EZ člen 64n. ZUP člen 6. URS člen 2, 44, 74. Uredba o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 6, 8.
podpora električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov - finančna pomoč za tekoče poslovanje - višina podpore - za odločanje relevanten predpis - poseg v pričakovane pravice
Tožnik je imel določena pričakovanja, kar pa še ne pomeni, da je šlo za pričakovano pravico, v katero naj bi bilo poseženo, ker višina podpore ni bila odmerjena po določbah Uredbe o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije. Prvi odstavek 64.n člena EZ določa, da se podpore lahko (ne pa nujno) dodelijo, zato že pridobitev pravice ne more biti tako gotova, da bi to pomenilo zavarovan tožnikov pridobitni položaj. Omenjeno v obravnavanem primeru niti ni problematično, saj je tožnik podporo dobil, sporna je le njena višina. Vendar tudi v tem pogledu ni bilo poseženo v njegov pravni položaj, saj pred uveljavitvijo Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije ni bil prejemnik podpore, zanjo še ni zaprosil, niti elektrarna še ni začela z delovanjem.
Ustava ne zagotavlja nespremenljivosti predpisov, s tem pa ne nespremenljivosti pogojev za pridobitev pravice ali njenega obsega z učinkom za naprej.
Podpora je namenjena vzpodbujanju pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov, ne pa temu, da bi prejemniku omogočila, da so prihodki v zvezi z obratovanjem naprave za proizvodnjo električne energije, za katero prejema podporo, večji od stroškov njene proizvodnje.
V obravnavanem primeru noben zakon ne predvideva sodelovanja javnosti pri sprejemanju vladnih uredb, s katerimi podrobneje ureja in razčlenjuje v zakonu ali v drugem aktu državnega zbora določena razmerja v skladu z namenom in s kriteriji zakona oziroma drugega predpisa. Tožniku ni mogoče pritrditi, da bi moral biti osnutek spornih sprememb v vsakem primeru objavljen.
EZ člen 64n, 64/n/1, 64n/3, 64n/4, 64n/4-2, 64n/5, 64n/9. URS člen 2, 44, 74. Uredba o podporah električni energiji proizvedeni z obnovljivih virov energije člen 6, 6/1, 8.
podpora električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov - finančna pomoč za tekoče poslovanje - višina podpore - za odločanje relevanten predpis - poseg v pričakovane pravice
Tožnik je imel določena pričakovanja, kar pa še ne pomeni, da je šlo za pričakovano pravico, v katero naj bi bilo poseženo, ker višina podpore ni bila odmerjena po določbah Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije. Prvi odstavek 64.n člena EZ določa, da se podpore lahko (ne pa nujno) dodelijo, zato že pridobitev pravice ne more biti tako gotova, da bi to pomenilo zavarovan tožnikov pridobitni položaj. Omenjeno v obravnavanem primeru niti ni problematično, saj je tožnik podporo dobil, sporna je le njena višina. Vendar tudi v tem pogledu ni bilo poseženo v njegov pravni položaj, saj pred uveljavitvijo Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije ni bil prejemnik podpore, zanjo še ni zaprosil, niti elektrarna še ni začela z delovanjem. Višina obratovalne podpore je odvisna od podatkov, ki so ekonomske narave in zato spremenljivi.
Ker tožnik ni javnopravni subjekt, njegove odločitve za investicijo ni mogoče primerjati s projekti lokalnih skupnosti, ki so planirani ob upoštevanju obstoječih virov financiranja. Zgolj nestrinjanje z višino podpore tudi ne utemeljuje zatrjevanega prekomernega posega v njegov pravni položaj glede na to, da, kot navedeno, sploh še ni pridobil nobene pravice.
Podpora je namenjena vzpodbujanju pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov, ne pa temu, da bi prejemniku omogočila, da so prihodki v zvezi z obratovanjem naprave za proizvodnjo električne energije, za katero prejema podporo, večji od stroškov njene proizvodnje.
