ZUJIK člen 8, 94, 94/5, 119. ZJAKRS člen 10. Pravilnik o izvedbi postopkov javnega poziva in javnega razpisa s področja knjige člen 9, 13, 13/1. ZUP člen 210, 210/3, 214.
Komisija mora pri vsakem prijavitelju v poročilu navesti konkretne razloge, ki so jo vodili pri točkovanju po posameznem kriteriju. Ker se po 100. členu ZUJIK za vprašanje postopkov javnega razpisa in javnega poziva (kolikor niso ta vprašanja v tem zakonu drugače urejena), smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, torej ZUP, mora biti odločba obrazložena (tretji odstavek 210. člena v zvezi s 214. členom ZUP).
V splošnih pogojih za sodelovanje v javnem razpisu je med drugim določeno, da mora prijavitelj v razpisnem roku zaključiti prijavo v spletni aplikaciji in jo v tiskani obliki pravočasno oddati. Obseg po posameznih rubrikah v vlogi je bil torej enak za vse prijavitelje in od presoje vsakega posameznega prijavitelja je bilo odvisno, kako bo svojo vlogo izpolnil. To v konkretnem primeru pomeni, da je bilo od tožnika odvisno, za katere reference je smatral, da so pomembnejše in bi lahko pripomogle k boljšemu ovrednotenju njegove vloge po posameznih kriterijih, in katere reference je nato tudi navedel v odmerjen prostor v vlogi. Upoštevanje referenc, navedenih v pritožbi, bi torej pomenilo neenakopravno obravnavanje tožnikove vloge v primerjavi z vlogami ostalih prijaviteljev, ki so imeli na razpolago vlogo z enakim obsegom kot tožnik in ki niso vložili pravnih sredstev. Drugostopni organ zato ni kršil pravil postopka, ker ni upošteval v pritožbi navedenih referenc tožnika.
Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014 - 2020 člen 5, 9.
javni razpis - razpisni pogoji - pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete - vzpostavitev kmetije - knjigovodstvo za primarno kmetijsko proizvodnjo
Tožnik kot nosilec kmetijskega gospodarstva je na svoje ime vodil zgolj davčno knjigovodstvo v skladu s štirimestnim kontnim načrtom, kar pa po presoji sodišča tudi glede na cilje evropske kmetijske politike ter namen, ki ga zasleduje obravnavani podukrep (pomoč mladim pri prevzemu kmetij, izboljšanje starostne strukture nosilcev kmetij in povečanje konkurenčnosti kmetijstva) ne more predstavljati ovire za dostop do želene podpore za zagon kmetije.
Uredba o klasifikaciji v vrste objektov in objektih državnega pomena člen 2.
javni razpis - nepovratne finančne spodbude - razpisni pogoji - gospodarski objekt
Stavba, na kateri se je izvedla predmetna investicija, ne izpolnjuje pogojev Javnega poziva, ker je investicija izvedena na nestanovanjski stavbi, na gospodarskem poslopju. Ugotovitvi, da predloženo gradbeno dovoljenje dokazuje dovolitev gradnje nadomestnega gospodarskega objekta tožnica ne oporeka, navaja pa, da se zgradba uporablja v stanovanjske namene, ta namen pa naj bi dokazoval tudi vpis objekta v evidence. Pomena razvrstitve objekta glede na namembnost že v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja, tudi po presoji sodišča ne more spremeniti sklicevanje na dejansko rabo objekta kot stanovanjskega.
ZUJIK člen 94, 95/5, 100, 110, 110/3, 119. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in Javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov člen 11, 11/3, 13, 15, 15/1.
Toženka kljub v izjavi navedenemu ugovoru in opozorilu na v javnem razpisu določen prag 81 točk za vstop v sofinanciranje, v izpodbijani odločbi ni pojasnila, na podlagi katere od določb razpisa oziroma drugega predpisa je za v izbor za sofinanciranje določila prag v višini 91 točk, oziroma obrazložila podlago za naknadno spremembo kriterijev.
Ker v izpodbijani odločbi ni obrazloženo, katere kriterije, vstopne prage za sofinanciranje je toženka uporabila, kljub že v postopku izraženem tožnikovem ugovoru, izpodbijane odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti.
ZUP člen 4. Javni poziv 33SUB-OB15 - nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti starejših stanovanjskih stavb na območjih s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka točka 4.f.
javni poziv - ukrepi okoljske politike - nepovratne finančne spodbude - naložbe rabe obnovljivih virov energije - razpisni pogoji
Pri razpisnem postopku gre za javnopravno stvar in ne za odločanje o pravici tožeče stranke, kar je sicer značilnost upravnih zadev. Sodna presoja je zato v teh primerih zadržana.
