Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3. ZUP člen 213.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - uvrstitev na prednostno listo - izpolnjevanje razpisnih pogojev - izrek odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Iz sodbe Višjega sodišča v Ljubljani izhaja, da je A. d.o.o. odstopil od Pogodbe o finančnem leasingu, ki jo je imel sklenjeno s tožnico, dne 2. 2. 2010. Iz navedenega pa bi izhajalo, da je tožnica v relevantnem času veljavnosti javnega razpisa (to je v času od 17. 12. 2012 do vključno 31. 1. 2013) v predmetnem stanovanju bivala brez pravnega naslova. Glede na takšno dejansko stanje je pritožbeni organ v izpodbijani odločbi druge stopnje napačno odločil, da tožnica prebiva v stanovanju, ki ga je kupila na leasing. Sodba, na katere nepravnomočnost v času javnega razpisa se sklicuje pritožbeni organ, se nanaša zgolj na izročitev nepremičnine, pri čemer, je do odstopa od Pogodbe o finančnem leasingu s strani A. d.o.o. prišlo že prej, kar je tožnica zatrjevala že v vlogi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem. To pa pomeni, da organ tožničinih stanovanjskih razmer oziroma njenega stanovanjskega statusa v izpodbijani pritožbeni odločbi glede na kriterije, določene v prilogi Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, ni pravilno ovrednotil.
Tožnica je tekom upravnega postopka predložila odločbo, iz katere izhaja, da ji je bil status delovnega invalida III. kategorije invalidnosti priznan za čas od 31. 12. 2012 dalje. To pa pomeni, da je imela tak status priznan že v času veljavnosti javnega razpisa in bi ji organ moral s tem v zvezi tudi priznati ustrezno število točk.
Drugostopenjski organ je z vsebino 3. točke izreka kršil 213. člen ZUP. Navedel je ne zgolj odločitev, ki je rezultat pritožbenega postopka, temveč tudi svoje konkretne ugotovitve glede na podane pritožbene razloge, kar pa nedvomno presega vsebino izreka po 213. členu ZUP in je tudi iz tega razloga odločba nezakonita.
ZUP člen 214. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 226.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - obrazložitev odločbe
O vlogi tožeče stranke je bilo na podlagi prvega odstavka 226. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije odločeno s sklepom, zato mora takšen sklep vsebovati obrazložitev v smislu 214. člena ZUP, saj ga v nasprotnem primeru ni mogoče preizkusiti. To po pomeni, da mora poleg zahtevkov in navedb stranke vsebovati tudi ugotovitve glede dejanskega stanja, dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločitev, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno zahtevku stranke.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrep obnove in razvoja vasi - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - administrativna kontrola - kršitev pravil o javnem naročanju
Naloga pristojnega organa je, da pred odobritvijo zahtevka za izplačilo opravi administrativni pregled vsakega zahtevka za podporo, pri tem pa se pregledajo vsi elementi, ki jih je mogoče in primerno administrativno kontrolirati. Eden od elementov kontrole je tudi spoštovanje predpisov o javnih naročilih. Zato sodišče ne pritrjuje tožeči stranki, da pristojni organ ni imel podlage za tovrstno kontrolo, saj mu to izrecno nalagajo predpisi.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2011 do 2013 člen 13, 13/1, 13/1-6, 13/1-8. Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja člen 22. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 2.
javni razpis - program razvoja podeželja - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - pogoji za dodelitev nepovratnih sredstev - prvi lastniški prevzem kmetije - čas prevzema kmetije
Glede pogoja v 8. točki prvega odstavka 13. člena Uredbe PRP sodišče ugotavlja, da njegovo izpolnjevanje ni v celoti v vplivni sferi prijavitelja na javni razpis, pač pa ima na to, ali bo prijavitelj uspel kandidirati na javnem razpisu, vpliv tudi trajanje zemljiškoknjižnega postopka (od vložitve predloga za vpis lastninske pravice na kmetiji v zemljiško knjigo do izdaje sklepa o vpisu) in dinamika objavljanja javnih razpisov za ukrep 112.
