ZUP člen 6. EZ člen 64n, 64n/1, 64n/4, 64n/4-2, 64n/5, 64n/9. URS člen 2, 44, 74. Uredba o podpori električni energiji proizvedeni iz obnovljenih virov energije člen 6, 6/1, 8, 8/1.
podpora električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov - finančna pomoč za tekoče poslovanje - višina podpore - za odločanje relevanten predpis - poseg v pričakovane pravice
Toženka je svojo odločitev oprla na uredbo, veljavno v času odločanja (4. 6. 2013), torej vključno z njeno spremembo. Ta je začela veljati 1. 12. 2012, torej že pred vložitvijo tožnikove zahteve za dodelitev podpore. V tem pogledu ne more biti dvoma, da je toženka ravnala v skladu s 6. členom ZUP.
Tožnik ima določena pričakovanja, kar pa še ne pomeni, da je šlo za pričakovano pravico, v katero naj bi bilo poseženo, ker višina podpore ni bila odmerjena po določbah Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov. Prvi odstavek 64.n člena EZ določa, da se podpore lahko (ne pa nujno) dodelijo, zato že pridobitev pravice ne more biti tako gotova, da bi to pomenilo zavarovan tožnikov pridobitni položaj. Omenjeno v obravnavanem primeru niti ni pravno sporno, saj je tožnik podporo dobil, sporna je le njena višina. Vendar tudi v tem pogledu ni bilo poseženo v njegov pravni položaj, saj pred uveljavitvijo Uredbe o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov ni bil prejemnik podpore, zanjo še ni zaprosil, niti elektrarna še ni začela z delovanjem.
Ustava ne zagotavlja nespremenljivosti predpisov, s tem pa tudi ne nespremenljivosti pogojev za pridobitev pravice ali njenega obsega z učinkom za naprej.
Ker tožnik ni javnopravni subjekt, njegove odločitve za investicijo ni mogoče primerjati s projekti lokalnih skupnosti, ki so planirani ob upoštevanju obstoječih virov financiranja. Zgolj nestrinjanje z višino podpore, ne utemeljuje zatrjevanega prekomernega posega v njegov pravni položaj glede na to, da, sploh še ni pridobil nobene pravice.
Vlada je celo sama predvidela, da v določenih primerih javnosti ne bo povabila k sodelovanju. Zato tožniku ni mogoče pritrditi, da bi moral biti osnutek spornih sprememb uredbe v vsakem primeru objavljen.
URS člen 2. EZ člen 64 n, 64 n/1. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 8, 8/1, 6, 6/1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - proizvodnja električne energije - finančna podpora proizvodnji električne energije - sprememba pravnega predpisa - načelo zaupanja v pravo - poseg v pričakovane pravice
Prvi odstavek 64.n člena EZ je določal, da se podpore lahko (ne pa nujno) dodelijo. Pridobitev pravice zato ne more biti tako gotova, da bi to pomenilo zavarovan tožnikov pridobitni položaj. Glede na navedeno ni utemeljen tožbeni očitek, da je bilo v zadevi kršeno načelo zaupanja v pravo, ki osebam zagotavlja, da država ne bo arbitrarno poslabšala njihovega pravnega položaja. Ustava namreč ne zagotavlja nespremenljivosti predpisov in tudi ne nespremenljivosti pogojev za pridobitev pravice ali njenega obsega z učinkom za naprej.
EZ člen 64n. URS člen 2, 74. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije 6, 6/1.
podpora električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov - višina podpore - finančna pomoč za tekoče poslovanje - za odločanje relevanten predpis - poseg v pričakovane pravice - svobodna gospodarska pobuda
Tožnik se je leta 2012 odločil za investicijo na podlagi tedaj veljavnega predpisa, kar pomeni, da je ekonomsko upravičenost investicije gradil le na finančni pomoči v določeni višini, odvisni od referenčnih stroškov, kot jih je priznavala takratna Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov. To brez dvoma kaže, da je imel tožnik določena pričakovanja, kar pa še ne pomeni, da je šlo za pričakovano pravico, v katero naj bi bilo poseženo, ker višina podpore ni bila odmerjena po določbah navedene uredbe.
