Sodišče pritrjuje toženi stranki, da gre v konkretnem primeru za podatke, ki so preverljivi v uradnih evidencah in nenazadnje tožniku tudi znani. Sodišče sodi, da zaradi preverjanja splošnih pogojev za dodelitev sredstev, ki so tožniku znani, ni bilo kršeno načelo kontradiktornosti.
V zvezi z ugovorom tožnika, da je tožena stranka v elektronskem biltenu umaknila, razpisni pogoj „neobstoj pravde“, sodišče dodaja, da kasnejši umik razpisnega pogoja po zaključenem Javnem razpisu ne more vplivati na drugačno odločitev v konkretnem primeru. V času izdaje izpodbijanega sklepa je Javni razpis določal, da morajo prijavitelji izpolnjevati splošne pogoje, med temi je (bil) tudi pogoj „(ne)obstoj pravde“. V primernost pogojev oz. v samo določitev pogojev pa se sodišče ne spušča, saj presoja le ali so bila pri preverjanju vloge upoštevana vsa merila v Javnem razpisu, ali so bila uporabljena pravilno ter ali je obrazložitev preverljiva in predvsem dovolj smiselna ter utemeljena.
Izključitveni razlog po drugem odstavku 75 .člena ZJN-3 je povsem jasno in izrecno omejen na javnopravne dajatve, ki jih davčni organi pobirajo v skladu z zakonom. Podlage za širitev tega izključitvenega razloga na terjatve, ki ne temeljijo neposredno na zakonu, temveč na pogodbenem razmerju, ne daje ne ta, ne katerakoli druga določba ZJN-3, in sicer neglede na to, kdo so stranke pogodbenega razmerja.
Uredba o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020 (2015) člen 41, 41/2.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - neupravičeni stroški
Izpodbijana odločba je pravilna in zakonita, saj je toženka dejansko stanje zadeve v celoti raziskala, svojo odločitev oprla na relevantne materialne predpise, v obrazložitvi odločbe pojasnila vse razloge za svojo odločitev in tožnici pred izdajo odločbe tudi dala možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev.
ZUP člen 35, 192, 237, 237/2, 237/2-7. Pravilnik o sofinanciranju športa v Občini Log - Dragomer (2007) člen 8.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - izpolnjevanje pogojev - sestava komisije - konflikt interesov
Izvajalec športnih vsebin, ki je registriran na podlagi ZDru-1 pri programih 1.1. Interesna športna vzgoja predšolskih otrok, 1.2 Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok, 1.5 Interesna športna vzgoja mladine, 1.8 Interesna športna dejavnost študentov in 2. Športna rekreacija kandidira samo s svojimi člani in sicer na podlagi urejene evidence o članstvu in o plačani članarini. Sofinanciranje je odvisno od števila članov s plačano članarino. Iz spisov sledi, da je tožnik z dopisom z dne 20. 5. 2015 kot pristopne izjave svojih članov predložil vpisne liste. Iz pristopne izjave tudi po presoji sodišča sledi, da je namenjena pristopu k navedenemu fitnes studiu in ne pristopu k članstvu tožnika.
javni poziv - dodelitev nepovratne finančne vzpodbude - naložbe v rabo obnovljivih virov energije - razpisni pogoj - datum izvedbe naložbe
Ker se datum izdaje računa šteje za datum izvedbe naložbe, je glede na določbe javnega poziva in med strankami nesporno ugotovitev datuma vgradnje toplotne črpalke in datuma oddaje vloge za pridobitev nepovratnih sredstev dne 20. 7. 2016, po presoji sodišča šteti, da je bila naložba izvedena pred oddajo vloge in da v konkretnem primeru ne gre za novo naložbo, ki je lahko predmet financiranja na podlagi zadevnega javnega poziva.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (2008) člen 13, 13/1, 13/1-5, 90, 90/3. Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 47, 47/1.
pomoč mladim prevzemnikom kmetij - vračilo izplačanih sredstev - pogoji javnega razpisa - zdravstveno stanje stranke
Tožnik je bil ob izdaji odločbe o dodelitvi sredstev v letu 2010 seznanjen, da bo moral pridobiti ustrezno poklicno kvalifikacijo v roku 36 mesecev, zaradi česar se ne more sklicevati na svoje zdravstveno stanje kot posledico prometne nesreče, ki se je zgodila leta 2006, še zlasti, ker ni izkazano, da je to razlog za nemožnost pridobitve poklicne kvalifikacije.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - lažni podatki
Glede na ugotovljeno dejansko stanje sodišče zaključuje, da je tožnik z namenom izpolnjevanja pogojev Javnega razpisa namerno predložil lažne dokumente, kar predstavlja kršitev prvega odstavka 57. člena ZKme-1 in drugega odstavka 30. člena Uredbe 65/2011/EU.
