V ponovljenem postopku odločanja tožeča stranka ni izkazala kateri konkretni prihodki iz konto kartice se nanašajo na izvajanje turistične dejavnosti. Da je bila to dolžna storiti jo zavezujejo razpisni pogoji. Tožeča stranka tako ni izkazala, da njena vloga izpolnjuje pogoje javnega razpisa.
ZJF člen 106l. ZUP člen 214, 237. ZUS-1 člen 27, 27/3.
javni razpis - obrazložitev - dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopka - načelo zakonitosti
Tožena stranka je obrazložitev, kot bi jo moral vsebovati izpodbijani sklep, podala šele v odgovoru na tožbo, s čemer pa ne more odpraviti postopkovne kršitve, ki jo je storila z izdajo nezadostno obrazloženega sklepa. Sodišče namreč v upravnem sporu ne odloča znova o zahtevku stranke, temveč v okviru tožbenih navedb presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanega upravnega akta. Ker je sodišče ugotovilo pomanjkljivost obrazložitve izpodbijanega sklepa glede ugotovljenega dejanskega stanja (zaradi česar je podana postopkovna kršitev), to onemogoča vsebinsko presojo utemeljenosti izpodbojnih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - strokovna komisija - formalna popolnost vloge - pravica do izjave - obrazložitev akta
Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da toženka prek spleta ni pridobivala celovitih informacij v zvezi z vsemi delovnimi izkušnjami, ki izhajajo iz predloženega življenjepisa predlagane koordinatorke projekta, pač pa se je zadovoljila z informacijami iz zgolj specifičnih virov (spletnih socialnih omrežij LinkedIn in Facebook), neizkazane zanesljivosti, ki so vse usmerjene izključno v potrditev toženkinega stališča o tem, da zahtevane dvo- ali večletne neprekinjene delovne izkušnje predlagane koordinatorke niso izkazane. Kljub temu, da je toženka dejstva in okoliščine s tem v zvezi ugotavljala izven vsebine predložene prijave, tožnici obenem ni zagotovila možnosti, da bi se glede teh lahko pred izdajo izpodbijanega sklepa kakorkoli izjavila. Toženka je po presoji sodišča s tem kršila temeljno načelo materialne resnice ter načelo zaslišanja stranke (8. in 9. člen ZUP). V postopku je tako prišlo do bistvene kršitve pravil postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, dejansko stanje pa je bilo nepopolno ugotovljeno.
Tožena stranka razpisni pogoj o tem, kaj je upravičeni projekt, napačno povzema. V skladu s tem razpisnim pogojem mora biti projekt ekonomsko nedeljiva celota aktivnosti in izpolnjevati tehnično-tehnološko funkcijo.
ZUP člen 214, 214/1. ZUJIK člen 100, 100/1, 119, 119/3, 120, 120/1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje programskih vsebin medijev - razpisni pogoji za prijavitelja - točkovanje - strokovna ocena - pomanjkljivi razlogi za odločitev - obrazložitev odločbe
V postopku sofinanciranja iz javnih sredstev je treba zagotoviti temeljne procesne garancije poštenega postopka, med katere spada tudi zahteva po obrazloženosti upravnega akta.
Iz skupne obrazložitve in ocene strokovne komisije pa tudi po oceni sodišča ni mogoče izluščiti oceno komisije po posameznih merilih, saj iz te izhajajo po večini zgolj posplošeni zapisi, kot npr. ''da je predlagani projekt dokaj aktualen in kakovosten, manj pa izviren in komunikativen'', ''da projekt v manjši meri načrtuje tudi obravnavo aktualnih tem, ki pa niso dovolj jasno specificirane'', ''projekt načrtuje vsebinsko raznolik nabor oddaj in rubrik, ki pokrivajo številna področja in tematike lokalnih značilnosti in perspektiv ... skladno s tem ima projekt zmeren pomen za razvoj posameznih regij, lokalnih skupnosti ali posebnih vsebin, saj načrtuje obravnavo tematik in dogodkov, ki so za druge medije manj zanimivi''. Te navedbe tako ne predstavljajo konkretiziranih razlogov za oceno podane prijave s točno določenim številom točk, da bi ta del obrazložitve bilo mogoče preizkusiti.
ZJF člen 106h. ZUP člen 181, 181/2. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (2007) člen 218.
sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisna merila - uradna oseba - priča
Kdor je udeležen v postopku kot uradna oseba, ne more biti priča. Uradna oseba samostojno opravlja dejanja v upravnem postopku in v tem okviru ugotavlja dejstva in okoliščine ter na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliščin uporablja predpise oziroma splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil. O dejanjih, ki jih uradna oseba opravi v tej vlogi, ne more izpovedovati kot priča (v nobeni fazi postopka), so pa njeno postopanje in opravljena dejanja lahko predmet pravnih sredstev. Po obrazloženem je sodišče dokazni predlog z zaslišanjem članov komisije kot prič kot nedopusten zavrnilo.