Sodišče se ne strinja, da je bilo v zadevi kršeno načelo zaupanja v pravo kot eno od načel pravne države iz 2. člena Ustave RS, ki zagotavlja osebam, da država ne bo arbitrarno poslabšala njihovega pravnega položaja. Ustava namreč ne zagotavlja nespremenljivosti predpisov, s tem pa ne nespremenljivosti pogojev za pridobitev pravice ali njenega obsega z učinkom za naprej.
Podpora je namenjena vzpodbujanju pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov, ne pa temu, da bi prejemniku omogočila, da so prihodki v zvezi z obratovanjem naprave za proizvodnjo električne energije, za katero prejema podporo, večji od stroškov njene proizvodnje.
ZUP člen 6. EZ člen 64n, 64/n/1, 64n/3. URS člen 2, 44, 74.
podpora električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov - finančna pomoč za tekoče poslovanje - višina podpore - za odločanje relevanten predpis - poseg v pričakovane pravice
V izpodbijani odločbi je toženka svojo odločitev oprla na Uredbo o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov, veljavno v času odločanja (31. 7. 2013), torej vključno z njeno spremembo. Ta je začela veljati 1. 12. 2012, torej že pred vložitvijo tožnikove zahteve za dodelitev podpore. V tem pogledu ne more biti dvoma, da je toženka ravnala v skladu s 6. členom ZUP.
Tožnik je imel določena pričakovanja, kar pa še ne pomeni, da je šlo za pričakovano pravico, v katero naj bi bilo poseženo, ker višina podpore ni bila odmerjena po določbah Uredbe o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov. Prvi odstavek 64.n člena EZ določa, da se podpore lahko (ne pa nujno) dodelijo, zato že pridobitev pravice ne more biti tako gotova, da bi to pomenilo zavarovan tožnikov pridobitni položaj.
Ustava ne zagotavlja nespremenljivosti predpisov, s tem pa tudi ne nespremenljivosti pogojev za pridobitev pravice ali njenega obsega z učinkom za naprej, zato v zadevi ni bilo kršeno načelo zaupanja v pravo kot eno od načel pravne države iz 2. člena Ustave RS.
Zgolj nestrinjanje z višino podpore ne utemeljuje zatrjevanega prekomernega posega v njegov pravni položaj glede na to, da sploh še ni pridobil nobene pravice. Podpora je namenjena vzpodbujanju pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov, ne pa temu, da bi prejemniku omogočila, da so prihodki v zvezi z obratovanjem naprave za proizvodnjo električne energije, za katero prejema podporo, večji od stroškov njene proizvodnje.
EZ člen 64n. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije 6, 8, 8/1. URS člen 2, 74.
podpora električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov - finančno pomoč za tekoče poslovanje - višina podpore - za odločanje relevanten predpis - poseg v pričakovane pravice - svobodna gospodarska pobuda
Ustava ne zagotavlja nespremenljivosti predpisov. Pogoji za pridobitev določenih pravic ali njihov obseg se lahko spremenijo, saj se posameznik ne more zanašati na to, da se trenutno veljavni predpis, ki bi mu ob izpolnjevanju predpisanih pogojev omogočal uveljavljanje določene pravice, ne bo spremenil.
Kako naj bi sprememba podporne sheme posegla v svobodno gospodarsko pobudo tožeče stranke, iz tožbe ni razvidno, tako tudi ne, na kakšen način naj bi spremenjena Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije spremenila obstoječe pogoje za opravljanje njenega dela. Tožba namreč spornost spremembe predpisa in uporabo tako spremenjenega predpisa pri odločanju utemeljuje na nastali neekonomičnosti poslovne odločitve o postavitvi sončne elektrarne.
Podpora je glede na njeno zakonsko opredelitev (prvi dostavek 64.n člena EZ) namenjena pokrivanju razlike, kadar stroški proizvodnje električne energije presegajo ceno te energije na trgu. To pomeni, da nima pridobitnega značaja, temveč je njen namen vzpodbujati pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov kljub višjim stroškom.