Noben zakon ne predvideva sodelovanja javnosti pri sprejemanju vladnih uredb, s katerimi podrobneje ureja in razčlenjuje v zakonu ali v drugem aktu državnega zbora določena razmerja v skladu z namenom in s kriteriji zakona oziroma drugega predpisa.
Iz upravnih spisov ni razvidno, da bi prijave na razpis obravnavala komisija kot celota. Iz predloga za dodelitev sredstev nesporno sledi, da sta bila ocenjevalca dva (od članov komisije) ter da je komisija zgolj povzela točkovanje obeh ocenjevalcev in na tej podlagi oblikovala predlog odločitve. To za strokovno oceno prijave na javni razpis ne zadošča, saj je po določbah razpisa kot Uredbe o finančnih spodbudah za tuje neposredne investicije komisija tista, ki ocenjuje. Komisija je dolžna rezultate ocenjevanja pregledati, o njih razpravljati in nato podati lastno oceno prijave. Še pred tem pa je za to, da je takšna ocena sploh možna, potrebno, da posamezni ocenjevalec poda mnenje k vsaki oceni, da ocenjevalca še pred predložitvijo ocen komisiji oceni uskladita ter da nato predstavita skupno stališče komisije, ki sprejme končno oceno. Šele na ta način je zagotovljeno objektivno in hkrati enako obravnavanje prijaviteljev. Enakosti med prijavitelji ni zadoščeno s tem, da se vse prijave ocenjujejo s strani samo dveh ocenjevalcev in s tem na enak način (nepravilno). Poleg enakosti je potrebna tudi zadostna stopnja objektivnosti na strani tistega, ki ocenjuje. Ta pa ne more biti dosežena, če je število ocenjevalcev manjše od tistega, ki je kot najmanjše določeno s sklepom direktorja Agencije oziroma z 18. členom zgoraj navedene Uredbe.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje programskih vsebin medijev - razpisni pogoji - obrazložitev odločbe - pravica do pravnega sredstva
Ocena posameznih članov komisije po posameznih kriterijih je razvidna iz izpodbijane odločbe, seštevek pa predstavlja skupno oceno. Logično je nato tudi obrazložitev skupna. Število doseženih točk odraža njihovo vsebinsko utemeljitev. Glede na to ni mogoče pritrditi tožeči stranki, da tovrstna obrazložitev pomeni kršitev ustavne pravice iz 25. člena Ustave RS.
ZUP člen 67, 67/2. Uredba o metodologiji za ocenjevanje škode člen 43.
javni poziv - dodelitev sredstev zaradi škode na zalogah - potrdilo sodnega cenilca - zavrženje vloge
Iz obrazca 2 (prijavni list za odpravo posledic škode na zalogah) je razvidno, da so sestavni del obrazca tudi zahtevane priloge in potrdilo zapriseženega sodnega cenilca o pošteni tržni vrednosti obsega zalog pred nesrečo in vrednosti po nesreči, ki pa ga tožeča stranka ni pravilno izpolnila. Vloge po pozivu tudi ni ustrezno dopolnila, zato jo je tožena stranka pravilno zavrgla.
spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb - javni razpis - razpisni pogoji - varstvo pravic stranke
Iz obrazca prijave prostega delovnega mesta izhaja, da tožeča stranka zaposlitev razpisuje za določen čas treh mesecev, četudi pogoji javnega povabila določajo čas zaposlitve enega leta. Poleg tega je tožeča stranka že pred izdajo izpodbijane odločbe z dne 1. 7. 2013 z brezposelno osebo sklenila pogodbo o zaposlitvi, zato je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev za dodelitev subvencijskih sredstev.
ZUJIK člen 102a. ZDru-1 člen 36, 36/1. Pravilnik o načinih dela strokovno programskih komisij Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti člen 3, 10, 12.
javni razpis - sofinanciranje iz sredstev kohezijske politike Evropske skupnosti - diskriminatorno obravnavanje - sestava strokovne komisije društvo v javnem interesu
V 102. a členu ZUJIK, na čigar podlagi je sprejet med drugim Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbor kulturnih programov in kulturnih projektov, tudi izrecno izključuje uporabo tega zakona, torej ZUJIK-a, pri izboru projektov, ki se sofinancirajo iz sredstev kohezijske politike Evropske skupnosti in se za te postopek uporabljajo predpisi, ki urejajo izvajanje postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike. Organ se je torej pri svoji odločitvi oprl na pravilno pravno podlago.