V primeru nasprotja med pravom EU in pravom države članice mora prevladati pravo EU. Kar pomeni, da je v obravnavni zadevi določbo 8. točke prvega odstavka 13. člena Uredbe PRP treba pri odločanju izključiti, ker nasprotuje ureditvi pogojev za podporo za ukrep 112 v Uredbi Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja ter uresničitvi ciljev, določenih s to uredbo, ki je po določbi drugega odstavka 288. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije splošni pravni akt, ki je v celoti zavezujoč in ki se neposredno uporablja v državah članicah.
Ključni poudarek v oceni strokovne komisije je bil, da tožničin ustvarjalni opus ni ocenjen kot vrhunski. Tožnica navedenemu v tožbi ugovarja, sklicujoč se na številne prejete nagrade, prevode in uvrstitve v znanstvene monografije. Vse to pa je že upoštevala strokovna komisija pri svoji oceni, v njeno strokovno utemeljitev pa se sodišče, glede na zadržanost presoje v tovrstnih zadevah, ne more spuščati.
predhodni preizkus tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - dopis organa - procesne predpostavke - zavrženje tožbe
V primeru izpodbijanega dopisa ne gre za upravni akt, niti akt v drugi javno-pravni zadevi, kot tudi ne posamični akt, izdan v obliki predpisa, zato dopisa tožene stranke z dne 9. 5. 2014 v predmetni zadevi ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - bivanje v neprimernem stanovanju - ocena zdravstvenih razmer - ocena socialnih razmer - število članov gospodinjstva - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Odločitvi o tem, da se mu točke za bivanje v neprimernem stanovanju ne priznajo, tožnik v tožbi ne ugovarja. Nepravilnosti v zvezi s točkovanjem oziroma ocenjevanjem zdravstvenih razmer pa sodišče ni našlo.
Socialne razmere, konkretno število članov gospodinjstva oziroma dodeljeno število točk iz tega naslova, ni pravilno ocenjeno. Sporna ostaja mladoletnost B.B. in s tem nadaljnji pogoj za dodelitev zahtevanih 30 točk. B.B. je bila ob oddaji vloge mladoletna, na podlagi Splošnih določb Javnega razpisa se pri obravnavanju vloge praviloma upoštevajo razmere, ki so obstajale v času oddaje vloge in so navedene v vlogi. Izrecno je določeno, da se kasnejše spremembe ne upoštevajo. Izjema so spremembe glede ožjih družinskih članov prosilca, kar pa ne vključuje kakršnihkoli sprememb, saj se izjeme razlagajo ozko. Poleg tega gre lahko le za spremembe, ki se nanašajo na ožje družinske člane prosilca. Da bi bila presoja okoliščin v tej smeri opravljena, pa iz izpodbijane odločbe ni razvidno. Zato ostaja izpodbijana odločba v tem delu vsaj ne dovolj obrazložena, če že ne nepravilna oziroma neskladna s pogoji Pravilnika in razpisa.
ZKme-1 člen 56, 56/4. ZJN-2 člen 37. ZUP člen 214.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrep obnove in razvoja vasi - kršitev pravil o javnem naročanju - obrazložitev odločbe
Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe ni razvidno, katere postavke obračuna konkretno je tožena stranka črtala zaradi kršitve 37.člena ZJN-2. V izpodbijani odločbi pa tudi ni obrazložila, zakaj jih je črtala, saj kakor je bilo navedeno sama navedba blagovne znamke, patenta, tipa ali posebnega porekla ali proizvodnje, sama po sebi še ne pomeni kršitve 37. člena ZJN-2.
