Če tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - izgnanca, mu tega ni mogoče odreči zato, ker hkrati izpolnjuje tudi pogoje za priznanje vojnega veterana.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko zagovornik najprej ugotavlja, da so bila odločilna dejstva nepravilno ugotovljena in nato na takšni podlagi zatrjuje protispisnost, uveljavlja nepravilno ugotovitev dejanskega stanja. To pa po določbi 2. odstavka 420. člena ZKP v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ni dopustno.
ZKP je začel veljati 1.1.1995 in je dveletni rok, naveden v 559. členu ZKP, potekel 31.12.1996. Ker je bila zahteva za varstvo zakonitosti zoper sklep, da varščina pripade proračunu, vložena šele 27.8.1998, jo je Vrhovno sodišče kot prepozno zavrglo.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med navedbami v razlogih sodbe in zapisniki - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Čeprav je pritožbeno sodišče očitno pomotoma pripisalo izpoved, ki jo je ocenjevalo, priče - policista drugi priči - policistu, ni podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
Zakonik o sodnem kazenskem postopanju (1929) člen 244, 244/3, 288, 288/1, 288/2, 292, 293.ZKP člen 410, 410/1-3, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - uporaba določb Zakonika o sodnem kazenskem postopanju - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obnova kazenskega postopka
Do uveljavitve Zakona o kazenskem postopku iz leta 1948 so morala sodišča v kazenskem postopku uporabljati tudi pravila Zakonika o sodnem kazenskem postopanju iz leta 1929.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nestrinjanje z dejanskimi ugotovitvami glede posameznih elementov kaznivega dejanja pomeni uveljavljanje razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
Če tožnica izpolnjuje pogoje za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - izgnanca, ji tega ni mogoče odreči le zato, ker izpolnjuje tudi pogoje za priznanje statusa vojnega veterana.
skrajšani postopek - vročanje pisanj - vročitev vabila obdolžencu na glavno obravnavo - vročitev sodbe obdolžencu - glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca
Obdolžencu ni bila pravilno vročena prvostopenjska sodba, ker jo je brez predhodnega obvestila naslovniku po 118. čl. ZKP prevzela obdolženčeva mati. Bila pa mu je osebno vročena pritožba okrožnega državnega tožilca zoper to sodbo in je imel glede na pouk v odgovoru na pritožbo možnost pojasniti, da mu sodba ni bila oziroma ni bila pravilno vročena. Glede na rezultat pritožbenega postopka, ko je višje sodišče pogojno obsodbo spremenilo v kazen zapora, pa je očitno, da ta kršitev ni vplivala na pravilnost in zakonitost prvo- in drugostopenjske sodbe.
priznanje statusa in pravic - begunec - pobeg pred vojnim nasiljem - umik k sorodnikom v Avstrijo
Umik družine tožeče stranke k sorodnikom v Avstrijo med drugo svetovno vojno, ki je zagotavljal preživetje družine in s tem tudi tožeče stranke, še ne predstavlja pobega pred vojnim nasiljem.
uveljavljanje statusa žrtve vojnega nasilja po noveli
Za uveljavljanje statusa žrtve vojnega nasilja - begunca po noveli Zakona (ZZVN-D) je treba vložiti novo zahtevo na pristojni upravni organ prve stopnje.
pridobitev z naturalizacijo - izpolnjevanje pogojev za sprejem v državljanstvo RS
Izpolnjevanje pogoja iz 4. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS (zagotovljeno stanovanje) se dokazuje z listinami v skladu s 3. členom Uredbe o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva RS z naturalizacijo (Ur.l. RS, št. 47/94).
Odločba, ki jo izda revizijski organ v postopku revizije po določbi 2. odstavka 48.b člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, je upravna odločba, ki se izvrši po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku.
pripor - sklep o odreditvi pripora - obstoj utemeljenega suma - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sklepa - pripor neprištevnega storilca
Čeprav je v izreku sklepa navedeno, da je bil zoper obdolženca odrejen pripor zaradi ponovitvene nevarnosti, na koncu obrazložitve pa, da je odrejen iz pripornega razloga koluzijske nevarnosti, iz celotne obrazložitve določno izhaja ponovitvena nevarnost kot priporni razlog. Zaradi pomotne navedbe v zaključnem delu obrazložitve sklepa, ta ni v tolikšni meri dvoumen, da bi bila podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
Pomotno je stališče, da zoper obdolženca, ki se sklicuje na psihične težave, pripora ni mogoče odrediti, preden sodišče takih trditev ne preveri s pritegnitvijo izvedenca nevropsihiatrične stroke.
Izpolnjevanje pogoja iz 4. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS (trajni vir preživljanja najmanj v višini, ki omogoča materialno in socialno varnost) se dokazuje z dokazilom o redni zaposlitvi in s tem, da višina dohodkov ustreza višini, ki je določena z Uredbo vlade RS o določitvi zajamčenega osebnega dohodka - kot to določa 5. člen Uredbe o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva RS z naturalizacijo (Uradni list RS, št. 47/94).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21060
KZ člen 146, 146/1.ZKP člen 358, 358-1.
kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - grdo ravnanje - obtožni predlog - opis dejanja
Element kaznivega dejanja grdega ravnanja po 1. odstavku 146. čl. KZ je tudi nastanek posledice, ki se kaže v prizadetosti telesne ali duševne celovitosti drugega. Če ta v obtožnem aktu ni opisana, niso podani vsi znaki tega kaznivega dejanja.
ZTPDR člen 59, 60, 60/4, 60/5. ZGD člen 439, 449. SKPG člen 21.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska komisija - sestava
Upravni odbor družbe z omejeno odgovornostjo, v kateri zaradi majhnega števila zaposlenih delavcev ni možnosti za oblikovanje disciplinske komisije, lahko člane komisije imenuje izmed oseb, ki niso v delovnem razmerju v družbi. Takšna sestava disciplinske komisije ni v nasprotju z določbami 59. in 60. člena (tudi ne s četrtim in petim odstavkom) ZTPDR, pa tudi ne z določbo prvega odstavka 21. člena SKPG (Uradni list RS, št. 39/93). Tudi določbe ZGD (439. in 449. člen) dovoljujejo takšno odločitev organov družbe.
ZOR člen 141, 141/1, 1089, 1089/1, 1090, 1090/1, 1094, 1097, 1097/1.
delovno razmerje pri delodajalcih - odškodninska odgovornost delodajalca - poravnava - ničnost poravnave - oderuška pogodba
Oderuška pogodba je dvostranska odplačna pogodba, medtem ko pogodba o poravnavi ne vsebuje elementa odplačnosti. Vse revidentove navedbe, s katerimi zatrjuje, da je bila s sklenitvijo poravnave med strankama sklenjena oderuška pogodba, so zato neutemeljene.