javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
V upravnem sporu se lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom. Sodna presoja je v takšnih postopkih zadržana in omejena na presojo zakonitosti ter očitnih napak pri odločanju. Vendar po ustaljeni upravno-sodni praksi to ne pomeni, da akt o zavrnitvi ne bi moral obvezno vsebovati vseh tistih sestavin, ki so potrebne, da se ga da preizkusiti. Res je sicer, da je samo ocenjevanje strokovno opravilo, ki ne more biti predmet sodne presoje, vendar pa je pri odločitvi vseeno treba upoštevati osnovne procesne pravice stranke v postopku, med katere spada tudi pravica do obrazloženega sklepa.
Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 5.
javni razpis - razpisni pogoj - nosilec kmetijskega gospodarstva - pomoč mladim kmetom - pogoji za pridobitev kmetije
Umetno ustvarjeni pogoji so tisti pogoji, ki sicer ne pomenijo kršitve črke predpisa, kot celota pa nasprotujejo namenu, oziroma cilju zaradi katerega so bili postavljeni in zato ne morejo uživati pravnega varstva.
Možnost, da bi vsa v tožnico včlanjena društva imela okroglo število članov, največje društvo pa celo zaokroženo na tisoč, je tako zelo malo verjetna, da je toženka v take podatke upravičeno podvomila. Tožnica je tista, ki se poteguje za sofinanciranje v obliki dodelitve javnih sredstev, za to mora biti podatke, na katere je oprla svojo vlogo, tudi sposobna izkazati.
Sodišče se strinja s toženko, da posamezni eno- ali nekajdnevni dogodki v različnih panogah (vlečenje vrvi, namizni tenis, mali nogomet) ne ustrezajo opredelitvi celoletnega športno-rekreativnega programa v smislu prvega odstavka 54. člena Pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni, saj v takem primeru ne gre za programe, katerih trajanje bi bilo enakomerno razporejeno čez desetmesečno obdobje, v kumulativi pa najmanj 60 ur športne vadbe letno.
sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji za dodelitev sredstev - načelo zaslišanja strank
Tožnik je v postopku dokazoval, da račun z dne 31. 3. 2017, na katerega je odločitev oprla toženka, ni izkazoval resničnega dejanskega stanja ter da je bilo na njem napačno navedeno, da je bila storitev opravljena 31. 3. 2017, torej pred oddajo vloge za pridobitev nepovratne finančne spodbude. V dokazne namene je predložil nov račun izvajalca A. d. o. o. z dne z 17. 4. 2017, iz katerega izhaja, da je bila storitev opravljena 14. 4. 2017, in pojasnilo navedenega izvajalca, da je pri izdaji prvotnega računa prišlo do napake zaradi napačno navedenega datuma opravljene storitve na dobavnici. Ker se toženka v izpodbijani odločbi do navedenih dokazov argumentirano ni opredelila, pač pa je zgolj pavšalno navedla, da ima račun z dne 31. 3. 2017 večjo dokazno vrednost, kot račun z dne 17. 4. 2017, je bila kršena tožnikova pravica do izjave iz 9. člena ZUP.
Ocenjevanje vlog v javnem razpisu je v pristojnosti komisije. Predmet sodne presoje pa je (le), ali je ocena ustrezno obrazložena in utemeljena in ali so pri tem upoštevana vsa ključna dejstva in dokazi ter ali je bila vloga obravnavana v skladu z razpisanimi merili in po predpisanem postopku. Ocenjevanje vlog je strokovno opravilo, v te ocene pa sodišče ne sme posegati, zato mora biti sodna kontrola glede tega zadržana. Sodišče se tako ne more opredeljevati do tožbenih navedb, da je bila vloga tožeče stranke napačno ocenjena, saj tu ne gre za pravno ampak strokovno vprašanje. Sodišče lahko v takšno odločitev poseže le, če je obrazložitev očitno nerazumna.
