oblika najemne pogodbe - konvalidacija - odpoved najemne pogodbe - tožba na izpraznitev stanovanja
Najemna pogodba ni bila sklenjena, čeprav se je dejansko izvajala. Tožeča stranka, ki bi jo s toženko morala skleniti (147. člen SZ), njen obstoj - od toženke je vendar pobirala najemnino - priznava. Zato ne more vložiti izpraznitvene tožbe, ne da bi poprej priznala najemno razmerje in ga s tožbo po 59. členu SZ odpovedala. Toženka je namreč ob uveljavitvi Stanovanjskega zakona bila imetnica stanovanjske pravice in ne le uporabnica stanovanja.
ZTVCP člen 61, 61/1.ZOR člen 154, 178, 178/1, 940, 940/1, 941, 941/1.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - divjad na cesti - trčenje dveh vozil - povrnitev škode - zavarovanje pred odgovornostjo
Voznik, ki se je srni umikal levo, čeprav se je zavedal, da ga prehiteva drugo vozilo, je odgovoren za nastalo škodo na vozilu, ki ga je prehitevalo.
Pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo (200. člen ZOR) je na prvem mestu kriterij obsega oškodovančevih prikrajšanj in njegovo subjektivno doživljanje škode. Vendar pa pri določanju višine odškodnine po posameznih postavkah in v celoti ni mogoče mimo primerjave z odškodninami, ki so jih za podoben obseg škode deležni drugi oškodovanci. Pri tem gre posebej za cilj, da se dosežejo ustrezno gradirani kriteriji pri odmeri odškodnine za posamezne kategorije škod, opredeljenih kot lažje, težje in katastrofalne škode. Obravnavani primer ne omogoča uvrstitve tožničinih prikrajšanj med večje škode.
začasna odredba - izkazanost pogojev - nastanek težko popravljive škode - poslovanje, ki ni v skladu s predpisi
Pogoja za izdajo začasne odredbe (nastanek težko popravljive škode) ni mogoče opirati na škodo, ki neposredno izhaja iz poslovanja, ki ni v skladu s predpisi.
URS člen 26, 26/1, 82, 82/1.ZN člen 125, 125/2 ZOR člen 154, 172.
odgovornost za drugega - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost države - umik predloga za imenovanje notarja - vzročna zveza
Prvih trideset notarjev v državi je imenoval Državni zbor Republike Slovenije na predlog pravosodnega ministra (drugi odstavek 125. člena ZN). Stopnja pravosodnega ministra potemtakem ni bila tista, ki bi lahko odločala, da bo kdo imenovan za notarja. Prav ima sicer revizija, da tožnik sploh ni mogel biti imenovan, ker je ministrica umaknila svoj predlog za njegovo imenovanje. Toda za obstoj odškodninske odgovornosti bi moralo biti po naravi stvari same izkazano, da bi bil tožnik zanesljivo imenovan. Za slednje pa nikakor ne gre. O imenovanju so namreč odločali poslanci v Državnem zboru, ti pa odločajo v takšnih primerih po svojem preudarku, po lastni presoji (prvi odstavek 82. člena URS).
pripor - begosumnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, da obtoženka nima nobenih sredstev za preživljanje, da podjetje v ZDA že več let ne posluje in ni več registrirano, da obtoženka ni lastnica nobenih nepremičnin in premičnin v tujini, kjer tudi nima nobenih denarnih sredstev, zagovornik uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21005
KZ člen 252, 252/1. KZ-A člen 252, 252/3.ZKP člen 70, 70/3, 371, 371/1-3, 420, 420/2.
časovna veljavnost kazenskega zakona - milejši zakon - kaznivo dejanje pranja denarja - zagovornik v primeru obvezne obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je bilo kaznivo dejanje pranja denarja storjeno v drugi polovici leta 1995, je pravilna njegova pravna opredelitev po 1. odstavku 252. člena KZ, za katerega je predpisana kazen zapora do petih let.
Obtoženec je s svojim ravnanjem "opral" denarne zneske velike vrednosti, zato bi bilo po noveliranem KZ, ki je začel veljati 23.4.1999, dejanje opredeljeno po 3. odstavku 252. člena KZ. Zanj je predpisana kazen zapora do osmih let in denarna kazen, zato spremenjeni zakon ni milejši.
premoženjska razmerja med zakonci po razvezi zakonske zveze - skupno premoženje - posebno premoženje - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju
Tisto premoženje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze ali ga npr. podeduje, dobi kot darilo ipd., je njegovo posebno premoženje, s katerim samostojno razpolaga. Seveda ga lahko tudi vloži v skupno premoženje, vendar je zato ob ugotavljanju obsega in delitvi skupnega premoženja treba upoštevati, da je skupno premoženje večje zaradi tega, ker je en zakonec vanj vložil svoje posebno premoženje. Tudi pri določitvi deležev na skupnem premoženju je tak vložek posebnega premoženja pravno odločilnega pomena.
