predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Da bi bil predlog formalno popoln, mora predlagatelj ne le navesti sporno pravno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bi bila s tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse (prim. 367. a člen ZPP). Bistvo vseh navedenih zahtev torej je, da predlagatelj izlušči pravna stališča v sodbi, ki temeljijo na pravotvornih dejstvih konkretnega primera, ter da nato stališča v predlogu problemsko zastavi na natančen in jedrnat, konkreten in vzročno-posledičen način.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - pisno opozorilo pred odpovedjo - odreditev nadurnega dela - odklonitev dela - trditvena podlaga - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče druge stopnje presojalo utemeljenost pisnega opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi brez podlage v prvostopenjskih navedbah tožnika;
- ali je sodišče druge stopnje presojalo utemeljenost pisnega opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi brez podlage v dopustnih pritožbenih navedbah tožnika;
- ali je pravilna presoja sodišča druge stopnje o neutemeljenosti pisnega opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - načelo smotrnosti - ugoditev predlogu
V tovrstnih postopkih je Vrhovno sodišče redoma soočeno s položajem, ko se oseba, ki naj se postavi pod skrbništvo, nahaja na drugem koncu države kakor stalno prebivališče. Tak položaj je podan tudi v obravnavani zadevi. Razdalja med Sežano, na območju katerega ima nasprotni udeleženec stalno prebivališče ter Mengšem, kjer se nasprotni udeleženec nahaja zgolj 2 km stran od Okrajnega sodišča v Domžalah, je tolikšna (95 km), da v postopku te vrste utemeljuje prenos pristojnosti.
predlog za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pravnega vprašanja - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje in odstop od sodne prakse - nepopoln predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Toženca v predlogu sicer opredelita zastavljeno vprašanje, ki pa ostaja na ravni hipotetičnega, saj za odločitev v obravnavani zadevi, v kateri sta nižji sodišči odločali o nezakoniti uporabi nepremičnin v lasti tožnice s strani tožencev, ni pravno relevantno. Toženca se v predlogu tudi ne soočita s stališčem sodišča druge stopnje, da je razpravljanje o skupnem premoženju zakoncev v obravnavani zadevi brezpredmetno, prav tako pa ne navedeta, katero pravno pravilo naj bi sodišče druge stopnje s tem stališčem prekršilo. Neobstoja, neenotnosti ali odstopa od sodne prakse ne zatrjujeta, obenem pa iz predloga tudi ni mogoče razbrati drugih okoliščin, ki bi kazale na splošno pomembnost.
ZPP člen 367 a, 367 a/1. URS člen 72, 72/1. ZGO-1 člen 65, 65/1.
postopek izdaje gradbenega dovoljenja - pravni interes stranskega udeleženca - projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja - sestavine projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja - osončenje in poslabšanje bivalnih razmer - dokazno breme - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je Upravno sodišče z materialnopravnega vidika pravilno priznalo neposreden pravni interes tožnicam glede varstva zaradi zatrjevanega prikrajšanja osončenja pri gradnji sosednjega objekta?
2. Ali je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je v zvezi z izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je izdelan v skladu s Pravilnikom o projektni dokumentaciji, predlagatelju naložilo obveznosti izdelave dodatnih sestavin oziroma delov projekta, ki niso predpisani z zakonom in z na zakonu temelječih predpisih?
3. Ali je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo in s tem neutemeljeno odstopilo od ustaljene sodne prakse, ko je v zvezi s presojanjem vplivov gradnje na osončenje sosednjih objektov preložilo dokazno breme s stranskih udeležencev na investitorja oziroma projektanta?
predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje predloga za dovolitev revizije
Predlagatelj je Vrhovnemu sodišču predlagal dopustitev revizije zoper sodbo, s katero je Upravno sodišče ugodilo njegovi tožbi, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek. Ker je učinek takšne odločitve, da izpodbijane odločbe, za katero je predlagatelj v upravnem sporu zatrjeval, da posega v njegove pravice, ni več (peti odstavek 64. člena ZUS-1), si predlagatelj z revizijo ne more izboljšati svojega trenutnega pravnega položaja. Tak predlog za dopustitev revizije ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
obvezno cepljenje otrok - inšpekcijski postopek - pojasnilna dolžnost zdravnika - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je inšpekcijski organ v upravnem postopku odreditve ukrepa obveznega cepljenja, na podlagi 22. in 47. člena v povezavi s 6. točko 10. člena ZNB, dolžan ugotavljati, ali je bila pri subjektu upravnega postopka v zvezi s cepljenjem opravljena pojasnilna dolžnost v skladu z 20. členom ZPacP?
Tudi v primeru tožb, vloženih na podlagi 302. člena ZFPPIPP, sta za presojo objektivne identitete tožbenega zahtevka upoštevna tako tožbeni predlog kot dejanska podlaga tožbenega zahtevka. Kadar dva tožbena upravičenca vsak v svoji tožbi iz drugega odstavka 302. člena ZFPPIPP tožbeni zahtevek za ugotovitev neobstoja terjatve tožene stranke utemeljujeta na različni dejanski in pravni podlagi, ni podana litispendenca med obema tožbama.