javni razpisi - razpisni pogoj - nevladna organizacija - verska skupnost in podobne verske organizacije - pravnoorganizacijska oblika - neenako obravnavanje
S tem, ko je Javni razpis določil, da se nanj lahko prijavijo le subjekti (nevladne organizacije), ki so ustanovljeni na podlagi zakonov, ki urejajo društva, ustanove in (zasebne) zavode, je kot kriterij za razlikovanje dejansko uporabil kriterij njihove pravno organizacijske oblike (statusne organiziranosti). Ta kriterij pa tožnico, ki je registrirana v Republiki Sloveniji in je subjekt njenega pravnega reda, postavlja v neenak položaj v primerjavi z drugimi podobnimi dobrodelnimi (nevladnimi) organizacijami v državi ter ji v primerjavi z njimi onemogoča s 13. členom v zvezi z drugim odstavkom 2. člena Sporazuma zagotovljeno enako obravnavo.
Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 4, 4/12, 14, 14/14.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - raziskovalna dejavnost - razpisni pogoj - razpisni pogoji za prijavitelja
Nosilci raziskovalnih programov so matične raziskovalne organizacije ali pa samostojne raziskovalne organizacije, kot izhaja iz odločbe ARRS o izvajanju javne službe na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti. Gre za zakonski okvir in posredno za podzakonski okvir predmetnega Javnega razpisa. Podatek o statusu matične raziskovalne organizacije tako ne izhaja iz Pravilnika, temveč iz uradnih javnih evidenc ARRS. Vpis v te evidence izvede ARRS po predpisanem postopku, na podlagi odločbe o izvajanju te javne službe. Tudi po presoji sodišča je pogoj za „prijavitelja“ na predmetni Javni razpis, da ima status matične raziskovalne organizacije, kar izhaja iz vsebine Javnega razpisa, razpisne dokumentacije in ne nazadnje tudi iz odgovorov na vprašanja v zvezi z Javnim razpisom, ki so objavljena na spletnih straneh Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, s katerimi je bil tožnik seznanjen.
Uredba o izvedbi rednega letnega javnega razpisa za sofinanciranje ustvarjanja programskih vsebin medijev (2006) člen 12. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (2010) člen 14.
V obravnavani zadevi ne gre za to, da ni mogoče razbrati povezave med kriteriji razpisa in razlogi za zavrnitev, kar tožnik navaja. V obravnavani zadevi je končni predlog strokovne komisije podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, iz katere je po povedanem jasno razvidno število doseženih točk, ki jih je projekt tožnika prejel v posameznih razpisnih merilih in tudi strokovna ocena projekta, ki jo je opravila strokovna komisija, ki je obvezen element končnega predloga komisije.
Glede na ustaljeno sodno prakso ima toženka v zadevah javnih razpisov določena polja proste presoje v okviru primernosti strokovne presoje kriterijev, ki že po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. Iz ustaljene sodne prakse tudi izhaja, da se v upravnem sporu lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom. Slednjega pa tožnik ne izpodbija. Sporno je število doseženih točk, ki pa so rezultat ocene strokovne komisije. V obravnavani zadevi pa je ocena posameznih članov komisije po posameznih kriterijih razvidna tudi iz ocenjevalnega zapisnika, ki je sestavni del upravnih spisov, iz izpodbijane odločbe pa izhajajo vsi potrebni podatki za preizkus, torej tudi njihov seštevek, ki predstavlja skupno oceno strokovne komisije. Strokovna komisija pa je podala tudi skupno vsebinsko obrazložitev tožnikovega projekta glede vsakega posameznega kriterija glede na doseženo število točk.
Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 4, 4/12, 4/14.
javni razpis - raziskovalna dejavnost - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - razpisni pogoji za prijavitelja
Neutemeljen pa je tudi tožnikov ugovor o kršitvah določb postopka, ker je toženka pri svoji presoji in argumentaciji zavrnitve vloge tožnika uporabila Pravilnik o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti, ki ni bil naveden v javnem razpisu. Predmetni Javni razpis je bil sprejet med drugim tudi na podlagi ZRRD, ki v 43. členu daje zakonsko podlago za sprejem podzakonskega akta. Gre za zakonski in podzakonski okvir predmetnega javnega razpisa, ki je podrobneje pojasnjen v točki 12 obrazložitve te sodbe. Podatek o statusu nosilne (matične sli samostojne) raziskovalne organizacije, ki je v predmetnem javnem razpisu naveden kot razpisni pogoj pa ne izhaja neposredno iz določb Pravilnika, marveč iz uradnih javnih evidenc ARRS.