Obrazložitev odločbe mora vsebovati (med drugim) ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Teh razlogov pa izpodbijani sklep ne vsebuje, saj (kot tožnik pravilno opozarja) ni konkretno navedeno, katera pravda naj bi tekla, kdo so stranke postopka in predvsem, za kakšno zadevo sploh gre. Pavšalna ugotovitev toženke, da je glede na pridobljene podatke ugotovila, da teče pravda med ministrstvom in prijaviteljem - tožnikom, tako za konkreten preizkus pravilnosti odločitve ne zadošča.
Odgovor na tožbo ni sestavni del obrazložitve upravnega akta, temveč mora slednja vsebovati vse z zakonom predpisane sestavine, da je možen preizkus njegove zakonitosti in pravilnosti.
Ker v obravnavanem primeru ni sporno, da je prvostopenjski upravni organ ugotovil neizpolnjevanje pogoja iz javnega razpisa, ki bi moral biti izpolnjen na dan oddaje vloge (nima okoljevarstvenega soglasja), je bila zavrnitev vloge tožeče stranke pravilna. Na takšen zaključek tudi ne vpliva zatrjevana bistvena kršitev določbe 9. člena ZUP, ki naj bi jo zagrešil prvostopenjski upravni organ s tem, ko tožeče stranke ni seznanil z vsebino informacij, ki jih je prejel od ARSO, ker takšna kršitev ni izkazana, pri čemer je nesporno, da tožeča stranka na dan oddaje vloge ni izpolnjevala enega od razpisnih pogojev.
Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti člen 1, 1/2. Delegirana uredba Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost člen 35, 35/6. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo člen 48, 48/2, 48/2-2, 48/2-c.
Iz drugega odstavka 1. člena Uredbe 2988/95, na katerega kot pravno podlago, ki utemeljuje kršitev, organ opira svojo odločitev, izhaja, da „nepravilnost“ iz te določbe pomeni vsako kršenje določb zakonodaje skupnosti, ki je posledica dejanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, ki je ali bi lahko škodljivo vplivalo na proračun skupnosti ali proračunska sredstva, ki jih upravljajo, bodisi z zmanjšanjem ali izgubo prihodkov iz lastnih sredstev, ki se zbirajo neposredno v imenu skupnosti, bodisi z neupravičenimi izdatki. Iz citirane določbe krovne uredbe izhaja torej tudi pogoj obstoja finančne škode za proračunska sredstva skupnosti ali nacionalni proračun oziroma da bi do škode lahko prišlo. Povedano tudi drugače: kršitev v zvezi s predloženo netržno ponudbo je lahko podlaga za zavrnitev vloge in izrek upravne kazni le, kolikor je tudi ugotovljeno, da je vlagatelj uveljavljal nerazumne stroške. Le izplačilo nerazumnih stroškov (oziroma njihovo uveljavljanje) bi namreč lahko pomenilo oškodovanje proračuna in šele ob taki ugotovitvi bi bil zapolnjen zakonski dejanski stan, določen z definicijo "nepravilnost". Definicija kršitve po drugem odstavku 1. člena Uredbe 2988/95/ES zahteva torej izpolnitev dveh materialnih pogojev.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - zaslišanje stranke - kršitev pravil postopka - fikcija vročitve
V konkretnem primeru je sporno dejansko stanje glede pravilnosti vročitve poziva tožniku na dopolnitev vloge na predmetni Javni razpis. Vročitev s fikcijo po ustavno-skladni razlagi 87. člena ZUP je pravilna, če je stranki v postopku dana možnost za nasprotni dokaz. Pravilna vročitev stranki v postopku je eden od procesnih instrumentov za uresničevanje pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS in pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. Ta določba zagotavlja pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Da bi bilo navedeno zagotovljeno mora biti stranka seznanjena z vsebino odločitve in to na pravilen način. To pa se zagotavlja z institutom vročitve v sodnih in upravnih postopkih. Tožnik je v zvezi s svojimi trditvami v upravnem postopku tudi podal relevantne dokazne predloge, do katerih pa se toženka v obrazložitvi svojega sklepa ni opredelila. Poleg navedenega predlaganega substanciranega zaslišanja zakonitega zastopnika tožnika ni izvedla, pri tem pa za v obrazložitvi sklepa za to ni navedla razlogov. Povsem utemeljen je tožbeni ugovor, da mu ni bila dana možnost, da se v postopku izjavi, podana pa je tudi kršitev načela zaslišanja stranke ter s tem bistvena kršitev določb postopka.
