javni razpis - razpisni pogoj - obrazložitev odločbe - povezane osebe
Za povezana podjetja preko fizične osebe ali skupine fizičnih oseb, ki usklajeno delujejo, je mogoče šteti podjetja, če je iz analize pravnih in ekonomskih odnosov, ki obstajajo med njimi, jasno razvidno, da preko fizične osebe ali skupine fizičnih oseb, ki delujejo usklajeno, tvorijo samostojno gospodarsko enoto. Za fizične osebe šteje, da delujejo usklajeno, če se dogovorijo, da bodo vplivale na poslovne odločitve zadevnih podjetij, tako da za ta podjetja ni mogoče reči, da so gospodarsko neodvisna.
Ministrstvo v izpodbijani odločbi nekonkretizirano ugotavlja, da sta obe podjetji povezani, ker so fizične osebe na vodilnih mestih s polnimi pooblastili za zastopanje iste tako, da lahko usklajeno delujejo in imajo vpliv na poslovne odločitev povezanih podjetij, vendar pa ta zaključek ni obrazložen, zato ga ni mogoče preizkusiti. V izpodbijanem sklepu tudi ni določno ugotovljeno, kako bi naj potekala povezava med fizičnimi osebami, preko katerih bi naj prej navedeni podjetji skupno delovali, niti ni konkretnih ugotovitev (razen povzemanja podatkov AJPES) o dejavnosti, ki jo opravljajo na istih upoštevnih oziroma sosednjih trgih, saj ni nobenih ugotovitev o tem, za katere trge konkretno gre.
sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoji za prijavitelja - neizpolnjevanje razpisnega pogoja
Sodišče na podlagi podatkov iz uradne evidence ter ob odsotnosti tožničinih dokazil (potrdila o vpisu) presoja, da je bila ugotovitev pravno relevantnega dejanskega stanja s strani prvostopenjskega organa pravilna. Tožnica celoten čas trajanja obiska ni bila vpisana na doktorski študij, saj od 1. 10. 2017 ni bila več vpisana na doktorski študij na omenjeni fakulteti niti na drugem javno veljavnem visokošolskem zavodu v Republiki Sloveniji. Iz tega razloga je po presoji sodišča prvostopenjski organ pravilno – zaradi neizpolnjevanja razpisnega pogoja – zavrnil tožničino vlogo.
Iz podane obrazložitve izpodbijanih sklepov izhajajo razumni in konkretni razlogi za toženkino oceno tožnikove prijave. Vsebinske pomanjkljivosti Programa niso zgolj pavšalno navedene, ampak so po oceni sodišča v zadostni meri konkretno obrazložene ter iz njih ni razbrati arbitrarnega ravnanja toženke. Z navajanjem razumnih in konkretnih razlogov v obrazložitvi izpodbijanih sklepov tako toženka ni posegla v tožnikovo pravico varovanja enakih možnosti, da bi na Javnem razpisu konkuriral pod enakimi pogoji kot ostali prijavljeni in v skladu z določbo 14. člena Ustave (enakost pred zakonom). V vsebinsko presojo razlogov, ki so vplivali na odločitev toženke, pa se sodišče ni spuščalo, saj bi s tem prešlo v področje presojanja strokovne ocene, kar pa ne more biti predmet presoje v tem upravnem sporu. V skladu z ustaljeno upravno sodno prakso je namreč pri strokovno-tehničnih vprašanjih, povezanih (med drugim) s postopki sofinanciranja iz javnih sredstev, sodna presoja zadržana, v smislu da presojo o vsebinski ustreznosti oziroma vrednotenju na razpis prispelih vlog z vidika dejanskih kriterijev sodišče opravi preko presoje spoštovanja pravil ZUP (ob njegovi smiselni uporabi) o celovitosti, zadostni natančnosti in logičnosti utemeljitve ključnih dejanskih razlogov, upoštevajoč vsebino tožbenih ugovorov.
Sodišče se osredotoča na preizkus tožbenih navedb v zvezi z pomanjkljivo obrazložitvijo (nemožnost preizkusa) izpodbijanih sklepov; tožbene navedbe v zvezi s strokovnim ocenjevanjem tožnikove prijave s strani toženke oziroma strokovne komisije pa ne morejo biti predmet presoje v tem upravnem sporu.
javni razpisi - obrazložitev odločbe - upravni spor - odgovor na tožbo
Po določbah ZUP mora biti odločba obrazložena. Če ni, je to dopusten razlog za vložitev tožbe v upravnem sporu v smislu petega odstavka 94. člena ZUJIK, po katerem je vložitev tožbe v upravnem sporu dovoljena zaradi bistvenih kršitev postopka, izbire izvajalca, ki ne izpolnjuje pogojev oziroma očitne kršitve kriterijev vrednotenja in ocenjevanja. To pomeni, da je sodna kontrola v teh postopkih omejena le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, sodišče pa se ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je obrazložena z razumnimi razlogi.
Pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe tudi ni mogoče nadomestiti s pojasnjevanjem odločitve v odgovoru na tožbo, saj morajo biti razlogi za sprejeto odločitev navedeni v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ki je tudi predmet presoje v upravnem sporu. Odgovor na tožbo je namenjen zgolj izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti izpodbijane odločbe. Zato razlogov, ki jih toženka navaja šele v odgovoru na tožbo, sodišče pri presoji zakonitosti ni moglo upoštevati.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - merila za ocenjevanje vlog - dohodek iz kmetijske dejavnosti - delovni stroj - prodaja
Tožena stranka se ni opredelila do merila lokacija projekta, in iz glede ocene dodatnih kriterijev iz točke 2.c, ki so uvrščeni med oceno vlagatelja, ki jih tožena stranka ni ugotavljala, pa bi jih morala in se o njih izreči v izpodbijani odločbi.
Sodišče se ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je obrazložena z razumnimi razlogi.
javni razpisi - razpisni pogoj - dodelitev štipendije - skrajšani ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja strank - pravica do izjave
Upravni organ, ki je po uradni dolžnosti pridobil podatke, je s tem že izvajal ugotovitveni postopek na podlagi 145. člena ZUP, saj se slednji izvede za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembna za razjasnitev zadeve in s katerimi organ ne razpolaga oziroma mu niso znani. V tem primeru bi tožnici moral dati možnost, da se seznani s pridobljenimi podatki in se o njih izreče, da zavaruje svoje pravice in pravne koristi. Zato je ugotovitev upravnega organa, da so nastopili pogoji za skrajšani ugotovitveni postopek po 144. členu ZUP, neutemeljena.
javni razpis - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - odgovor na tožbo
Vsi prijavljeni na javni razpis morajo biti obravnavani enako, vendar je mogoče enako obravnavo preizkusiti zgolj, kolikor so razlogi za odločitev ustrezno obrazloženi, da se jih da preizkusiti in tudi primerjati z drugimi razlogi in izdanimi odločbami. Po presoji sodišča je obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva v tolikšni meri, da ni mogoče preizkusiti njene materialne zakonitosti. Pomanjkljiva obrazložitev tudi ne zadosti določbi tretjega odstavka 119. člena ZUJIK, v kateri je določena zahteva "da morajo biti v poročilu strokovne komisije natančno navedeni razlogi za razvrstitev kulturnih programov oziroma kulturnih projektov, ki so predmet ocenjevanih ustreznih vlog".
Odgovor na tožbo je namenjen zgolj izjasnitvi tožene stranke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti izpodbijane odločbe. Zato razlogov, ki jih toženka navaja šele v odgovoru na tožbo, sodišče pri presoji zakonitosti ni moglo upoštevati.
javna dela - program aktivne politike zaposlovanja - obvestilo o nesprejemu ponudbe - obrazložitev akta
Iz obvestila - izpodbijanega akta - ne izhajajo razlogi, zaradi katerih je tožena stranka izdala obvestilo o nesprejemu ponudbe. Zaradi navedenega je bila tožeči stranki kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, iz katere med drugim izhaja tudi pravica stranke do izjavljanja v postopku.
ZKme-1 člen 52, 52/3. ZUP člen 66. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2020) člen 24.
nepovratna sredstva - vloga - nepopolna vloga
Ker je tožnik je pravočasno vložil vlogo, ki je vsebovala vse obvezne sestavine (obvezna sestavina vloge je le zahtevano dokazilo – pogodba, ne pa tudi njeni elementi oziroma vsebina), je njeno vsebino mogoče obravnavati le v smislu (ne)izpolnjevanja pogojev, ki jih glede njenih sestavin določa razpisna dokumentacija.
Prvostopenjski organ je s tem, ko je zavrgel vlogo kot nepopolno, ker je sam presodil, da je priložena pogodba o medsebojnem sodelovanju nična, storil bistveno kršitev določb postopka. Do zavrženja vloge namreč pride zaradi neizpolnjevanja procesnih pogojev, organ pa bi moral vlogo obravnavati po vsebini in nato izdati odločbo, ki bi bila tudi ustrezno obrazložena, saj je obrazloženost odločbe bistveni del pravice do poštenega postopka, ki jo tožniku zagotavlja 22. člen Ustave.
Sodišče v upravnem sporu ne presoja primernosti ali ustreznosti posameznega merila iz javnega razpisa, predmet presoje pa je lahko skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom.
Pridobivanje podatkov iz dveh virov evidenc skladno z določbo tretjega odstavka 139. člena ZUP organ sicer izvede po uradni dolžnosti, vendar šele po tem, ko dejstvo, ki ga je treba dokazati s takim vpogledom v uradne evidence, zatrjuje stranka.
Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 1, 1/1, 4, 5, 5/6, 5/7.
javni razpis - kmetijska politika - razvoj podeželja - pomoč mladim kmetom
Tožnikova vloga na javni razpis za podukrep M06.1 za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2018 je bila zavrnjena zaradi ugotovitve prvostopenjskega upravnega organa, da tožnik ne izpolnjuje pogojev, določenih v Uredbi o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) in predmetnem javnem razpisu, ki se nanašajo na prvo vzpostavitev kmetijskega gospodarstva in predhodni prejem sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike, saj je bil v preteklosti v register kmetijskih gospodarstev že vpisan kot nosilec kmetijskega gospodarstva in je v okviru tega tudi prejemal finančna sredstva iz naslova ukrepov kmetijske politike.
javni razpis - zahtevek za izplačilo sredstev - delna zavrnitev zahtevka za izplačilo sredstev
Tožena stranka je dolžna pred izplačilom sredstev preveriti, ali tožnik izpolnjuje vse predpisane pogoje. Zahtevek za izplačilo sredstev je namreč nov zahtevek, ki ga je treba, če ne izpolnjuje pogojev iz predpisov, javnega razpisa in odločbe o pravici do sredstev, zavrniti. Pravnomočnost odločbe o pravici do sredstev ne preprečuje ponovne kontrole izpolnjevanja pogojev pred izplačilom sredstev.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - zahteva za izplačilo sredstev - naravovarstveno soglasje - popolna vloga
Pristojni organi so ugotovili, da predviden poseg nima vpliva na varstvene cilje varovanih območij in da okoljevarstveno soglasje ni potrebno. Tožeča stranka je zato vložila popolno vlogo. Res je sicer, da je sklep pristojnega organa, s katerim je bilo ugotovljeno, da okoljevarstveno soglasje ni potrebno, pridobila šele po oddaji zahtevka, vendar pa to še ne pomeni, da je oddala nepopolno vlogo. S sklepom, s katerim je ARSO zahtevo tožeče stranke zavrgel, se je namreč zgolj potrdilo, da je bil zahtevek za izplačilo sredstev tudi v spornem delu popoln.
ZKme-1 člen 51, 51/1, 51/1-3. Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 12, 12/1, 12/2.
Tožnikova vloga ni izpolnjevala vstopnih pogojev na javni razpis, in sicer splošnega pogoja, po katerem bi moral imeti tožnik na dan oddaje vloge poravnane vse davčne obveznosti. Nobenega razloga ni bilo, da bi tožena stranka tožnika seznanjala z dejstvom, da njegova vloga ne izpolnjuje razpisanih pogojev in ga pozivala k dopolnitvi oziroma razjasnitvi vloge, saj je toženka dolžna prijavitelja pozivati k dopolnitvi le, kolikor so vloge nepopolne ali nejasne, kar pa za tožnikovo vlogo ne velja. Njegova vloga je bila namreč popolna in jasna, ni pa izpolnjevala vstopnih pogojev.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - mikro družba
Tožena stranka je ob upoštevanju podatkov za povezano in partnersko podjetje pravilno ugotovila, da ima tožnica 10,99 zaposlenih, letni promet 3,1 milijonov EUR in bilančno vsoto 4,6 milijonov EUR, kar jo uvršča med mala (in ne mikro) podjetja, in da zato ne izpolnjuje vseh razpisnih pogojev.
Ključni instrument za varstvo pravice do enakega obravnavanja je prav obrazložitev odločbe, ki mora zato biti takšna, da prijavitelju omogoča, da se seznani z vsemi razlogi, zaradi katerih na javnem razpisu ni uspel.
ZPOP-1 člen 6. Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (2011) člen 11. ZUP člen 214.
Za izvedbo ocenjevanja je bistvena opredelitev izdelka/storitev, ki je predmet ocenjevanja. Pri opredelitvi vsebine storitve, s katero tožnik konkurira na Javnem razpisu, pa je relevantno, kaj zajema njegova vloga, v kateri predstavlja svoj projekt oziroma storitev.
Sodišče presoja le skladnost javnega razpisa, njegovo vsebino, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom, ne pa tudi primernost ali ustreznost določenega merila javnega razpisa.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - nepovratna sredstva - razpisni pogoj - neizpolnjevanje razpisnega pogoja
Tožnica ugotovitvam ogleda polnilne postaje (tj. da polnilna postaja ni delovala in da so kabli na polnilni postaji prekratki za polnjenje na za to določenem parkirnem prostoru) med postopkom ni oporekala, navajala je le, da odpravlja napako z dobavo nove polnilnice z daljšimi kabli ter da je nedelovanje postaje pripisati prekinjeni wifi povezavi. Že to pa zadošča, da sodišče more pritrditi zaključku toženca, da tožnica pogojev iz javnega poziva glede na citirane določbe 4. d) in 9. točke javnega poziva ne izpolnjuje in se ji pravica do dodeljene finančne spodbude more odvzeti.
Tožnica se tudi brez uspeha sklicuje, da prekratki kabli pomenijo zgolj oteženo uporabo (uporabnik je ''moral zgolj zapeljati čez robnik na priključno mesto''), kot tudi, da ni bila naložba pogojevana z oddaljenostjo vozila. Namen naložbe je delovanje polnilne postaje, kar po oceni sodišča nedvomno vključuje ustrezen (dejanski) dostop do te postaje, zaradi česar sta med drugim kot pogoj določena tudi (poleg izgradnje priključno merilnega mesta, če nimajo obstoječega) 2 (dva) parkirna prostora za polnjenje dveh vozil hkrati.