Zakon od upravnega organa zahteva, da odločitev obrazloži tako, da se stranka ne seznani zgolj s sprejeto odločitvijo, pač pa tudi z vsemi razlogi, zaradi katerih je bila taka odločitev sprejeta. Le na tak način je namreč stranki v postopku zagotovljeno spoštovanje ustavno zagotovljenih pravic do enakega varstva pravic in do učinkovitega sodnega varstva (22. in 23. člen Ustave RS).
Že tožena stranka je tožniku pojasnila, da predmet pritožbe oziroma tožbe ne morejo biti merila javnega razpisa. Slednja so bila upoštevana za vse prijavitelje in so bili vsi, ki so se prijavili na predmetni javni razpis enako obravnavani. Zato na drugačno odločitev v zadevi tudi ne more vplivati mnenje Socialne zbornice Slovenije.
Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 1.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj
Tožena stranka je na podlagi 11. alineje poglavja 3.7.2. z naslovom „Zavrnitev vlog“, ki določa, da se vloga zavrne, če je prijavitelj med upravičene stroške uvrstil tudi neupravičene stroške in v vlogi predvidel sofinanciranje tudi neupravičenih stroškov, pravilno zaključila, da je to razlog za zavrnitev tožnikove vloge.
Postopek javnega razpisa je po ustaljeni upravnosodni praksi specifičen tip postopka, kjer je ključnega pomena upoštevanje načela enakih možnosti zainteresiranih udeležencev, ki konkurirajo za javna sredstva. Uspeh na razpisu je odvisen zlasti od tega, kako je posamezen projekt ovrednoten glede na v razpisu vnaprej določene kriterije, s katerimi se zagotavlja enako obravnavanje prispelih vlog. To pa še ne pomeni, da bo na razpisu vsak od prijavljenih s svojo vlogo tudi uspel oziroma pridobil sredstva v zaprošeni višini. V pristojnosti strokovne komisije je, da po vnaprej predpisanih kriterijih ovrednoti projekte vseh prijavljenih na javni razpis. Slednje je bilo v obravnavanem primeru tudi storjeno in čemur tožnik ne ugovarja. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa (vključno s prilogo) tudi jasno izhaja, katera merila so bila upoštevana pri ugotavljanju upravičenosti do sofinanciranja in katera dejstva so bila pri ocenjevanju pri tem odločilna.
Bistveno za presojo je, da je iz obrazložitve jasno razvidno, koliko točk je komisija pri vsakem merilu oziroma podmerilu dodelila tožniku, vsaka posamezna ocena (oziroma dodeljeno število točk) pa je po posameznih merilih tudi podrobno obrazložena, tako da jo je sodišče lahko preizkusilo.
javni razpis - javno zasebno partnerstvo - predhodni postopek - pogoji za začetek predhodnega postopka po ZJZP - vloga o zainteresiranosti
V obravnavni zadevi ni sporno, da tožnica lastne pobude za začetek predhodnega postopka javno-zasebnega partnerstva ni podala, niti ni prejela vloge o zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva. Da bi bilo mogoče začeti predhodni postopek še na kakšen drug način (na primer z izdelavo investicijskega elaborata), iz določb ZJZP ne izhaja.
