ZUS člen 28, 29, 29/2. ZST člen 13.ZDen člen 71, 71/1.
nepopolna tožba - posamični akt
V tožbi, s katero se izpodbija posamični akt in predlaga njegova odprava zaradi posega v ustavne pravice, je potrebno navesti akt, ki se izpodbija in ga priložiti tožbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ODZ
VS06083
ZTLR člen 21, 41.ZPP člen 367, 374, 377.ZOR člen 12, 18. ODZ paragraf 1500.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - pridobitni način - dobra vera - vpis pravice v zemljiško knjigo - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - konkurenca pravnih naslovov - publicitetno načelo - načelo zakonitosti
Pravno pravilo 1500 ODZ ne ureja konkurence pravnih naslovov domnevnih lastnikov glede na pravno moč (zakon, pogodba). Gre za določbo zemljiškoknjižnega prava, ki izpeljuje publicitetno načelo in načelo zakonitosti vpisa v zemljiško knjigo. Namen teh dveh načel je varstvo pravnega prometa. Čeprav je bila lastninska pravica pridobljena na originaren način in prej kot lastninska pravica na derivativen način, ima slednja zaradi vpisa v zemljiško knjigo prednost.
Čeprav ZTLR pri derivativni pridobitvi lastninske pravice dobre vere ne omenja, je ta ena od predpostavk za zakonitost vpisa.
Šteje se, da se tisto, kar je vpisano v zemljiško knjigo, tudi resnično in popolno. Zato se tudi dobra vera tistega, ki je vpisan, domneva, in mora tisti, ki trdi nasprotno, to dokazati.
Obligacijskopravna načela ravnanja v pravnem prometu so kot splošna pravna načela poštenega ravnanja uporabna tudi v stvarnopravnih oziroma zemljiškoknjižnih razmerjih, nimajo pa prednosti pred načeli s tega področja.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z zatrjevanjem, da obsojencu ni mogoče očitati direktnega naklepa, da njegovo ravnanje ni bilo posebej motivirano in da je bil vsakič prepričan, da bo svojo obveznost lahko izpolnil, zagovorniki uveljavljajo razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
Pošiljanje spornega pisma na 22 naslovov predstavlja očiten poseg v tožničino osebnostno pravico do osebnega življenja, saj pismo vsebuje podatke o razmerah v času njene razveze, v času prijateljevanja s tožencem in v času njenega kasnejšega prijateljstva z drugim moškim.
Razlog za neutemeljenost toženčevih ugovorov o dovoljeni samopomoči in o tožničinem prispevku je časovna oddaljenost med zatrjevanim tožničinim ravnanjem in datumom pisma. Gre za obdobje več kot pol leta. Za uporabo instituta dovoljene samopomoči iz 162. člena ZOR zato manjka obstoj neposredne nevarnosti, pa tudi nujnost in ustreznost ukrepa, za upoštevanje deljene odgovornosti v smislu 192. člena v zvezi z 205. členom ZOR pa manjka obstoj vzročne zveze.
bistvena kršitev določb pravnega postopka pred sodiščem druge stopnje - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih
Izvedeni dokazni postopek pred sodiščem prve stopnje ni omogočal zaključka, da je tožena stranka vedela za možnost zlitja vode s cerade tovornjaka, ki je bil v času pregleda ceste parkiran na parkirišču gostišča. V razlogih sodbe sodišča druge stopnje gre torej za drugačno dokazno oceno glede odločilnega dejstva, kaj je tožena stranka vedela o tistem vzroku poledice, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in kar bi ji utegnilo narekovati preventivno posipanje spornega odseka ceste. Taki razlogi sodišča druge stopnje predstavljajo procesno kršitev iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP.
Določb Zakona o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN) ni mogoče razlagati tako, da statusa žrtve vojnega nasilja ni mogoče priznati osebi, ki izpolnjuje, poleg pogojev za priznanje takšnega statusa, tudi pogoje za priznanje statusa vojnega veterana po določbah Zakona o vojnih veteranih (ZVV).
Pogodbo, s katero je prodajalec prodal stvar, obremenjeno s predkupno pravico, lahko izpodbija predkupni upravičenec samo, če je kupec v času sklenitve prodajne pogodbe vedel oziroma mogel vedeti, da je predmet prodajne pogodbe obremenjen s predkupno pravico.
ZSZ zahteva notarski zapis samo za prodajo v smislu 14. člena ZSZ nezazidanega stavbnega zemljišča.