V drugem odstavku 4.f točke javnega poziva je navedeno, da lahko naložbo vgradne toplotne črpalke izvede le izvajalec oziroma podizvajalec, vpisan v evidenco pooblaščenih podjetij za vzdrževanje in namestitev nepremične opreme za hlajenje, klimatizacijo in toplotnih črpalk pri ARSO, ki mu je bilo izdano ustrezno potrdilo o vpisu v evidenco, razen če gre za vgradnjo toplotne črpalke, ki je hermetično zaprta. V obravnavanem primeru ni sporno, da gre za vgradnjo toplotne črpalke, ki ni hermetično zaprta, torej bi moral vgradnjo toplotne črpalke opraviti pooblaščeni izvajalec.
ZUP člen 43. Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 28, 47, 47/1, 76, 81.
sofinanciranje iz javnih sredstev - upravni spor - tožba v upravnem sporu - stranka postopka - stranski udeleženec - pravni interes
Brez vodje programske skupine prijava ni možna. Prav tako drži tožbena trditev, da je eden od kriterijev za prijavo usposobljenost vodje. Vendar obenem že tožnik sam pove, da so raziskovalne organizacije, in torej prijavitelji tisti, ki morajo v skladu z določbami ZRRD zagotoviti vodjo programske skupine. Zagotoviti morajo tudi, da vodja programske skupine izpolnjuje pogoje za vodjo projekta in da je pri njih zaposlen. To pa pomeni, da je položaj vodje pri prijavi in v postopku izbire v celoti odvisen od prijavitelja, obenem pa to pomeni, da določbe materialnih predpisov, ki se nanašajo na Javni poziv, tožnika kot vodje programske skupine ne zadevajo, vsaj ne neposredno, in da tožnik (zgolj) s sklicevanjem na zakonsko oziroma podzakonsko ureditev svojega pravnega interesa, to je, da se udeležuje postopka zaradi varstva svojih pravnih koristi, ne izkazuje. Dejanski (raziskovalni) oziroma ekonomski (materialni) interes za to, da je prijava sprejeta, ki ga tožnik v konkretnem primeru nedvomno ima, pa, kot pravilno ugotavlja že tožena stranka, za priznanje položaja stranskega udeleženca ne zadošča.
Tožena stranka se v zvezi z ugovori, ki se nanašajo na priponko ter njeno neupoštevanje, po presoji sodišča utemeljeno sklicuje na četrti odstavek 13. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti, s katerim je določeno, da dodatne dokumentacije, ki jo prijavitelj samoiniciativno priloži prijavni dokumentaciji, agencija v postopku ocenjevanja ne upošteva. Ne prepoveduje se zgolj predložitev dokumentacije, ki bi bila popolnoma nepovezana z zahtevami iz razpisa, kot skuša prikazati vsebino 13. člena tožeča stranka v pripravljalni vlogi, temveč da se omejuje predložitev vsakršne dokumentacije, ki ni predvidena z javnim razpisom.
V skladu s 87. členom Pravilnika so prijave, tudi prijavo tožeče stranke, ocenjevali trije (tuji) recenzenti. Vsak recenzent oceni projekt in napiše utemeljitev ocen. V postopku razvrščanja se upošteva povprečna ocena recenzentov (tretji odstavek 87. člena Pravilnika). Na naveden način, je bila opravljena tudi razvrstitev projekta tožeče stranke v konkretnem primeru. Kar pomeni, da je upoštevanje povprečne ocene v konkretnem primeru sledilo določbam Pravilnika in da zato tožeča stranka z ugovori zoper oceno v smislu kršitve postopka izbora ter posledično nepravilnega izbora projekta ne more uspeti. Po Pravilniku (88. člen) se namreč zahteva posebna obravnava predlogov projektov ter njihovega ocenjevanja na panelu le v primeru, kadar se ocene recenzentov med seboj bistveno razlikujejo in se zato postavi dvom, ali povprečje ocen realno odraža vrednost predlaganega projekta.
ZKme-1 člen 57. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 člen 13, 13/1, 13/1-5, 127b.
javni razpis - razpisni pogoji - Program razvoja podeželja - nepovratna sredstva - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - usposabljanje za nacionalno poklicno kvalifikacijo - vračilo prejetih sredstev
Tožnik je nacionalno poklicno kvalifikacijo pridobil po preteku 36-mesečnega roka, določenega v 5. točki prvega odstavka 13. člena Uredbe PRP, ki določa, da če vlagatelj vloge ob predložitvi vloge ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede ustreznega poklicnega znanja in usposobljenosti, mora te zahteve izpolniti najpozneje v 36 mesecih od izdaje odločbe. Zato je odločitev Agencije, da mora tožnik vrniti vsa izplačana sredstva, pravilna.