ZKP sicer ne vsebuje podrobnejših določb glede sodne takse, vendar pa tretji odstavek 1. člena ZST-1 določa, da se v postopkih odločanja glede plačil sodnih taks po tem zakonu smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ta zakon ne določa drugače. Navedeno pomeni, da je ZST-1 v razmerju do ZKP specialnejši predpis oz. zakon, posledično gre lahko pri določenih kršitvah določb ZST-1 tudi za kršitev določb ZKP v smislu nezakonite odločbe o stroških kazenskega postopka in s tem za drugo kršitev določb kazenskega postopka. Primerjava določb četrtega odstavka 95. člena ZKP in tretjega odstavka 10. člena ZST-1 pokaže, da ZKP (kot splošen zakon) sodišču omogoča diskrecijo, da sme to v odločbi o stroških oprostiti obdolženca povrnitve vseh ali dela stroškov kazenskega postopka, torej tudi sodne takse, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati, medtem ko ZST-1 (kot specialen zakon) v primeru, ko je stranki v (kazenskem) postopku dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč, določa oprostitev sodne takse po samem zakonu, kar izključuje diskrecijsko odločanje sodišča.
Glede na navedeno in dejstvo, da je bila obsojencu v obravnavani zadevi brezplačna pravna pomoč dodeljena tudi za zastopanje pred drugostopenjskim sodiščem, bi moralo drugostopenjsko sodišče pri odločanju o stroških kazenskega postopka obsojenca oprostiti plačila sodne takse.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - dokazni predlog - dokaz s postavitvijo izvedenca - spolno občevanje - materialnopravno vprašanje - predmet presoje sodišča - zavrnitev predloga za izvedbo nepotrebnega dokaza
Vprašanje, ali gre pri določenem ravnanju za spolno občevanje v smislu inkriminacije po 173. členu KZ-1, je vprašanje materialnopravne narave, zato je odgovor nanj v domeni sodišča in ne sodnega izvedenca.
V slovenskem pravnem prostoru je dlje časa uveljavljeno stališče, da se po subjektivni plati zahteva, da storilec dejanje dojema "za svoje lastno" (ravna cum animo auctoris oziroma s "storilsko voljo"). Vendar pa novejša doktrina opozarja, da zakon takšne zahteve ne predvideva, tudi sicer pa zaradi izrazito subjektivnih značilnosti tovrstno razlikovanje ni zanesljivo merilo za razmejitev. O tem, da je razlikovanje med cum animo auctoris in cum animo socii nepomembno, kadar (so)storilec izpolni del zakonskih znakov in torej izvršuje sostorilstvo v ožjem pomenu, sta skladni tako teorija kot sodna praksa.
ZPP člen 11, 11/1, 11/2, 11/3, 67. ZOdv člen 11, 11/2.
prenos pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - krivično sojenje - nezaupanje stranke v pošteno sojenje - nezaupanje v delo sodišča - načelo hitrosti postopka - zloraba procesnih pravic - pravica do sodnega varstva - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - načelo vestnosti in poštenja - nedovoljena vloga - dovoljenost predloga za delegacijo - nedovoljenost predloga za prenos pristojnosti - zavlačevanje postopka - zavlačevanje in oteževanje vodenja postopka - zavrženje vloge - zavrženje predloga za delegacijo pristojnosti - denarna kazen - kaznovanje odvetnika
Odvetnik ve, da s predlogom za prenos pristojnosti ne bo uspel. O tem v danem primeru - glede na številne predhodno vložene predloge in jasno prakso Vrhovnega sodišča - ne more biti resnega dvoma. To pomeni, da abstraktno predlagalno upravičenje iz 67. člena ZPP uresničuje mimo namena tega instituta ter v neposrednem nasprotju z načelom ekonomičnosti in hitrosti postopka. Še več: uresničuje ga prav s ciljem, da se to načelo ne bi udejanjilo. Tak cilj pa je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (drugi odstavek 11. člena ZPP; glej tudi drugi odstavek 11. člena ZOdv).
Takšna špekulativna ravnanja ne morejo uživati pravnega varstva in takšne vloge ni mogoče upoštevati - ni dovoljena. Prvi odstavek 11. člena ZPP namreč sodišču nalaga, da onemogoči vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke in drugi udeleženci v postopku.
Ker navideznega predloga za prenos pristojnosti ni zavrglo že pristojno sodišče, je predlog zavrglo Vrhovno sodišče. Ob tem je odvetnika tudi denarno kaznovalo.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - smotrnost - ugoditev predlogu
Postopek v obravnavani zadevi bo enostavneje, hitreje in z manjšimi stroški opravilo Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, saj se nasprotni udeleženec nahaja v domu Mavida group, Podružnica Rogaška Slatina, Celjska cesta 11, Rogaška Slatina, kjer tudi biva. Razdalja med mestoma Ljubljana in Rogaška Slatina znaša 112,71 km, razdalja med mestoma Rogaška Slatina in Šmarje pri Jelšah pa zgolj 9,26 km.
postulacijska sposobnost - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - predlog za dopustitev revizije - pritožba zoper drugostopenjsko odločbo - laična vloga - laičen predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po tretjem in četrtem odstavku 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Predlagateljica vlaga vlogo sama, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njen predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - predlog za delegacijo pristojnosti - delegacija pristojnosti na predlog sodišča - stranka zaposlena na pristojnem sodišču - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je sodelavka razpravljajoče sodnice B. B. v navedenem zapuščinskem postopku vložila vlogo z dne 24. 11. 2025 in preklicala svojo izjavo ter v tej vlogi podrobneje navajala okoliščine, katere utegnejo biti relevantne za predmetni zapuščinski postopek, ki jih bo zapuščinsko sodišče v tem postopku moralo razčiščevati, res nakazuje na možnost izpodbijanja oporoke, s čimer se bo moralo sodišče ukvarjati v nadaljevanju. V konkretnem primeru dodatna okoliščina, torej majhno število sodnikov na sodišču ter tesnejši delovni odnosi med njimi, narekuje ugoditev predlogu za prenos pristojnosti.