Za ocenjevanje vrednosti podržavljenega premoženja je ob denacionalizaciji bistvena odločba o nacionalizaciji, z navedbo vrste kulture in rabe in s tem opredelitvijo statusa podržavljenega zemljišča; ta opredelitev je sicer izpodbojna, vendar v konkretnem primeru ni bila izpodbita.
napredovanje v naziv svetovalec (izdaja odločbe v upravnem postopku) - nepopolna obrazložitev odločbe
Obrazložitev izdane odločbe v upravni stvari mora obsegati ugotovljeno dejansko stanje, pravne predpise in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločitev.
pomanjkljiva tožba v zadevi varstva ustavnih pravic
Tožeča stranka v tožbi ni navedla, v čem bi naj bila z izpodbijanim aktom kršena njena pravica ali na zakonu oprta neposredna korist. Ker te pomanjkljivosti v določenem roku na poziv sodišča ni odpravila, je sodišče na podlagi 2. odstavka 29. člena ZUS tožbo zavrglo.
dovoljenje za začasno prebivanje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Ker je tožnik v prošnji za dovoljenje za začasno prebivanje v državi navedel, da je v državo prišel kot begunec, kasneje pa je posredoval podatek, da v Sloveniji prebiva že od leta 1980 in da ima potni list deponiran na sodišču, bi moral upravni organ razčistiti vse sporne okoliščine in ugotoviti, ali je tožnik pred vložitvijo prošnje zakonito prebival v državi in izpolnjuje pogoje iz 2. odstavka 13. člena ZTuj.
ZPP (1977) člen 421. ZDR (1990) člen 103. ZDSS člen 14.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - sodni postopek - obnova postopka - aktivna legitimacija za vložitev predloga
Po določilu 1. odstavka 421. člena ZPP/77 se postopek, ki je bil pravnomočno končan, obnovi le na predlog strank. Stranka v smislu tega določila pa je lahko le delavec in ne delodajalec. Organ odločanja delodajalca, ki je izdal odločbo, s katero je bil prejšnji postopek končan, ni subjekt obveznosti in zahtevka. Zato nima lastnosti in pravnega položaja stranke v obnovitvenem postopku (internem) v smislu 1. odstavka 421. člena ZPP/77.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Pri skaženosti kot obliki škode in odškodnini zanjo je potrebno upoštevati poleg odškodovančevega doživljanja škode tudi objektivne elemente, med njimi predvsem izgled poškodovane roke, to je spremenjeno zunanjost. Ta je lahko različna. Takšna, kot je bila ugotovljena v tem primeru in upoštevajoč tudi tožnikovo doživljanje, kar pa je potrebno vrednotiti v razumnih mejah, ne utemeljujejo v tem primeru za skaženost višje odškodnine, kot 1.000.000,00 SIT, ki je po presoji revizijskega sodišča primerna in pravična ter tudi primerljiva s podobnimi škodnimi primeri.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov - sklep o prenehanju delovnega razmerja - ugovor zoper sklep - odločanje delavskega sveta o ugovoru - veljavnost odločanja delavskega sveta
V obravnavanem primeru sta sodišči ugotovili, da je ugovorni organ tožene stranke, to je delavski svet tožene stranke, v času, ko je odločal o pritožbi (ugovoru) tožnika, štel 15 članov. Na seji delavskega sveta je bilo navzočih 8 članov. Od tega so štirje glasovali v korist tožnikovemu zahtevku, štirje pa so glasovali proti. Sodišči sta ob takšnem izidu glasovanja pravilno presodili, da o tožnikovem zahtevku ni bilo odločeno in da odločitev tožene stranke ni postala dokončna. Na seji ugovornega organa je bila navzoča večina članov, vendar pa za tožnikov zahtevek, ki ga je uveljavljal v ugovoru, ni glasovala večina vseh članov delavskega sveta.
zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - skrbnost dobrega gospodarja
Za začetek teka zastaralnega roka je odločilen trenutek, ko je oškodovanec lahko zvedel za škodo in njenega povzročitelja, kar pomeni, ko ni bilo nobene ovire, da bi prišel do teh podatkov. Namreč tudi oškodovanec mora pri uveljavljanju svojih pravic ravnati s skrbnostjo, ki se v pravnem prometu zahteva (18. člen ZOR). Torej trenutka o tem, kdaj je za določeno okolnost zvedel, tako oškodovanec ne more odmikati iz razlogov, ki niso utemeljeni.
Ker pomeni prekoračitev okvira pravno dovoljenega vedenja in ravnanja delavca hujšo kršitev delovne obveznosti, je z njeno opredelitvijo določena tudi meja spoštljivega odnosa do sodelavcev.
ZTPDR člen 73, 73/1.ZOR člen 154, 154/2, 173, 173/1, 174, 174/1, 200.
delovno razmerje v državnih organih - odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - nevarna dejavnost - denarna odškodnina
Okoliščino, da je bilo delo izvajano na višini, je sodišče prve stopnje štelo le kot enega izmed elementov, ki so vsi skupaj povzročili položaj, ki ga je mogoče opredeliti kot opravljanje nevarne dejavnosti (1. odstavek 173. člena ZOR). Tveganje nezgode zaradi hkratnega učinkovanja navedenih elementov je bilo bistveno povečano. Da sta sodišči pravilno presodili, da je šlo pri izvedbi naloge, pri kateri se je tožnik poškodoval, za nevarno dejavnost, izhaja tudi iz ugotovitev izvedenca s področja varstva pri delu, ki je ocenil, da je bila izvedba naloge za tožnika nevarna in da bi jo lahko celo odklonil. Izvedenec je kot pomembno okoliščino štel tudi to, da je bil delovni prostor tožnika omejen po širini in dolžini, ter da je pri delu, ki ga je opravljal, lahko prišlo do zdrsa noge ali da je noga tožniku nekontrolirano zašla.