ZVO-1 člen 146 h, 146 h/1, 146 h/1-1. ZUP člen 260, 260/1, 260/1-2. ZGO-1 člen 3.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrep vgradnje toplotne izolacije - nepovratna finančna sredstva - neresnični podatki - obnova postopka - rok za obnovo postopka
V izpodbijanem sklepu ni navedenih razlogov o vseh odločilnih dejstvih glede na predmet zadeve, tj. sklep o dovolitvi obnove postopka. Ni možno preveriti, ali je organ postopek obnove uvedel pravočasno, zaradi česar v tem delu sklepa ni mogoče preizkusiti, ta kršitev pa je vplivala ali bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve.
nepovratna sredstva - Program razvoja podeželja - zahteva za izplačilo sredstev - razpisni pogoji - izpolnitev obveznosti
Tožeča stranka je plačilo računa, ki sicer glasi na upravičenca, dokazovala s predložitvijo kompenzacijske pogodbe, sklenjene med povezani osebami. Zato dokazilo o plačilu ne dokazuje, da je upravičenec poravnal svojo obveznost.
ZUP člen 4, 67, 67/2. ZJF člen 106f - 106l. Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog člen 6.
Med strankama ni spora o tem, da razlog, iz katerega je prišlo do zavrženja (neporavnane obveznosti do Sklada) po svoji naravi pomeni enega od materialnih (vsebinskih) pogojev razpisa, saj drugostopenjski organ to celo izrecno navaja tako v svoji odločbi, kot tudi v odgovoru na tožbo. Po povedanem toženka zaradi neizpolnjevanja tega pogoja vloge ne bi smela zavreči, temveč kvečjemu zavrniti Sodišče pripominja še, da je v tem pogledu povsem brezpredmetno poimenovanje izpodbijanega akta, ki ga toženka imenuje odločba. Brez zakonske podlage, torej nezakonita, je po povedanem tudi drugačna vsebina razpisa.
ZJF člen 106 f, 106 f/2. Tretji javni razpis za subvencioniranje obrestne mere za komercialne kredite, v okviru programa spodbujanja konkurenčnosti Maribor s širšo okolico točka 1.4.1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - razpisni pogoji - upravičenci do sredstev - neporavnane davčne obveznosti
ZJF, na katerem med drugim temeljijo določbe Javnega razpisa, v določbi drugega odstavka 106.f člena določa, da zahteve in merila za dodelitev sredstev subvencij iz državnega oziroma občinskega proračuna določi neposredni proračunski uporabnik, ki ima v svojem finančnem načrtu za ta namen zagotovljene proste pravice porabe. Upoštevaje navedeno ureditev, je določba 1.4.1. točke Javnega razpisa, ki je omejila možnost pridobitve sredstev za prijavitelje, ki so udeleženi v družbah javno, objavljenih na seznamu nepredlagateljev obračunov ali seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, skladna z določbami ZJF.
Glede na specifično pravno naravo upravnega odločanja v javno pravnih stvareh, ko je izpolnjevanje razpisnih kriterijev ovrednoteno s številčnimi ocenami, mora obrazložitev omogočiti preizkus skladnosti ocene oz. vrednotenja projekta tožeče stranke glede na pogoje in kriterije, ki so bili določeni v javnem razpisu. Navedeni morajo biti torej konkretni razlogi in okoliščine, na podlagi katerih je tožena stranka oziroma njena strokovna komisija ocenila, v kakšni meri prijavljeni projekt tožeče stranke izpolnjuje vsakega od razpisnih kriterijev posebej.
Pogoji javnega razpisa so bili določeni za vse prijavitelje enako, zato ni bilo kršeno načelo enake obravnave vseh vlagateljev, kot tudi ne načelo zakonitosti. Z Javnim razpisom so bili jasno določeni pogoji za sofinanciranje, zato so neutemeljeni tudi ugovori tožeče stranke, da pomeni izpodbijana odločitev kršitev načela sorazmernosti oziroma proporcionalnosti. V postopku tudi niso bile storjene bistvene kršitve pravil postopka. Neutemeljeno je namreč sklicevanje tožeče stranke, da bi jo morala tožena stranka v postopku pozvati, v skladu s prvim odstavkom 67. člena ZUP (da bi vlogo popravila v zvezi z neupravičenimi stroški) ter da bi na ta način postopala v skladu s prvim odstavkom 138. člena ZUP. Določba 67. člena ZUP se namreč nanaša na nepopolne vloge. V obravnavanem primeru pa je tožeča stranka na predmetnem javnem razpisu uveljavljala stroške, ki jih ne bi smela uveljavljati. Iz drugega odstavka 10. člena Uredbe o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog pa celo izhaja, da prijavitelj v dopolnitvi vloge ne sme spreminjati: - višine zaprošenih sredstev, - tistega dela vloge, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta vloge, - tistih elementov vloge, ki vplivajo ali bi lahko vplivati na drugačno razvrstitev njegove vloge glede na preostale vloge, ki jih je naročnik prejel v postopku dodelitve sredstev.
