, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. Če namreč strokovna ocena ni argumentirana na nivoju, ki prijavitelju omogoča, da se seznani s konkretnimi razlogi, zaradi katerih pri ocenjevanju ni prejel vseh možnih točk, tudi ni mogoč preizkus, ali je organ pri odločanju o konkretni vlogi res uporabil v javnem razpisu predpisane kriterije.
Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 2, 2-23.
Namen razpisnih pogojev v zvezi s predpisanim začetkom izvedbe operacije je v tem, da se finančne spodbude zagotovijo novim (še ne začetim oziroma že izvedenim) projektom - predvsem tistim, ki brez javnega financiranja najverjetneje ne bi bili izvedeni, ali pa bi bila njihova izvedba otežena.
V primeru, ko je prijavitelj v postopku javnega naročanja svojo kontrahirno dolžnost vnaprej izključil s klavzulo o možnosti odstopa od javnega naročila, ni mogoče šteti, da se je tožnik k sklenitvi pogodbe in s tem k zavezujočemu naročilu opreme zavezal že s samo izbiro najugodnejšega ponudnika.
Kadar je naročnik s klavzulo v dokumentaciji v zvezi z objavljenim naročilom svojo kontrahirno dolžnost izrecno izključil, pogodbe z izbranim ponudnikom kasneje ni dolžan skleniti. V takšnem primeru zato ni mogoče šteti, da je prijavitelj z zavezujočim naročanjem opreme začel že z samo izbiro ponudnika oziroma z objavo odločitve o oddaji naročila na spletnem portalu javnih naročil, kot meni to napačno organ v izpodbijanem sklepu.
ZVet-1 člen 53, 66. ZJZP člen 12, 12/1, 12/2, 14, 14/1. URS člen 74. Uredba o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev (2008) člen 3, 3/4, 3/5.
UVHVVR je z Javnim razpisom le udejanjila prvi odstavek 66. člena ZVet-1 in tukaj ne gre za kršitev legalitetnega načela na področju upravnega prava, ker je UVHVVR prepuščeno določanje meril v Javnem razpisu. Ureditev iz ZVet-1, ki določitev meril za izbiro koncesionarjev prepušča Uredbi in Javnemu razpisu, je torej povsem ustrezna.
Zato ima prav tožnik, da opisani kriterij glede na območje dodeljene koncesije (Občini Kranj in Naklo) ni v razumni povezavi s koncesijo. Poleg tega, pa takšno podeljevanje točk pomeni kršitev drugega odstavka 12. člena ZJZP, saj je toženka enako obravnavala kandidata, ki sta bila v bistveno različnem dejanskem položaju. Toženka po povedanem ni uspela razumno utemeljiti, zakaj ima izbrani koncesionar, ki se je prijavil na območje Upravne enote Radovljica (znotraj katere ima tudi sedež in podružnico), prednost oziroma je dobil enako število točk, kot tožnik, ki se je prijavil za Upravno enoto Kranj (znotraj katere ima tudi sedež), ob dejstvu, da je bila v konkretnem primeru koncesija podeljena za območje Občin Kranj in Naklo.
Zato je tožnikov očitek, da ZVet-1 ne daje zakonske podlage za režim izključnih koncesij neutemeljen, saj v praksi na območju države sploh ne gre za režim izključnih koncesij, ampak za mrežo javne veterinarske službe (53. člen ZVet-1)
Tožnica ugotovitvam iz zapisnika ogleda stanovanjskih in socialno-zdravstvenih razmer ne nasprotuje. Zato sodišče pritrjuje toženki, da tožnica ni upravičena do dodatnih točk zaradi zdravstvenih razmer, katere je mogoče dobiti le v primeru, če je vlaga konstrukcijsko pogojena, hkrati z ustreznim zdravniškim potrdilom, da sam prosilec ali kateri od ostalih družinskih članov boleha za kronično boleznijo zgornjih dihal ali astmo.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - vračilo neupravičeno prejetih sredstev - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Tožnik je podal konkretna pojasnila glede svojega splošnega in konkretnega likvidnostnega stanja in glede vpliva takojšnjega plačila zneska 1.100.341,28 EUR nezakonito izplačane pomoči, ki izhaja iz izpodbijanega akta. Za svoje trditve je tudi predložil listine oziroma dokaze glede svojega finančnega, likvidnostnega in premoženjskega stanja ter razkril kazalnike o svoji poslovni in finančni stabilnosti poslovanja, kreditni sposobnosti in likvidnosti. V zadevi je po presoji sodišča izkazal okoliščine, ki kažejo na njegovo neposredno ogroženost poslovanja v posledici izvršitve izpodbijane odločbe, pri čemer ne gre zgolj le za finančno prikrajšanje, ki je samo po naravi stvari popravljivo in nadomestljivo, temveč prizadetost v poslovanju tožnika zaradi blokade TRR.
sofinanciranje iz javnih sredstev - višina sredstev - obrazložitev
Odločitev o izpolnjevanju razpisnih pogojev mora tožena stranka v izdani upravni odločbi vsebinsko utemeljiti. Sklicevanje na številke odstavkov dokumentacije javnega razpisa, kakor tudi citiranje pravil javnega razpisa, ne zadosti standardu obrazloženosti upravnega akta iz 214. člena ZUP.
javni razpis - vloga za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnica več ne izkazuje pravnega interesa za odločitev o tožbi in s tem pravovarstvene potrebe, saj si z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu ne bi mogla izboljšati svojega pravnega položaja. Izpodbijani akt je že odpravljen skupaj z njegovimi pravnimi posledicami (ga ni), zato s tožbo ne more več spremeniti svojega pravnega položaja oziroma ga še izboljšati.