Tožena stranka v obrazložitvi sklepa ni navedla, zakaj konkretno je sledila ocenam ocenjevalcev in zakaj je zavrnila pripombe tožeče stranke na te ocene. Ocenjevalci sicer nedvomno imajo pravico, da v okviru svoje strokovne avtonomije dajo kakršnokoli oceno in jo ustrezno obrazložijo, vendar pa, če daje predpis prijavitelju pravico, da lahko oceni tudi oporeka, je treba obrazložiti, zakaj ima ocena ocenjevalca večjo težo.
Ker Javni razpis temelji na določbah Zakona o splošnem upravnem postopku, sodišče ugotavlja, da sta oba organa pravilno štela, da je tožnica prijavo na razpis za oddajo neprofitnih stanovanj 2016 - lista A in B, oddala 25. 4. 2016, torej po zaključku javnega razpisa. Razpisni rok je prekluziven, kar pomeni, da pravica preneha oziroma ugasne s pretekom roka. Prav tako je materialni (prekluzivni) rok nepodaljšivi rok, zato sodišče pritrjuje toženi stranki, da je zamuda tega roka povzročila izgubo pravice, v konkretnem primeru možnost uvrstitve na prednostno listo za oddajo neprofitnih stanovanj v najem.
SZ-1 člen 89. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 22. ZUS-1 člen 20, 52.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - bivanje v neprimernem stanovanju - izpolnjevanje pogojev - tožbena novota
Tožnica je neprimernost bivanjskih razmer v postopku na prvi in drugi stopnji pojasnjevala z neustrezno površino stanovanja, kar ni predmet kriterija 2. "Kvaliteta bivanja", ampak se upošteva v okviru kriterija 3. "Neprimerna površina stanovanja", ki ga je tožnica v svoji vlogi prav tako uveljavljala in pri katerem ji je bilo priznano maksimalno število točk. Drugih trditev glede neprimernosti stanovanja tožnica ni podala oziroma jih je podala šele v tožbi (vlaga, plesen, težave z prezračevanjem), kar glede na določbe tretjega odstavka 20. člena in 52. člena ZUS-1 predstavlja nedovoljeno tožbeno novoto in zato sodišče teh navedb pri svoji odločitvi ne more upoštevati. Poleg tega, da v postopku ni zatrjevala obstoja vlage, plesni v stanovanju oziroma drugih relevantnih okoliščin, ki v skladu z določili javnega razpisa vplivajo na kakovost bivanja, tožnica tudi obrazloženo ne pojasni, zakaj ne more predložiti točkovalnega zapisnika (na primer, da zapisnik ne obstaja, da ji ga upravnik noče izročiti ipd.)
Iz odgovorov na vprašanja, ki so na spletni strani toženke objavljeni na strani, na kateri je bil objavljen predmetni javni razpis in ki imajo kot takšni status dopolnitve razpisne dokumentacije, izhaja, da je gradbeno dovoljenje pogoj za prijavo na razpis in da nujnost gradbenih dovoljenj preverja strokovna komisija za odpiranje vlog. Podatki upravnega spisa kažejo, da je toženka v pozivu k dopolnitvi tožničine vloge jasno navedla, da je komisija za odpiranje vlog preverila tožničino vlogo in ugotovila, da le-ta med drugim ne vsebuje kopije gradbenega dovoljenja, glede na to, da predlagani poseg presega vzdrževalna dela in predstavlja rekonstrukcijo, za kar je potrebno gradbeno dovoljenje. Po razpisu pristojno telo (komisija za odpiranje vlog) je torej presodilo, da gradbeno dovoljenje v predmetnem primeru je potrebno, o čemer enako sodi tudi sodišče. Sodišče še dodaja, da pa tudi v primeru, če bi tožnica menjavala le kakšen dotrajan ali preperel špiravec ali lego, kot to navaja v tožbi, bi to še vedno predstavljalo poseg v strešno konstrukcijo in ji nalagalo obveznost pridobitve gradbenega dovoljenja.
javni razpis - jezik v postopku - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja strank - bistvena kršitev določb postopka
Temeljno pravilo vsakega državnega organa in drugega organa, ki opravlja javno službo namreč je, da posluje in vodi postopek v slovenskem jeziku in v tem jeziku tudi izdaja pisne odpravke svojih odločitev. Ker tega tožena stranka ni spoštovala, je bistveno kršila določbe postopka, kar je razlog za odpravo izpodbijane odločbe.