Ocena vloge tožeče stranke po spornem merilu, dopolnjena z obrazložitvijo v odgovoru na tožbo, je ustrezno argumentirana, iz nje pa so tudi razvidna vsa dejstva, ki so vplivala na točkovanje. S tem je bilo zadoščeno zahtevi po argumentirani in logični obrazložitvi odločitve, po drugi strani pa tožeča stranka s tožbenimi ugovori, ki so sicer konkretne narave in podprti z izvedeniškim mnenjem, ni vzbudila dvoma v pravilnost ocene strokovne komisije.
javni razpis - prijava na javni razpis - zavrženje vloge
Fizičnih oseb, kot morebitnih bodočih sodelavcev, tožnik ne more označevati za svoj (zavodov) personalni substrat, katerega strokovne reference naj bi bile pomembne za presojo razpisnega pogoja iz tretje alinee 3.1. točke javnega razpisa. Navedene fizične osebe namreč strokovnih referenc (na katere bi se tožnik mogel z uspehom sklicevati) ne morejo izkazati z delovanjem v okviru tožnika (zavoda) kot njegov personalni substrat, ob tem ko je bil ta ustanovljen (šele) v teku razpisnega postopka. Organa prve in druge stopnje sta pogoj iz tretje alinee 3.1. točke javnega razpisa glede na ostale določbe navedenega razpisa pravilno razlagala. Razlaga navedene določbe v prej podanem pomenu tudi ni protizakonita, saj v ZUJIK in tudi ne v drugem zakonu ni najti določbe, glede na katero bi bila določba tretje alinee 3.1. točke javnega razpisa, kot sta jo razlagala organa, protizakonita.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - razpisna merila - obrazložitev odločitve - sodni nadzor - presoja zakonitosti odločitve
V primeru, ko je izpolnjevanje razpisnih kriterijev ovrednoteno s številčnimi ocenami, mora obrazložitev omogočiti preizkus odločitve, tako da se navedejo konkretni razlogi in okoliščine, na podlagi katerih je tožena stranka ocenila, v kakšni meri prijavljeni projekt tožeče stranke izpolnjuje vsakega od razpisnih kriterijev posebej. Narava te presoje je po obsežni upravno sodni praksi v pretežni meri strokovno tehnična in je zato za ocenjevanje popolnih vlog, ki izpolnjujejo vse vstopne pogoje razpisa ter za uvrstitev projektov glede na prejeto oceno, zadolžena posebna strokovna komisija. Pri strokovno tehničnih vprašanjih pa je sodna presoja nujno zadržana. Sodišče jo opravi le preko presoje spoštovanja postopka izbora ter pravil ZUP o celovitosti, zadostni natančnosti in logičnosti utemeljitve, s katerimi se preprečuje arbitrarnost in omogoča preizkus skladnosti ocene s kriteriji in merili, določenimi v javnem razpisu.
Javni razpis za sofinanciranje nove tehnološke opreme v letih 2013 do 2014 Uredba Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah)Priloga 1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje nove tehnološke opreme - razpisni pogoji - upravičeni prijavitelji - povezana podjetja - velika podjetja
Večinski lastnik tožeče stranke je fizična oseba, ki je prav tako izključni lastnik in direktor drugega podjetja, katerega dejavnost je proizvodnja drugih izdelkov iz gume. Pri tožeči stranki gre tako za podjetje, povezano z drugim podjetjem preko fizične osebe, zaradi česar spada tožeča stranka med velika podjetja. S tem pa ne izpolnjuje razpisnih pogojev.
ZUP člen 6. EZ člen 64n, 64n/1, 64n/4, 64n/4-2, 64n/5, 64n/9. URS člen 2, 44, 74. Uredba o podpori električni energiji proizvedeni iz obnovljenih virov energije člen 6, 6/1, 8, 8/1.
podpora električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov - finančna pomoč za tekoče poslovanje - višina podpore - za odločanje relevanten predpis - poseg v pričakovane pravice
Toženka je svojo odločitev oprla na uredbo, veljavno v času odločanja (4. 6. 2013), torej vključno z njeno spremembo. Ta je začela veljati 1. 12. 2012, torej že pred vložitvijo tožnikove zahteve za dodelitev podpore. V tem pogledu ne more biti dvoma, da je toženka ravnala v skladu s 6. členom ZUP.