ZJF člen 106h, 106h/1. ZUS-1 člen 38, 38/3, 64, 64/3, 64/4.
sofinanciranje iz javnih sredstev - prijava na javni razpis - res iudicata - odločanje v ponovljenem postopku - ponovno odločanje o isti stvari - predložitev upravnih spisov - strokovna komisija
Glede odločanja upravnega organa v ponovljenem postopku velja, ker postane sodba o odpravi upravnega akta materialno (vsebinsko) pravnomočna, da je tožena stranka pri ponovnem odločanju omejena s prepovedjo ne bis in idem, vendar le v obsegu pravnih in dejanskih vprašanj, o katerih je bilo odločeno s sodbo o odpravi upravnega akta in ki so bili podlaga za sprejeto odločitev.
Izbira strokovne komisije mora biti transparentna, tako da jo je možno preveriti. Le tako je zagtovoljena zakonitost postopka.
javni razpis - dodelitev sredstev - razveljavitev javnega razpisa - sklep o razveljavitvi razpisa - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - zavrženje tožbe
Toženka z izpodbijanim sklepom o razveljavitvi javnega razpisa ni posegla v sklep, s katerim je bilo tožnikovi vlogi na javni razpis ugodeno. Sklep z dne 8. 8. 2023 namreč z izpodbijanim sklepom ni bil odpravljen ali razveljavljen, saj je v pravnomočne odločitve državnih organov mogoče poseči le na način in po postopku, predvidenem v zakonu (glej 158. člen Ustave).
Uredba o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev (2008) člen 3. ZVet-1 člen 66.
podelitev koncesij - veterinarska služba - merila za izbiro koncesionarja - število zaposlenih - kadrovski pogoj
Tožnikovi očitki o tem, da je stranka z interesom navedene (dodatne) veterinarje in pomočnike zaposlila zgolj nekaj dni pred razpisom, na presojo pravilnosti toženkinega ocenjevanja prijave stranke z interesom ne morejo vplivati. Niti javni razpis niti Uredba (na kateri ta temelji) namreč ne dajejo podlage za stališče (kot ga smiselno zavzema tožnik), da bi bile pri ocenjevanju prijav po prednostnih merilih upoštevne zgolj dalj časa trajajoče zaposlitve, do katerih bi prišlo v določenem obdobju pred objavo javnega razpisa.
Niti javni razpis niti Uredba ne dajeta podlage niti za tožnikovo stališče, da bi moral izbrani koncesionar iste kadre, kot jih je imel zaposlene v času objave javnega razpisa, moral imeti zaposlene tudi kasneje (ves čas trajanja koncesijske pogodbe).
Pri podajanju prilog k vlogi je očitno prišlo do pomote saj je nelogično, da bi tožnik uveljavljal naložbo za obračalni plug, predložil pa patent za drug stroj.
Tožnik je še pred izdajo prvostopenjske odločbe dopolnil vlogo in poslal napačni patent, zato bi tožena stranka v okviru ugotovitvenega postopka morala tožnika določno pozvati za predložitev ustreznega dokaza, saj je očitno s tožnikom komunicirala preko elektronske pošte.
Po presoji sodišča je, ob upoštevanju namena Javnega razpisa in definicije brezposelnih oseb v pozitivni zakonodaji (med katere osebe s statusom študenta razen izjemoma, če prejemajo nadomestilo iz naslova brezposelnosti, ker so že bili zaposleni (in torej ne gre za prvo zaposlitev) ne spadajo), sporni pogoj Javnega razpisa pravilno razlagati na način, da pogoj za pridobitev sofinanciranja samozaposlitve izpolnjuje tista oseba, kateri samozaposlitev pomeni prvo zaposlitev, in ki je bila pred pričetkom samozaposlitve prijavljena kot aktivni iskalec zaposlitve na Zavodu RS za zaposlovanje v trajanju vsaj šest mesecev nepretrgano. Navedena razlaga po presoji sodišča izhaja iz teleološke razlage pravila, torej namena navedene norme, ki je v zmanjšanju brezposelnosti tistih oseb, ki so daljše časovno obdobje (več kot šest mesecev) brez zaposlitve, kljub temu da aktivno iščejo zaposlitev. Zato sodišče ne more slediti stališču tožnika, da je treba navedeno določbo razlagati ekstenzivno tako, da za pridobitev pravice do sofinanciranja zaposlitve zadošča vsaka prijava oziroma več prijav na Zavodu RS, ki skupaj tvorijo seštevek vsaj šestih mesecev.