EZ člen 64n, 64n/4, 64n/4-2. Uredba o podpori električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov člen 6, 6/1, 8, 8/1. URS člen 2.
podpora električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov - finančna pomoč za tekoče poslovanje - višina podpore - za odločanje relevanten predpis - poseg v pričakovane pravice
Tožnik je imel določena pričakovanja, ne pa tudi že pričakovano pravico, v katero naj bi bilo poseženo, ker višina podpore ni bila odmerjena po določbah Uredbe o podpori električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov 43/12. Prvi odstavek 64.n člena EZ namreč določa, da se podpore lahko (ne pa nujno) dodelijo, zato že pridobitev pravice ne more biti tako gotova, da bi to pomenilo zavarovan tožnikov pridobitni položaj. Sporna je višina podpore. Vendar tudi v tem pogledu ni bilo poseženo v tožnikov pravni položaj, saj pred uveljavitvijo Uredbe o podpori električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov 90/12 ni bil prejemnik podpore, zanjo še ni zaprosil, niti elektrarna še ni začela z delovanjem.
Ustava ne zagotavlja nespremenljivosti predpisov. Pogoji za pridobitev določenih pravic ali njihov obseg se lahko spremenijo, posameznik pa se ne more zanašati na to, da se trenutno veljavni predpis, ki bi mu ob izpolnjevanju predpisanih pogojev omogočal uveljavljanje določene pravice, ne bo spremenil.
EZ člen 64n. Uredba o podpori električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 6, 6/1, 8, 8/1. URS člen 2, 44, 74.
podpora električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov - finančna pomoč za tekoče poslovanje - višina podpore - za odločanje relevanten predpis - poseg v pričakovane pravice
Tožnik je imel določena pričakovanja, kar pa še ne pomeni, da je šlo za pričakovano pravico, v katero naj bi bilo poseženo, ker višina podpore ni bila odmerjena po določbah Uredbe o podpori električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov. O pričakovanih pravicah je namreč mogoče govoriti takrat, ko je pridobitev pravice tako gotova, da predstavlja zavarovan pridobitni položaj. Prvi odstavek 64.n člena EZ je določal, da se podpore lahko dodelijo, zato že pridobitev pravice ne more biti gotova, da bi to pomenilo zavarovan tožnikov pridobitni položaj.
Pogoji za pridobitev določenih pravic ali njihov obseg se lahko spremenijo, posameznik pa se ne more zanašati na to, da se trenutno veljavni predpis, ki bi mu ob izpolnjevanju predpisanih pogojev omogočal uveljavljanje določene pravice, ne bo spremenil. v obravnavani zadevi poseg v svobodno gospodarsko pobudo, kot jo zagotavlja 74. člen Ustave, ni mogoč, saj je podpora glede na njeno zakonsko opredelitev namenjena pokrivanju razlike, kadar stroški proizvodnje električne energije presegajo ceno te energije na trgu. To pomeni, da podpora nima pridobitnega značaja, temveč da je njen namen vzpodbujati pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov kljub višjim stroškom. Zgolj dejstvo, da predlog sprememb ni bil predhodno objavljen na svetovnem spletu in da javnost ni bila vključena v pripravo teh sprememb, pa ne pomeni kršitve pravice iz 44. člena Ustave Republike Slovenije.
EZ člen 64n. ZUP člen 6. URS člen 2, 44, 74. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov člen 6, 8.
podpora za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije - finančna pomoč za tekoče poslovanje - višina podpore - za odločanje relevanten predpis - poseg v pričakovane pravice
Tožnik je imel določena pričakovanja, kar pa še ne pomeni, da je šlo za pričakovano pravico, v katero naj bi bilo poseženo, ker višina podpore ni bila odmerjena po določbah Uredbe o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije. Prvi odstavek 64.n člena EZ določa, da se podpore lahko (ne pa nujno) dodelijo, zato že pridobitev pravice ne more biti tako gotova, da bi to pomenilo zavarovan tožnikov pridobitni položaj. Omenjeno v obravnavanem primeru niti ni problematično, saj je tožnik podporo dobil, sporna je le njena višina. Vendar tudi v tem pogledu ni bilo poseženo v njegov pravni položaj, saj pred uveljavitvijo Uredbe o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije ni bil prejemnik podpore, zanjo še ni zaprosil, niti elektrarna še ni začela z delovanjem.
Ustava ne zagotavlja nespremenljivosti predpisov, s tem pa ne nespremenljivosti pogojev za pridobitev pravice ali njenega obsega z učinkom za naprej.