Tožnikovi ugovori niso utemeljeni, sklicevanje na izjavo tožnikovega delavca z dne 26. 7. 2017 oziroma na pojasnilo tožnika z dne 26. 7. 2017 pa nerelevantno. Ob nesporni ugotovitvi, da tožnik pogojev, ki so določeni v javnem povabilu in ki se izkazujejo na način, določen v javnem povabilu, ne izpolnjuje, je nerelevantno njegovo sklicevanje, da naj bi bila krivda na strani delavca. Sodišče se strinja s toženo stranko, da je pogoj javnega povabila element, ki mora biti izpolnjen na način, kot je predviden v javnem povabilu in je izključujoče narave, zaradi česar ponudbe, ki ne izpolnjuje katerega od vnaprej določenih pogojev, v nobenem primeru ni mogoče sprejeti.
Sodišče ne more preizkusiti, ali je tožnikov ugovor o kršitvi postopka zaradi nemožnosti vložitve pritožbe utemeljen, saj iz sklepa ni jasno, ali je toženka postopek vodila po določbah Pravilnika o postopkih za izvrševanja proračuna Republike Slovenije oziroma ali se v obravnavanem primeru določbe 12. poglavja Pravilnika ne uporabljajo, ker gre za izjemo, določeno v 1. točki prvega odstavka 215. člena Pravilnika.
Toženka ugotovljene kršitve določb postopka ne more sanirati z dopolnitvijo razlogov v odgovoru na tožbo, saj slednji ni sestavni del obrazložitve. Po 214. členu ZUP mora namreč obrazložitev odločbe obsegati tudi navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba, zato, da je njen preizkus možen tudi v tem pogledu.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Vloga, ki jo je dala tožeča stranka na javni razpis, oziroma njeno kandidiranje na razpisu za pridobitev javnih sredstev, še ne pomeni, da bo na Javnem razpisu tudi izbrana. Zagotavlja ji le, da se bo njena vloga obravnavala enako kot vloge drugih udeležencev in s tem enak položaj na razpisu, medtem ko izbor kot takšen ter pridobitev zaprošenih sredstev predstavlja zgolj njeno pričakovanje in s tem bodoče negotovo dejstvo, ki je odvisno od ocenjevanja njene vloge. To pa pomeni, da zelo hudih in škodljivih posledic s tem, da se ji neko pričakovanje ni uresničilo, tožeča stranka že v načelu ne izkazuje, s tem pa tudi ni izkazana škoda, ki se po določbah 32. člena ZUS-1 zahteva za izdajo začasne odredbe.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020 člen 12, 32, 32/8.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sofinanciranje iz javnih sredstev - lokalna akcijska skupina - zavrženje tožbe
V obravnavanem primeru gre za financiranje iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. LAS zgolj izbere operacije, ki se bodo sofinancirale v okviru strategije, končno odločitev o tem, katere operacije bodo sofinancirane, pa sprejme Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.
V obravnavanem primeru gre za postopek z eno stranko, kar ni sporno, saj je odsvojitev proizvodne naprave podlaga za odvzem podpore, odločanje o zahtevi novega lastnika proizvodne naprave pa je predmet novega upravnega postopka. Toženka bo zato na podlagi predložene dokumentacije morala najprej oceniti, ali je tožnik dokazal, da je lastnik predmetne sončne elektrarne. Kot že rečeno, je obstoj lastninske pravice pogoj za pridobitev podpore in mora obstajati že ob vložitvi vloge. Vidik zakonitosti prenosa lastninske pravice pa ni vprašanje obstoja pravice, obveznosti ali pravnega razmerja in ni del dejanskega stanja postopka za dodelitev podpore električni energiji.
Iz ustaljene sodne prakse izhajajo že razviti standardi presoje zakonitosti tovrstnih zadev, po katerih je sodna presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev glede materialno - pravnih in procesnih vprašanj stroga in glede izpolnjevanja dejanskih kriterijev zadržana, saj se ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev. Sodišče presoja le, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava. Vrhovno sodišče RS je že v več zadevah, ki se nanašajo na javne razpise sprejelo stališče, da je javni razpis materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev in da se v upravnem sporu lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oz. meril z zakonom, ne pa tudi primernosti ali ustreznosti določenega merila javnega razpisa in da je število doseženih točk, ki je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega upravnega akta, rezultat ocene strokovne komisije po določenih kriterijih.