Če je o zahtevi za denacionalizacijo odločeno s sklepom, s katerim je zahteva zavržena, ni pogojev za obnovo postopka. Pravni nasledniki pa tudi sicer niso upravičeni predlagati obnove postopka denacionalizacije, če niso vložili zahteve za denacionalizacijo in niso sodelovali v postopku.
URS člen 26.ZOR člen 172.ZUP člen 22-4.ZDRS člen 40.
odgovornost za drugega - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - objektivna odgovornost države - protipravnost ravnanja delavcev upravnega organa - postopek za pridobitev državljanstva
Odškodninska odgovornost države za škodo, ki jo njen organ v zvezi z opravljanjem službe povzroči tretji osebi, je določena v 26. členu Ustave Republike Slovenije in v 172. členu ZOR. Pogoj za odgovornost je civilni delikt, ki je podan, če je nastala škoda, če ta izvira iz nedopustnega ravnanja, če med obojim obstaja vzročna zveza in če obstaja odgovornost na strani povzročitelja škode. V obravnavanem primeru to pomeni, da bi moralo biti ugotovljeno krivdno ravnanje delavcev v organih tožene stranke, ki so odločali o tožnikovem državljanstvu, in da bi moralo biti njihovo ravnanje protipravno. Napake v postopku, pri presoji dokazov in pri uporabi materialnega prava, ki so odpravljive v postopku s pravnimi sredstvi, same zase ne pomenijo protipravnega ravnanja.
premoženjska razmerja med zakonci po razvezi zakonske zveze - skupno premoženje - posebno premoženje - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju
Pravdni stranki sta vsaka po svojih močeh, enakovredno prispevali k pridobitvi skupnega premoženja. Pri tem ne gre samo za obseg finančnih prispevkov, zneska zaslužkov, vrednosti posameznih del in drugih izračunljivih postavk, ampak gre za celoten odnos do skupnih zadev, pri čemer prispevka strank ni mogoče matematično izračunati. V obravnavanem primeru to pomeni, da je toženkin manjši zaslužek nadomeščen z njenim neplačanim delom doma in z njenim posebnim prispevkom pri pridobitvi obeh nepremičnin.
Revizijska trditev, da je tožnik upravičen do odmere višje odškodnine zaradi dolgotrajnega postopka, ni utemeljena. Postopek ne spada med take, da bi ga bilo mogoče rešiti na enem naroku. To pa tudi zato, ker je tožeča stranka zahtevala solidarno plačilo odškodnine od štirih toženk, vse štiri pa ugovarjajo tako temelju svoje odgovornosti kakor tudi višini zahtevane odškodnine. Utemeljenost ugovorov dveh toženk bo še predmet postopka v novem sojenju v tej zadevi. Takih ugovorov ni mogoče oceniti za zlorabo procesnih pravic stranke. Glede na vložene ugovore pa je očitno tudi, da ni nespornega dela odškodnine, ki bi ga tožena stranka poravnala.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - uporaba novega ZPP - premoženjskopravni spor
V pravdni zadevi, ki se je začela po predpisih starega ZPP in na prvi stopnji končala po uveljavitvi novega ZPP, revizija v premoženjskopravnem sporu ni dovoljena, če vrednost spornega predmeta ne presega zakonsko določene meje po novem ZPP.
Zakon o zadrugah je v 65. in 66. členu, drugače kot ZDen, uredil tako predmet denacionalizacije kot tudi upravičence. Zato ne drži, da je potrebno glede presoje načina podržavljenja uporabljati tudi določbe 3. in 4. člena ZDen.
Za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - begunca ni pomembno, ali je oseba zbežala na območje, kjer je bil isti okupator, temveč je pomembno, zakaj je zbežala in ali te okoliščine predstavljajo podlago iz 1. in 2. člena ZZVN.
Obveznost izpolnitve vtoževane terjatve je pravilno naložena alternativno: v tuji valuti in v njeni tolarski protivrednosti.
Toženi stranki je prepuščena izbira, v kateri valuti bo poravnala svojo obveznost vse dotlej, dokler tožeča stranka ne izbere enega načina poravnave terjatve. Napačno je mnenje tožene stranke, da gre za kumulacijo tožbenih zahtevkov.
pripor - begosumnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Realna nevarnost, da bi obtoženec pobegnil v tujino, je podana, ker se je del premoženjske koristi v skupni višini več kot 1,9 milijarde tolarjev pretakal v tujino, obtožencu pa je bila izrečena tudi visoka (sedemletna) zaporna kazen.