Zgolj nestrinjanje z višino podpore ne utemeljuje zatrjevanega prekomernega posega v tožnikov pravni položaj glede na to, da sploh še ni pridobil nobene pravice.
EZ člen 64n. ZUP člen 6. URS člen 2, 44, 74. Uredba o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 6, 8.
podpora električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov - finančna pomoč za tekoče poslovanje - višina podpore - za odločanje relevanten predpis - poseg v pričakovane pravice
Tožnik je imel določena pričakovanja, kar pa še ne pomeni, da je šlo za pričakovano pravico, v katero naj bi bilo poseženo, ker višina podpore ni bila odmerjena po določbah Uredbe o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije. Prvi odstavek 64.n člena EZ določa, da se podpore lahko (ne pa nujno) dodelijo, zato že pridobitev pravice ne more biti tako gotova, da bi to pomenilo zavarovan tožnikov pridobitni položaj. Omenjeno v obravnavanem primeru niti ni problematično, saj je tožnik podporo dobil, sporna je le njena višina. Vendar tudi v tem pogledu ni bilo poseženo v njegov pravni položaj, saj pred uveljavitvijo Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije ni bil prejemnik podpore, zanjo še ni zaprosil, niti elektrarna še ni začela z delovanjem.
Ustava ne zagotavlja nespremenljivosti predpisov, s tem pa ne nespremenljivosti pogojev za pridobitev pravice ali njenega obsega z učinkom za naprej.
Podpora je namenjena vzpodbujanju pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov, ne pa temu, da bi prejemniku omogočila, da so prihodki v zvezi z obratovanjem naprave za proizvodnjo električne energije, za katero prejema podporo, večji od stroškov njene proizvodnje.
V obravnavanem primeru noben zakon ne predvideva sodelovanja javnosti pri sprejemanju vladnih uredb, s katerimi podrobneje ureja in razčlenjuje v zakonu ali v drugem aktu državnega zbora določena razmerja v skladu z namenom in s kriteriji zakona oziroma drugega predpisa. Tožniku ni mogoče pritrditi, da bi moral biti osnutek spornih sprememb v vsakem primeru objavljen.
EZ člen 64n, 64/n/1, 64n/3, 64n/4, 64n/4-2, 64n/5, 64n/9. URS člen 2, 44, 74. Uredba o podporah električni energiji proizvedeni z obnovljivih virov energije člen 6, 6/1, 8.
podpora električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov - finančna pomoč za tekoče poslovanje - višina podpore - za odločanje relevanten predpis - poseg v pričakovane pravice
Tožnik je imel določena pričakovanja, kar pa še ne pomeni, da je šlo za pričakovano pravico, v katero naj bi bilo poseženo, ker višina podpore ni bila odmerjena po določbah Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije. Prvi odstavek 64.n člena EZ določa, da se podpore lahko (ne pa nujno) dodelijo, zato že pridobitev pravice ne more biti tako gotova, da bi to pomenilo zavarovan tožnikov pridobitni položaj. Omenjeno v obravnavanem primeru niti ni problematično, saj je tožnik podporo dobil, sporna je le njena višina. Vendar tudi v tem pogledu ni bilo poseženo v njegov pravni položaj, saj pred uveljavitvijo Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije ni bil prejemnik podpore, zanjo še ni zaprosil, niti elektrarna še ni začela z delovanjem. Višina obratovalne podpore je odvisna od podatkov, ki so ekonomske narave in zato spremenljivi.
Ker tožnik ni javnopravni subjekt, njegove odločitve za investicijo ni mogoče primerjati s projekti lokalnih skupnosti, ki so planirani ob upoštevanju obstoječih virov financiranja. Zgolj nestrinjanje z višino podpore tudi ne utemeljuje zatrjevanega prekomernega posega v njegov pravni položaj glede na to, da, kot navedeno, sploh še ni pridobil nobene pravice.
Podpora je namenjena vzpodbujanju pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov, ne pa temu, da bi prejemniku omogočila, da so prihodki v zvezi z obratovanjem naprave za proizvodnjo električne energije, za katero prejema podporo, večji od stroškov njene proizvodnje.
Noben zakon ne predvideva sodelovanja javnosti pri sprejemanju vladnih uredb, s katerimi podrobneje ureja in razčlenjuje v zakonu ali v drugem aktu državnega zbora določena razmerja v skladu z namenom in s kriteriji zakona oziroma drugega predpisa.