Nezadostno doseženo število točk tožnikovega projekta glede na že vnaprej znana merila, zaradi česar tožnikova vloga ni bila uspešna, za dvom v enako obravnavanje ne zadošča, zlasti ob upoštevanju, da iz tožbe ne izhaja, da bi toženka za različne udeležence uporabila merila različno oziroma da bi pri tožniku ali drugih udeležencih uporabila merila, ki niso bila predvidena.
Komisija je sestavljena v skladu z določbami Pravilnika o načinu dela strokovnih programskih komisij Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, saj ima predsednico in štiri člane (skupaj torej pet članov), kar je dopustno število, člani imenovane komisije pa prihajajo iz različnih, vendar glede na predmet javnega razpisa povezanih inštitucij oziroma področij. Ob odsotnosti konkretnih navedb o spornem poslovanju komisije, ta tožbeni očitek ne vzdrži sodne presoje.
Ker gre za projekt, ki se sofinancira iz sredstev kohezijske politike Evropske skupnosti in ne za projekt v okviru javnega razpisa za pridobivanje sredstev iz državnega proračuna, se tožnikov status društva v javnem interesu pri ocenjevanju ni upošteval, tega pa tudi niso določali ne osnovni in tudi ne posebni pogoji razpisa, kot tudi ne merila razpisa.
Pravilnik o pogojih, merilih in postopku za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v Mestni občini Ljubljana člen 4, 4/3, 4/3-6.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa - skladnost javnega razpisa s pravno podlago
Prvostopenjski organ je izpodbijano odločitev sprejel na podlagi pogoja (da vlagatelji pridobijo pravico do statusa izvajalca ter do sofinanciranja programov, če nimajo tekočih sodnih sporov s toženko in njenimi povezanimi osebami), ki ni v skladu s Pravilnikom o pogojih, merilih in postopku za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v Mestni občini Ljubljana, kar pomeni, da ga ne bi smel uporabiti.
Izpodbijana odločba bi zadostila določbi 214. člena ZUP ter procesnim jamstvom, ki jih zagotavlja ta zakon in tudi Ustava, če bi bili iz njene obrazložitve razvidni razlogi za oceno oziroma za dodeljeno število točk pri posameznem posebnem kriteriju. Pomanjkljiva obrazložitev, zaradi katere sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti, predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
Z obrazložitvijo v izpodbijani odločbi je zadoščeno določbi 214. člena ZUP, saj so v bistvenem v njej navedeni dejanski in pravni razlogi za odločitev, kar pomeni, da je tožniku s tem omogočena učinkovita uporaba pravnih sredstev, sodišču pa preizkus materialne zakonitosti odločbe.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - odpravljena odločba - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožeča stranka je izpodbijala odločbo, ki je bila v pritožbenem postopku odpravljena ter zadeva vrnjena (v celoti) v ponovno odločanje organu prve stopnje. To pa predstavlja oviro za sprožitev upravnega spora.
ZDru-1 člen 36, 36/1. Pravilnik o načinu dela strokovno programskih komisij Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti člen 3, 4, 12.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje kulturnih programov - diskriminatorno obravnavanje - sestava strokovne komisije - društvo v javnem interesu
Zgolj navedba, da gre za edini srbski (ciriličen) nacionalni projekt (to je podal tožnik šele v pripravljalni vlogi), v odsotnosti drugih izkazanih okoliščin o (domnevno) pristranskem odločanju komisije, zlasti glede na druge prijavljene projekte in njihovega (ne)enakopravnega obravnavanja, ne zadošča. Boljša ocena projektov drugih prijavljenih prijaviteljev zato za dvom v enako obravnavanje ne zadošča.