V postopku odločanja o javnopravnih zadevah, ima stranka pravico, da se seznani z vsemi pravno relevantnimi dejstvi in dokazi, na podlagi katerih organ sprejme svojo odločitev, to pa zato, da ima možnost učinkovito zaščititi svoje pravice v postopku. S tem, ko tožena stranka tožeče stranke ni seznanila kdo je izdelal recenzije v njenem primeru, je ravnala v nasprotju z določbo 9. člena ZUP in s tem v nasprotju z določbo 22. člena Ustave RS, kar je bistvena kršitev določb postopka.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (2014) člen 3, 3/3.
javni razpis - vloga za dodelitev nepovratnih sredstev - pogoji za dodelitev nepovratnih sredstev - nosilec kmetijskega gospodarstva
Ko gre za upravljanje KMG - skupnega pašnika ali KMG - planine v skupni rabi s strani pašne skupnosti, je nosilec pooblaščen s strani drugih nosilcev kmetijskih gospodarstev, ki imajo pravico uporabe skupnih pašnikov ali planin in jih tudi dejansko uporabljajo, torej je nosilec lahko (tudi) drug subjekt, torej druga fizična oseba, za katero ni nujno, da je član agrarne ali pašne skupnosti, ki ima pravico uporabe zemljišč in jih tudi dejansko uporablja.
Če se bo v nadaljevanju postopka izkazalo, da je tožnica kot nosilka kmetijskega gospodarstva delovala le v svojstvu pooblaščenke uporabnikov kmetijskega gospodarstva, da ni prejela sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike za svoj delež v pašni skupnosti, saj ga ni imela, in da je prejela le plačilo za opravljeno delo pri pašni skupnosti, potem ni mogoče razlagati opisane dejanske situacije (ki nedvomno temelji na pravni ureditvi), kot da je tožnica sredstva iz naslova ukrepov kmetijske politike že prejela.
prijava na javni razpis - pogoji javnega razpisa - merila in kriteriji javnega razpisa - nova dejstva in dokazi
V zvezi z ugovori tožnika, ki se nanašajo na po njegovem mnenju neustrezno oceno pri posameznih podmerilih, ki naj bi bila po njegovem mnenju vsebinsko nevzdržna, sodišče gotavlja, da tožnik pri vsakem posameznem podmerilu navaja še dodatna dejstva, ki naj bi utemeljevala njegovo vlogo, vendar pa s tem drugačne odločitve sodišča ne more doseči. Njegova vloga je bila namreč ocenjena na osnovi podatkov oziroma navedb, ki jih je podal ob prijavi, kar je tudi pravilno in v skladu s pravili razpisnega postopka, in na tem temelji tudi odločitev toženke, ki je predmet presoje v upravnem sporu.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 19, 19/3.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - izpolnjevanje razpisnih pogojev - slabo zdravstveno stanje - kronična bolezen
Toženkino stališče, da vnetje nosne sluznice ni bolezen zgornjih dihal, ni pravilno. Zgornja dihala namreč sestavljajo nos in usta, nosna in ustna votlina ter žrelo. Nadalje je kronično vnetje stanje, ki ga je potrebno opredeliti kot kronično bolezen. Se pa sodišče strinja, da ni izpolnjen drugi pogoj za točkovanje zdravstvenih razmer s 60 točkami, ker tožnik zapisnika o točkovanju oziroma mnenja izvedenca o stanju stanovanja ni predložil. Tožnik torej ni predložil dokazil, iz katerih bi izhajalo, da je v stanovanju, v katerem prebiva z družino, vlaga, katere posledica bi (lahko bilo) kronično vnetje nosne sluznice.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3. Zakon o prijavi prebivališča člen 5, 5/1.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - uvrstitev na prednostno listo - izpolnjevanje razpisnih pogojev - stalno bivališče - zmotna uporaba materialnega prava
Splošni pogoji javnega razpisa ne določajo, da mora imeti prosilec stalno prebivališče na območju MOL (najmanj) celotno obdobje razpisnega roka oziroma ves čas, ko je mogoče oddati vlogo na razpis, ampak je uporabljen pojem tekom, torej med razpisnim postopkom. Če naj bi imel prosilec prijavljeno stalno prebivališče ves čas razpisnega postopka, bi moral Javni razpis to dovolj določno predpisati. Poleg tega Javni razpis v točki 7. (Splošne določbe) določa, da se pri obravnavi vloge upoštevajo razmere, ki so obstajale v času oddaje vloge. Glede na te določbe sodišče sodi, da je predpis pravilno uporabljen, če se "tekom postopka" razume, kot kadarkoli med postopkom in ne ves čas postopka.