Iz upravnih spisov ni razvidno, da bi prijave na razpis obravnavala komisija kot celota. Iz predloga za dodelitev sredstev nesporno sledi, da sta bila ocenjevalca dva (od članov komisije) ter da je komisija zgolj povzela točkovanje obeh ocenjevalcev in na tej podlagi oblikovala predlog odločitve. To za strokovno oceno prijave na javni razpis ne zadošča, saj je po določbah razpisa kot Uredbe o finančnih spodbudah za tuje neposredne investicije komisija tista, ki ocenjuje. Komisija je dolžna rezultate ocenjevanja pregledati, o njih razpravljati in nato podati lastno oceno prijave. Še pred tem pa je za to, da je takšna ocena sploh možna, potrebno, da posamezni ocenjevalec poda mnenje k vsaki oceni, da ocenjevalca še pred predložitvijo ocen komisiji oceni uskladita ter da nato predstavita skupno stališče komisije, ki sprejme končno oceno. Šele na ta način je zagotovljeno objektivno in hkrati enako obravnavanje prijaviteljev. Enakosti med prijavitelji ni zadoščeno s tem, da se vse prijave ocenjujejo s strani samo dveh ocenjevalcev in s tem na enak način (nepravilno). Poleg enakosti je potrebna tudi zadostna stopnja objektivnosti na strani tistega, ki ocenjuje. Ta pa ne more biti dosežena, če je število ocenjevalcev manjše od tistega, ki je kot najmanjše določeno s sklepom direktorja Agencije oziroma z 18. členom zgoraj navedene Uredbe.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje programskih vsebin medijev - razpisni pogoji - obrazložitev odločbe - pravica do pravnega sredstva
Ocena posameznih članov komisije po posameznih kriterijih je razvidna iz izpodbijane odločbe, seštevek pa predstavlja skupno oceno. Logično je nato tudi obrazložitev skupna. Število doseženih točk odraža njihovo vsebinsko utemeljitev. Glede na to ni mogoče pritrditi tožeči stranki, da tovrstna obrazložitev pomeni kršitev ustavne pravice iz 25. člena Ustave RS.
ZUP člen 67, 67/2. Uredba o metodologiji za ocenjevanje škode člen 43.
javni poziv - dodelitev sredstev zaradi škode na zalogah - potrdilo sodnega cenilca - zavrženje vloge
Iz obrazca 2 (prijavni list za odpravo posledic škode na zalogah) je razvidno, da so sestavni del obrazca tudi zahtevane priloge in potrdilo zapriseženega sodnega cenilca o pošteni tržni vrednosti obsega zalog pred nesrečo in vrednosti po nesreči, ki pa ga tožeča stranka ni pravilno izpolnila. Vloge po pozivu tudi ni ustrezno dopolnila, zato jo je tožena stranka pravilno zavrgla.
spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb - javni razpis - razpisni pogoji - varstvo pravic stranke
Iz obrazca prijave prostega delovnega mesta izhaja, da tožeča stranka zaposlitev razpisuje za določen čas treh mesecev, četudi pogoji javnega povabila določajo čas zaposlitve enega leta. Poleg tega je tožeča stranka že pred izdajo izpodbijane odločbe z dne 1. 7. 2013 z brezposelno osebo sklenila pogodbo o zaposlitvi, zato je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev za dodelitev subvencijskih sredstev.
ZUJIK člen 102a. ZDru-1 člen 36, 36/1. Pravilnik o načinih dela strokovno programskih komisij Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti člen 3, 10, 12.
javni razpis - sofinanciranje iz sredstev kohezijske politike Evropske skupnosti - diskriminatorno obravnavanje - sestava strokovne komisije društvo v javnem interesu
V 102. a členu ZUJIK, na čigar podlagi je sprejet med drugim Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbor kulturnih programov in kulturnih projektov, tudi izrecno izključuje uporabo tega zakona, torej ZUJIK-a, pri izboru projektov, ki se sofinancirajo iz sredstev kohezijske politike Evropske skupnosti in se za te postopek uporabljajo predpisi, ki urejajo izvajanje postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike. Organ se je torej pri svoji odločitvi oprl na pravilno pravno podlago.