Komisija je sestavljena v skladu z določbami Pravilnika o načinu dela strokovno programskih komisij Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, saj ima predsednico in štiri člane (skupaj torej pet članov) ter tajnika, za imenovanje te komisije pa je bilo pridobljeno tudi ustrezno soglasje oziroma mnenje. V to komisijo so bile imenovane tudi osebe z ustreznimi izkušnjami oziroma delovanjem na tem področju.
Sporno je, ali je organ pri svoji odločitvi upošteval 36. člen ZDru-1. Ker je tožnikov projekt prejel 2 točki po tem kriteriju, to pomeni, da ta tožnikov očitek ne drži.
Uredba o metodologiji za ocenjevanje škode člen 43. ZOPNN člen 44g. ZUP člen 67, 67/2.
naravna nesreča - javni poziv - sredstva za odpravo škode na zalogah - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Sestavni del javnega poziva so tudi obrazci za vloge upravičencev. Iz obrazca 2 (prijavni list za odpravo posledic škode na zalogah) je razvidno, da so sestavni del obrazcev tudi zahtevane priloge, tudi potrdilo zapriseženega sodnega cenilca ali pooblaščenega cenilca Slovenskega inštituta za revizijo o pošteni tržni vrednosti obsega zalog pred nesrečo in vrednosti po nesreči.
Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30, 31.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrep obnova in razvoj vasi - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - kršitve obveznosti - sprememba naložbe - obvestilo o spremembi naložbe - kršitev pravil o javnem naročanju
O spremembi oziroma povečanju vrednosti naložbe je tožeča stranka agencijo obvestila z vlogo prepozno, to je po poteku rokov, predvidenih v odločbi o odobritvi sredstev, čeprav je bila v odločbi opozorjena, da je dolžna agencijo obvestiti o spremembi v roku 10 dni od nastanka spremembe in preden se sprememba naložbe začne izvajati.
Tožeča stranka neutemeljeno navaja, da ni kršila določb ZJN-2. Tehnične specifikacije so se namreč sklicevale na blagovne znamke oziroma na točno določene proizvajalce in tipe materialov. Iz podatkov predloženega upravnega spisa pa izhaja, da je izvajalec gradbenih del v ponudbi uporabil identične tipe proizvodov, kot so bili navedeni v projektantskem popisu del.
javni razpis - razveljavitev javnega razpisa - obvestilo o razveljavitvi javnega razpisa - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - upravni akt - resolucija
Z izpodbijanim obvestilom je tožena stranka obvestila tožečo stranko, da je bila v Uradnem listu RS objavljena razveljavitev javnega razpisa ter da ji bo vrnjena prijava na razpis. Z omenjenim obvestilom, ki se izpodbija v upravnem sporu, pa ni bilo odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke v upravni zadevi.
Resolucija Državnega zbora Republike Slovenije ne predstavlja splošnega akta, s katerim bi bilo mogoče uvajati pravice in obveznosti fizičnih in pravnih oseb. Resolucija je namreč politični, deloma tudi strokovni akt. Tako na podlagi resolucije tožeča stranka ni mogla pridobiti nobene pravice neposredno ali posredno preko potencialnega javnega razpisa.
URS člen 14. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 84, 84/2.
javni razpis - nepovratna sredstva - Program razvoja podeželja - ukrep Obnova in razvoj vasi - razpisna merila - zakonitost in primernost meril javnega razpisa - načelo enakosti
Tožbeni ugovori o neprimernosti razpisnih meril ne morejo biti predmet presoje v upravnem sporu, saj je po sodni praksi določitev razpisnih meril v izključni pristojnosti organa, ki je pristojen za pripravo javnega razpisa. Pri oblikovanju meril je organ vezan le na določbe zakona oz. drugih hierarhično višjih pravnih aktov.
Oblikovanje razpisnih meril, po katerih imajo določeni projekti glede na svoje značilnosti zaradi ciljev, ki se zasledujejo z javnim razpisom, določeno prednost pred drugimi projekti, samo po sebi ne pomeni neenakega obravnavanja prijaviteljev v smislu 14. člena Ustave RS.