ZUP člen 260, 260/5, 263, 263/1, 263/1-4, 268, 270.
sofinanciranje iz javnih sredstev - vračilo namenskih sredstev EU - obnova upravnega postopka - sklep o obnovi postopka - odprava sklepa o obnovi postopka - v obnovljenem postopku izdana odločba
Glede na to, da je bil v obravnavanem primeru sklep o uvedbi obnove postopka po uradni dolžnosti z dne 26. 10. 2015, na podlagi katerega je bila izdana izpodbijana, v obnovljenem postopku izdana odločba, pravnomočno odpravljen, je sodišče glede na podane razloge (da v obnovljenem postopku izdana odločba brez sklepa o obnovi oziroma ob odpravljenem sklepu o obnovi ne more obstati) in ob upoštevanju predstavljenega stališča Vrhovnega sodišča tožbi ugodilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 (nepravilna uporaba zakona) ter izpodbijano, v obnovljenem postopku izdano odločbo odpravilo.
Iz razpisne dokumentacije izhaja, da do nepovratnih sredstev niso upravičeni vlagatelji, ki opravljajo samostojno dejavnost s področja zdravstva ali socialne varnosti: zdravstveno, klinično ali specialistično psihološko dejavnost, zasebno veterinarsko dejavnost ali drugo zasebno dejavnost s področja zdravstva, socialne varnosti ali farmacije v skladu z zakonom. To pomeni, da tožeča stranka glede na kratko predstavitev vlagatelja, v katerem navaja, da je zasebno podjetje s podeljeno koncesijo za opravljanje reševalne službe nenujnih medicinskih prevozov - prevozov bolnikov, v bistvu opravlja drugo zdravstveno dejavnost, kar pomeni, da ne izpolnjuje pogojev za dodelitev sredstev iz razloga opravljanja te dejavnosti.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev določb postopka
Iz tožnikove vloge in razpisnega obrazca 1 ni jasno razvidno, za kakšne vrste investicije v predmetni zadevi dejansko gre: ali za novogradnje ali za rekonstrukcijo-vzdrževalna dela. Tako je dejansko stanje ostalo nepojasnjeno, kar pa bi lahko vplivalo tudi na pravilno vrednotenje tožnikove vloge. Tako bi po presoji sodišča toženka morala v predmetnem postopku tožnika pozvati, da naj svojo vlogo dopolni oziroma dodatno pojasni dejansko stanje tudi v tem pogledu, česar pa toženka ni storila. Če je vloga stranke nepopolna ali nerazumljiva, mora organ stranko pozvati, da vlogo dopolni ter mora postopati v skladu z določbo 67. člena ZUP.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - organ postopka - sprejem odločitve - razpisni pogoji
ZRRD glede odločitve direktorja toženke o izbiri projektov predvideva možnost ugovora, o katerem odloča prav tako toženka, po drugem organu (upravnem odboru), oba akta skupaj pa predstavljata odločitev toženke, sprejete v enostopenjskem postopku, zoper katero ni pritožbe.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - stranka v postopku - stranski udeleženec - športno društvo
Vlogo panožne športne zveze je mogoče šteti le kot zbirno vlogo vseh športnih društev kot zainteresiranih izvajalcev letnega programa športa. Zato tožeči stranki kot športnemu društvu ni mogoče odreči položaja stranskega udeleženca.
javni razpis - razpisni pogoji - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Tožnik ima zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo skladno s standardi, ki so se izoblikovali na podlagi 23. člena Ustave, v rednem upravnem sporu zoper odločitev o izbiri na spornem Javnem razpisu (ko bo sprejeta).
Sam Javni razpis ni posamični akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati skladno s 1. odstavkom 4. člena ZUS-1, pač pa sodišče presoja zakonitost posameznih določb Javnega razpisa posredno, ob presoji zakonitosti odločbe o izbiri.