Nezadostno doseženo število točk tožnikovega projekta glede na že vnaprej znana merila, zaradi česar tožnikova vloga ni bila uspešna, za dvom v enako obravnavanje ne zadošča, zlasti ob upoštevanju, da iz tožbe ne izhaja, da bi toženka za različne udeležence uporabila merila različno oziroma da bi pri tožniku ali drugih udeležencih uporabila merila, ki niso bila predvidena.
Komisija je sestavljena v skladu z določbami Pravilnika o načinu dela strokovnih programskih komisij Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, saj ima predsednico in štiri člane (skupaj torej pet članov), kar je dopustno število, člani imenovane komisije pa prihajajo iz različnih, vendar glede na predmet javnega razpisa povezanih inštitucij oziroma področij. Ob odsotnosti konkretnih navedb o spornem poslovanju komisije, ta tožbeni očitek ne vzdrži sodne presoje.
Ker gre za projekt, ki se sofinancira iz sredstev kohezijske politike Evropske skupnosti in ne za projekt v okviru javnega razpisa za pridobivanje sredstev iz državnega proračuna, se tožnikov status društva v javnem interesu pri ocenjevanju ni upošteval, tega pa tudi niso določali ne osnovni in tudi ne posebni pogoji razpisa, kot tudi ne merila razpisa.
Pravilnik o pogojih, merilih in postopku za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v Mestni občini Ljubljana člen 4, 4/3, 4/3-6.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa - skladnost javnega razpisa s pravno podlago
Prvostopenjski organ je izpodbijano odločitev sprejel na podlagi pogoja (da vlagatelji pridobijo pravico do statusa izvajalca ter do sofinanciranja programov, če nimajo tekočih sodnih sporov s toženko in njenimi povezanimi osebami), ki ni v skladu s Pravilnikom o pogojih, merilih in postopku za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v Mestni občini Ljubljana, kar pomeni, da ga ne bi smel uporabiti.
Izpodbijana odločba bi zadostila določbi 214. člena ZUP ter procesnim jamstvom, ki jih zagotavlja ta zakon in tudi Ustava, če bi bili iz njene obrazložitve razvidni razlogi za oceno oziroma za dodeljeno število točk pri posameznem posebnem kriteriju. Pomanjkljiva obrazložitev, zaradi katere sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti, predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
Z obrazložitvijo v izpodbijani odločbi je zadoščeno določbi 214. člena ZUP, saj so v bistvenem v njej navedeni dejanski in pravni razlogi za odločitev, kar pomeni, da je tožniku s tem omogočena učinkovita uporaba pravnih sredstev, sodišču pa preizkus materialne zakonitosti odločbe.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - odpravljena odločba - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožeča stranka je izpodbijala odločbo, ki je bila v pritožbenem postopku odpravljena ter zadeva vrnjena (v celoti) v ponovno odločanje organu prve stopnje. To pa predstavlja oviro za sprožitev upravnega spora.
ZDru-1 člen 36, 36/1. Pravilnik o načinu dela strokovno programskih komisij Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti člen 3, 4, 12.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje kulturnih programov - diskriminatorno obravnavanje - sestava strokovne komisije - društvo v javnem interesu
Zgolj navedba, da gre za edini srbski (ciriličen) nacionalni projekt (to je podal tožnik šele v pripravljalni vlogi), v odsotnosti drugih izkazanih okoliščin o (domnevno) pristranskem odločanju komisije, zlasti glede na druge prijavljene projekte in njihovega (ne)enakopravnega obravnavanja, ne zadošča. Boljša ocena projektov drugih prijavljenih prijaviteljev zato za dvom v enako obravnavanje ne zadošča.
Komisija je sestavljena v skladu z določbami Pravilnika o načinu dela strokovno programskih komisij Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, saj ima predsednico in štiri člane (skupaj torej pet članov) ter tajnika, za imenovanje te komisije pa je bilo pridobljeno tudi ustrezno soglasje oziroma mnenje. V to komisijo so bile imenovane tudi osebe z ustreznimi izkušnjami oziroma delovanjem na tem področju.
Sporno je, ali je organ pri svoji odločitvi upošteval 36. člen ZDru-1. Ker je tožnikov projekt prejel 2 točki po tem kriteriju, to pomeni, da ta tožnikov očitek ne drži.