ZZDej člen 42. ZJZP člen 42, 58, 58/3. ZUP člen 154, 154/1.
koncesija - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - osnovna zdravstvena dejavnost - zobozdravstvo - javni razpis - razpisni pogoji - dostopnost ordinacijskih prostorov za ljudi z različnimi oblikami gibalne oviranosti - ustna obravnava - preverjanje izjav in dokazil
V zvezi z ugovorom, da toženka ne bi smela postavljati pogoja glede dostopnosti ordinacijskih prostorov za ljudi z različnimi oblikami oviranosti, sodišče odgovarja, da se tak pogoj sme postaviti iz razloga, ker je treba javno dostopnost javne službe zagotoviti vsem uporabnikom storitev; ne nazadnje se s takšnim pogojem uresničuje tudi ustavna pravica enakosti pred zakonom.
Sodišče se sicer strinja, da bi moral prvostopenjski organ v obravnavani zadevi razpisati ustno obravnavo, vendar to v konkretnem primeru ni vplivalo na pravilnost odločitve. Tudi če bi ustna obravnava bila, tožnica ne bi mogla biti izbrana, ker ni izpolnjevala pogoja iz razpisne dokumentacije glede zagotovljenega dostopa tudi za gibalno ovirane osebe.
Glede tožbenega stališča, da bi moral prvostopenjski organ preizkusiti verodostojnost vlog in listinskih dokazov, sodišče meni, da zadostuje, da kandidati podajo ustrezne izjave, in ni mogoče avtomatično izhajati iz predpostavke, da take izjave niso resnične. Če pa katerikoli izmed kandidatov meni, da sokandidat pogojev ne izpolnjuje, mora za to podati obrazloženo trditveno podlago in ustrezne dokazne predloge.
ZUP člen 214. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 226.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje operacij javne kulturne infrastrukture - obrazložitev odločbe
Upravni akt mora na podlagi 214. člena ZUP obsegati navedbo dejanskega stanja in pravne podlage za odločitev. Obrazložitev mora vsebovati dejansko stanje s presojo dokazov, pravne predpise in razloge, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali odločitev navedeno v izreku. Če obrazložitev upravnega akta take vsebine nima, stranki ni dana možnost, da razloge izpodbija in ji tudi ni dana možnost za učinkovito pravno varstvo. Iz pravice do enakega varstva iz 22. člena Ustave RS, ki je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS, izhaja, da morajo biti stranki v postopku zagotovljena procesna jamstva, ki obsegajo tudi pravico do enakega obravnavanja strank v postopku. Ta pa vključuje tudi pravico do obrazložitve upravnih aktov.
Ker se obrazec brez izpisa identifikacijske kode ne šteje za vlogo na javni razpis, se toženka ne more uspešno sklicevati na nepravilno postopanje organa z njeno vlogo, torej da odsotnost identifikacijske kode pomeni nepopolnost vloge. Identifikacijska koda v obravnavanem primeru ne pomeni sestavine vloge, kot ugovarja tožnica.
ZProst člen 37. ZUP člen 82. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 218, 225.
sofinanciranje iz javnih sredstev - pravica do pregleda dokumentov - načelo enakosti - sestava ocenjevalne komisije - način ocenjevanja vlog - kršitev pravil postopka - prostovoljstvo
37. člen ZProst v postopku odločanja o dodeljevanju sredstev ne zavezuje neposredno. Bistvena pomanjkljivost obrazložitve izpodbijanega sklepa je v celoti in ustrezno sanirana s sklepom o pritožbi. Ugovor posega v tožnikovo pravico do izjave zato ni utemeljen.
Ocenjevalna komisija je predlog prejemnikov sredstev pripravila izključno na podlagi skupne ocene dveh ocenjevalcev. Gre za kršitev pravil postopka, s katerimi se zagotavlja enakost obravnavanja prijaviteljev, torej za bistveno kršitev pravil postopka, ki kot taka narekuje odpravo izpodbijane odločitve.