sofinanciranje iz javnih sredstev - film - razpisna merila - obrazložitev odločbe
Prvostopenjski organ je po ugotovitvi, da tožnica izkazuje delež zagotovljenih sredstev v višini 60,04%, navedenemu navodilu sledil in matematično izračunal, koliko točk bi po vsaki od zgoraj navedenih razlag pripadalo tožničinem projektu in tožnici dodelil točke po zanjo najugodnejšem izračunu. Takšna razlaga po presoji sodišča zadošča, da lahko tožnica preveri pravilnost izračuna, ki je (matematično) objektiviziran. Taki obrazložitvi pa tožnica konkretizirano niti ne nasprotuje, v smislu, da je izračun napačen.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
Ob tem, ko so v listinah, ki so sestavni del prijave, navedene različne vrednosti povečanja dodane vrednosti, se je toženka v svoji obrazložitvi sklicevala zgolj na podatke v listini "Finančna priloga k poslovnemu načrtu za leto 2021", iz katere izhajajo manj ugodni podatki za tožnika, in zaključila, da povečanje dodane vrednosti na zaposlenega znaša 3,35 %. Pri tem ni pojasnila, iz katerih razlogov ni upoštevala listin, v katerih je navedena dodana vrednost na zaposlenega višja (7,06 %).
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - mediji - merila za ocenjevanje vlog - obrazložitev odločbe
Iz kratke in skope skupne obrazložitve je mogoče zgolj razbrati, da je komisija pri dveh merilih in enem podmerilu zaznala pomanjkljivosti, ne pa tudi razlogov za te pomanjkljivosti oziroma primerjave z drugimi projekti, pri nekaterih(pod)merilih pa izguba točk sploh ni pojasnjena, skupna obrazložitev ne daje dovolj jasnih in logičnih razlogov, da bi sodišče lahko presodilo odločitev toženke.
Sodišče sodi, da je tako podana obrazložitev ocene povsem splošna in pavšalna, saj vsebuje zgolj sklic na točkovanje strokovne komisije, iz nje pa ni mogoče razbrati, kaj naj bi bile konkretne pomanjkljivosti tožnikovega projekta (iz obrazložitve izhaja zgolj mnenje oz. zaključek komisije, v ničemer pa razlogi zanj), niti ne, kako konkretno so te vplivale na oceno tožnikove prijave (zakaj je bila tožnikova prijava glede na ugotovljene pomanjkljivosti torej ocenjena prav z navedenim številom točk, ne pa z manj ali več točkami).
Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Ljubljana (2017) člen 4.
javni razpis - obnovljivi viri energije - nepovratna finančna spodbuda - pogoji za dodelitev
Določila Javnega poziva so jasna, enako tudi določila Odloka MOL, ki pravico do finančne spodbude za vgradnjo električnih toplotnih črpalk pogojuje s tem, da za stavbo ni kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina. Da bi toženka pri odločanju o pravici do finančne spodbude lahko upoštevala še prizadevanja toženke, da bi si ogrevanje lahko uredila z uporabo zemeljskega plina, bi toženka morala imeti v upoštevnih predpisih določeno diskrecijsko pravico, katere pa v Odloku MOL, tudi po presoji sodišča, ni.
javni razpis - štipendija - štipendiranje - pridobitev štipendije za študij v tujini - izpolnjevanje razpisnih pogojev - nepopolna vloga - zavrženje vloge - vrnitev v prejšnje stanje - dopolnitev vloge po poteku roka
Določba tretjega odstavka 103. člena ZUP je, v nasprotju s prvim odstavkom istega člena, ki omogoča vrnitev v prejšnje stanje zaradi objektivnih oziroma nezakrivljenih okoliščin, namenjena ravno saniranju kratkih zamud pri opravi procesnih dejanj, do katerih pride zaradi subjektivnih okoliščin na strani stranke ali njenega pooblaščenca.
sofinanciranje iz javnih sredstev - kultura - zavrnitev - pomanjkljiva obrazložitev
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bila tožničina prijava na Javni razpis ocenjena s skupno 284 točkami. Kako je bila tožničina prijava ocenjena po posameznem merilu, iz izpodbijane odločbe ne izhaja. Iz izpodbijane odločbe prav tako ne izhaja konkretizirano zakaj tožničin projekt, kljub navedenemu številu točk in navedbi, da ustreza razpisnim merilom, ni bil sprejet v sofinanciranje.
Po ustaljeni sodni praksi je ocenjevanje vlog, prispelih na javni razpis, po razpisnih merilih v pristojnosti ocenjevalne komisije. Ocenjevanje vlog je strokovno opravilo, tako da v te ocene sodišče ne sme posegati. V upravnem sporu se lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom, ne pa tudi primernost ali ustreznost določenega merila javnega razpisa. Sodišče torej presoja le, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava. Posledično se sodišče ne more spuščati v presojo, ali je tožena stranka pravilno ocenila projekt, ki je predmet prijave na javni razpis. Upoštevaje vsebino izpodbijanega sklepa in tožbenih navedb pa mora presoditi, ali je tožena stranka ocenila vlogo na podlagi objavljenih meril in ali je svojo oceno ustrezno obrazložila.