Tožnik ima določena pričakovanja, kar pa še ne pomeni, da je šlo za pričakovano pravico, v katero naj bi bilo poseženo, ker višina podpore ni bila odmerjena po določbah Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov. Prvi odstavek 64.n člena EZ določa, da se podpore lahko (ne pa nujno) dodelijo, zato že pridobitev pravice ne more biti tako gotova, da bi to pomenilo zavarovan tožnikov pridobitni položaj. Omenjeno v obravnavanem primeru niti ni pravno sporno, saj je tožnik podporo dobil, sporna je le njena višina. Vendar tudi v tem pogledu ni bilo poseženo v njegov pravni položaj, saj pred uveljavitvijo Uredbe o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov ni bil prejemnik podpore, zanjo še ni zaprosil, niti elektrarna še ni začela z delovanjem.
Ustava ne zagotavlja nespremenljivosti predpisov, s tem pa tudi ne nespremenljivosti pogojev za pridobitev pravice ali njenega obsega z učinkom za naprej.
Ker tožnik ni javnopravni subjekt, njegove odločitve za investicijo ni mogoče primerjati s projekti lokalnih skupnosti, ki so planirani ob upoštevanju obstoječih virov financiranja. Zgolj nestrinjanje z višino podpore, ne utemeljuje zatrjevanega prekomernega posega v njegov pravni položaj glede na to, da, sploh še ni pridobil nobene pravice.
Vlada je celo sama predvidela, da v določenih primerih javnosti ne bo povabila k sodelovanju. Zato tožniku ni mogoče pritrditi, da bi moral biti osnutek spornih sprememb uredbe v vsakem primeru objavljen.
URS člen 2. EZ člen 64 n, 64 n/1. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 8, 8/1, 6, 6/1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - proizvodnja električne energije - finančna podpora proizvodnji električne energije - sprememba pravnega predpisa - načelo zaupanja v pravo - poseg v pričakovane pravice
Prvi odstavek 64.n člena EZ je določal, da se podpore lahko (ne pa nujno) dodelijo. Pridobitev pravice zato ne more biti tako gotova, da bi to pomenilo zavarovan tožnikov pridobitni položaj. Glede na navedeno ni utemeljen tožbeni očitek, da je bilo v zadevi kršeno načelo zaupanja v pravo, ki osebam zagotavlja, da država ne bo arbitrarno poslabšala njihovega pravnega položaja. Ustava namreč ne zagotavlja nespremenljivosti predpisov in tudi ne nespremenljivosti pogojev za pridobitev pravice ali njenega obsega z učinkom za naprej.
EZ člen 64n. URS člen 2, 74. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije 6, 6/1.
podpora električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov - višina podpore - finančna pomoč za tekoče poslovanje - za odločanje relevanten predpis - poseg v pričakovane pravice - svobodna gospodarska pobuda
Tožnik se je leta 2012 odločil za investicijo na podlagi tedaj veljavnega predpisa, kar pomeni, da je ekonomsko upravičenost investicije gradil le na finančni pomoči v določeni višini, odvisni od referenčnih stroškov, kot jih je priznavala takratna Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov. To brez dvoma kaže, da je imel tožnik določena pričakovanja, kar pa še ne pomeni, da je šlo za pričakovano pravico, v katero naj bi bilo poseženo, ker višina podpore ni bila odmerjena po določbah navedene uredbe.
Sodišče se ne strinja, da je bilo v zadevi kršeno načelo zaupanja v pravo kot eno od načel pravne države iz 2. člena Ustave RS, ki zagotavlja osebam, da država ne bo arbitrarno poslabšala njihovega pravnega položaja. Ustava namreč ne zagotavlja nespremenljivosti predpisov, s tem pa ne nespremenljivosti pogojev za pridobitev pravice ali njenega obsega z učinkom za naprej.
Podpora je namenjena vzpodbujanju pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov, ne pa temu, da bi prejemniku omogočila, da so prihodki v zvezi z obratovanjem naprave za proizvodnjo električne energije, za katero prejema podporo, večji od stroškov njene proizvodnje.