Tožeča stranka s tem, ko ugovarja, da je bilo ocenjevanje subjektivno in nestrokovno, po vsebini ugovarja ocenjevanju komisije. Gre za strokovno oceno, ki je sodišče, ko že pojasnjeno, ne more presojati, saj za to ni usposobljeno.
Sporno je, ali je tožena stranka v okviru že tretjega odločanja o vlogi tožeče stranke na javni razpis JPR-UM-2018, ki ga je Ministrstvo za kulturo objavilo 16. 2. 2018, upoštevala pravno mnenje tega sodišča v sodbi I U 1375/2020 z dne 8. 6. 2021 glede uporabe materialnega prava in njegova stališča, ki se tičejo postopka, oboje predvsem v zvezi s kriterijem 5 obravnavanega javnega razpisa, na kar je bila v skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1, ki je veljal v času izdaje omenjene sodbe, vezana. Poleg navedenega je tudi v zvezi z ostalimi v tožbi izpostavljenimi kriteriji javnega razpisa sporno, ali je strokovna komisija (in posledično tožena stranka v izpodbijani odločbi) projekt tožeče stranke ustrezno ocenila in ovrednotila ter ali je ocena v izpodbijani odločbi ustrezno utemeljena oz. obrazložena.
Glede na ugotovljeno očitno kršitev kriterija 5 javnega razpisa in ugotovljene bistvene kršitve postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z obrazložitvijo ocene po kriterijih 1 in 4, izpodbijana odločba ni pravilna in zakonita, zato jo je sodišče na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in vrnilo zadevo toženi stranki v ponoven postopek (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).
sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - nepovratna finančna sredstva - javni poziv - zavrnitev vloge - dokazna ocena - bistvena kršitev določb postopka
V upravnem sporu je med strankama sporno, ali je tožena stranka pravilno in zakonito zavrnila vlogo tožeče stranke za pridobitev nepovratne finančne spodbude za vgradnjo kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske hiše, ki je bila predmet Javnega poziva. Vgradnja nove kurilne naprave se v skladu s pogoji Javnega poziva dokazuje z računom in dokazilom o njegovem plačilu. Izdan račun in njegovo plačilo je dokazna listina o dejansko opravljeni storitvi, zato mora tožena stranka obrazložiti, čemu tega dokazila ni štela kot verodostojnega pri dokazovanju navedb, da je bila kurilna naprava demontirana in znova vgrajena v skladu z zahtevami Javnega poziva.
sofinanciranje iz javnih sredstev - študentska organizacija - javni razpis - izpolnjevanje pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa - prijavitelj - nevladna organizacija - pravica do izjave v postopku - zavrnitev tožbe
Ker prijavitelj ne izpolnjuje pogoja javnega razpisa, tj. ne odgovarja definiciji nevladne organizacije, je bila njegova prijava pravilno zavrnjena. Študentska organizacija, ki je organizacijska oblika študentske organizacije Slovenije, je pravna oseba javnega prava, torej ne nevladna organizacija, ki mora izpolnjevati tudi pogoj, da je pravna oseba zasebnega prava s sedežem v RS.
V primeru javnih razpisov gre za posebno vrsto skrajšanega ugotovitvenega postopka, na strani tožene stranke pa je, da oceni prejete vloge ter svojo odločitev obrazloži tako, da jo je mogoče preizkusiti. Z vsebino mnenja o razlagi glede izpolnjevanja enega od pogojev razpisa tožena stranka ni bila dolžna tožeče stranke seznaniti pred izdajo izpodbijane odločbe v smislu določbe 9. člena ZUP.
ZUP člen 4, 9, 9/1, 138, 146. Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (2011) člen 1. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 2, 2-2, 2-24.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - smiselna uporaba pravil upravnega postopka - povezana podjetja - pravica do izjave - načelo zaslišanja stranke v postopku - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Pri odločanju o dodelitvi sredstev na javnem razpisu bi morala tožena stranka, ki je sama vpogledovala v spletne strani in javne registre, pred odločitvijo o vlogi tožeče stranke z zbranimi dokazi in svojimi ugotovitvami obvestiti tožečo stranko, ker ji to narekuje smiselna uporaba temeljnih načel ZUP. Načelo zaslišanja stranke oziroma pravica do izjave in sodelovanja v postopku iz prvega odstavka 9. člena ZUP je namreč eno izmed temeljnih načel upravnega postopka.
gospodarska javna služba - koncesijsko razmerje - javni razpis - postopek javnega razpisa - javno-zasebno partnerstvo - jezikovna razlaga zakona - pogajanja - ugoditev tožbi
V postopku javnega razpisa po postopku konkurenčnega dialoga za podelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe rednega in investicijskega vzdrževanja občinskih javnih cest po oddaji (končnih) ponudb ni mogoče znova voditi dialoga (se pogajati) in nato vnovič pozvati ponudnike k oddaji (končnih) ponudb. Po zaključenem dialogu je mogoče oddati le eno ponudbo, glede katere ponudnik na zahtevo naročnika lahko poda pojasnila, podrobne opredelitve, optimizacijo, dodatne informacije, določi dokončne pogoje, vendar na način, da se ne spreminjajo bistveni vidiki ponudbe.