ZUP člen 6. EZ člen 64n, 64/n/1, 64n/3. URS člen 2, 44, 74.
podpora električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov - finančna pomoč za tekoče poslovanje - višina podpore - za odločanje relevanten predpis - poseg v pričakovane pravice
V izpodbijani odločbi je toženka svojo odločitev oprla na Uredbo o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov, veljavno v času odločanja (31. 7. 2013), torej vključno z njeno spremembo. Ta je začela veljati 1. 12. 2012, torej že pred vložitvijo tožnikove zahteve za dodelitev podpore. V tem pogledu ne more biti dvoma, da je toženka ravnala v skladu s 6. členom ZUP.
Tožnik je imel določena pričakovanja, kar pa še ne pomeni, da je šlo za pričakovano pravico, v katero naj bi bilo poseženo, ker višina podpore ni bila odmerjena po določbah Uredbe o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov. Prvi odstavek 64.n člena EZ določa, da se podpore lahko (ne pa nujno) dodelijo, zato že pridobitev pravice ne more biti tako gotova, da bi to pomenilo zavarovan tožnikov pridobitni položaj.
Ustava ne zagotavlja nespremenljivosti predpisov, s tem pa tudi ne nespremenljivosti pogojev za pridobitev pravice ali njenega obsega z učinkom za naprej, zato v zadevi ni bilo kršeno načelo zaupanja v pravo kot eno od načel pravne države iz 2. člena Ustave RS.
Zgolj nestrinjanje z višino podpore ne utemeljuje zatrjevanega prekomernega posega v njegov pravni položaj glede na to, da sploh še ni pridobil nobene pravice. Podpora je namenjena vzpodbujanju pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov, ne pa temu, da bi prejemniku omogočila, da so prihodki v zvezi z obratovanjem naprave za proizvodnjo električne energije, za katero prejema podporo, večji od stroškov njene proizvodnje.
EZ člen 64n. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije 6, 8, 8/1. URS člen 2, 74.
podpora električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov - finančno pomoč za tekoče poslovanje - višina podpore - za odločanje relevanten predpis - poseg v pričakovane pravice - svobodna gospodarska pobuda
Ustava ne zagotavlja nespremenljivosti predpisov. Pogoji za pridobitev določenih pravic ali njihov obseg se lahko spremenijo, saj se posameznik ne more zanašati na to, da se trenutno veljavni predpis, ki bi mu ob izpolnjevanju predpisanih pogojev omogočal uveljavljanje določene pravice, ne bo spremenil.
Kako naj bi sprememba podporne sheme posegla v svobodno gospodarsko pobudo tožeče stranke, iz tožbe ni razvidno, tako tudi ne, na kakšen način naj bi spremenjena Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije spremenila obstoječe pogoje za opravljanje njenega dela. Tožba namreč spornost spremembe predpisa in uporabo tako spremenjenega predpisa pri odločanju utemeljuje na nastali neekonomičnosti poslovne odločitve o postavitvi sončne elektrarne.
Podpora je glede na njeno zakonsko opredelitev (prvi dostavek 64.n člena EZ) namenjena pokrivanju razlike, kadar stroški proizvodnje električne energije presegajo ceno te energije na trgu. To pomeni, da nima pridobitnega značaja, temveč je njen namen vzpodbujati pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov kljub višjim stroškom.
EZ člen 64n, 64n/4, 64n/4-2. Uredba o podpori električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov člen 6, 6/1, 8, 8/1. URS člen 2.
podpora električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov - finančna pomoč za tekoče poslovanje - višina podpore - za odločanje relevanten predpis - poseg v pričakovane pravice
Tožnik je imel določena pričakovanja, ne pa tudi že pričakovano pravico, v katero naj bi bilo poseženo, ker višina podpore ni bila odmerjena po določbah Uredbe o podpori električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov 43/12. Prvi odstavek 64.n člena EZ namreč določa, da se podpore lahko (ne pa nujno) dodelijo, zato že pridobitev pravice ne more biti tako gotova, da bi to pomenilo zavarovan tožnikov pridobitni položaj. Sporna je višina podpore. Vendar tudi v tem pogledu ni bilo poseženo v tožnikov pravni položaj, saj pred uveljavitvijo Uredbe o podpori električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov 90/12 ni bil prejemnik podpore, zanjo še ni zaprosil, niti elektrarna še ni začela z delovanjem.
Ustava ne zagotavlja nespremenljivosti predpisov. Pogoji za pridobitev določenih pravic ali njihov obseg se lahko spremenijo, posameznik pa se ne more zanašati na to, da se trenutno veljavni predpis, ki bi mu ob izpolnjevanju predpisanih pogojev omogočal uveljavljanje določene pravice, ne bo spremenil.
EZ člen 64n. Uredba o podpori električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 6, 6/1, 8, 8/1. URS člen 2, 44, 74.
podpora električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov - finančna pomoč za tekoče poslovanje - višina podpore - za odločanje relevanten predpis - poseg v pričakovane pravice
Tožnik je imel določena pričakovanja, kar pa še ne pomeni, da je šlo za pričakovano pravico, v katero naj bi bilo poseženo, ker višina podpore ni bila odmerjena po določbah Uredbe o podpori električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov. O pričakovanih pravicah je namreč mogoče govoriti takrat, ko je pridobitev pravice tako gotova, da predstavlja zavarovan pridobitni položaj. Prvi odstavek 64.n člena EZ je določal, da se podpore lahko dodelijo, zato že pridobitev pravice ne more biti gotova, da bi to pomenilo zavarovan tožnikov pridobitni položaj.
Pogoji za pridobitev določenih pravic ali njihov obseg se lahko spremenijo, posameznik pa se ne more zanašati na to, da se trenutno veljavni predpis, ki bi mu ob izpolnjevanju predpisanih pogojev omogočal uveljavljanje določene pravice, ne bo spremenil. v obravnavani zadevi poseg v svobodno gospodarsko pobudo, kot jo zagotavlja 74. člen Ustave, ni mogoč, saj je podpora glede na njeno zakonsko opredelitev namenjena pokrivanju razlike, kadar stroški proizvodnje električne energije presegajo ceno te energije na trgu. To pomeni, da podpora nima pridobitnega značaja, temveč da je njen namen vzpodbujati pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov kljub višjim stroškom. Zgolj dejstvo, da predlog sprememb ni bil predhodno objavljen na svetovnem spletu in da javnost ni bila vključena v pripravo teh sprememb, pa ne pomeni kršitve pravice iz 44. člena Ustave Republike Slovenije.
EZ člen 64n. ZUP člen 6. URS člen 2, 44, 74. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov člen 6, 8.
podpora za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije - finančna pomoč za tekoče poslovanje - višina podpore - za odločanje relevanten predpis - poseg v pričakovane pravice
Tožnik je imel določena pričakovanja, kar pa še ne pomeni, da je šlo za pričakovano pravico, v katero naj bi bilo poseženo, ker višina podpore ni bila odmerjena po določbah Uredbe o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije. Prvi odstavek 64.n člena EZ določa, da se podpore lahko (ne pa nujno) dodelijo, zato že pridobitev pravice ne more biti tako gotova, da bi to pomenilo zavarovan tožnikov pridobitni položaj. Omenjeno v obravnavanem primeru niti ni problematično, saj je tožnik podporo dobil, sporna je le njena višina. Vendar tudi v tem pogledu ni bilo poseženo v njegov pravni položaj, saj pred uveljavitvijo Uredbe o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije ni bil prejemnik podpore, zanjo še ni zaprosil, niti elektrarna še ni začela z delovanjem.
Ustava ne zagotavlja nespremenljivosti predpisov, s tem pa ne nespremenljivosti pogojev za pridobitev pravice ali njenega obsega z učinkom za naprej.
Zgolj nestrinjanje z višino podpore ne utemeljuje zatrjevanega prekomernega posega v tožnikov pravni položaj glede na to, da sploh še ni pridobil nobene pravice.