CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00087359
ZS člen 113a. ZVPot člen 23, 24, 24/1. OZ člen 87, 87/1, 87/2, 111, 111/2, 111/4, 190, 190/3, 193, 198, 371.
predlog za dopustitev revizije - razlaga prava EU - razlaga direktive - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - varstvo potrošnikov - posledice ničnosti - kondikcijski zahtevek - pravila vračanja - glavnica - obresti - obogatitev - prekinitev postopka do odločitve SEU
Toženka v svojem predlogu za dopustitev revizije postavlja vprašanja tudi v zvezi s pravilnostjo odločitve o vrnitvenem (kondikcijskem) zahtevku (načina izračuna obveznosti plačila). Odločitev o dopustitvi revizije je tako odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je Vrhovno sodišče že zastavilo Sodišču EU v zadevi II Ips 14/2025. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi tretjega odstavka 113.a člena Zakona o sodiščih prekinilo tudi ta postopek.
ZPP člen 360, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pravica do pravnega sredstva - presoja brez odločbe - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je udeleženec lahko zadržan na varovanem oddelku predlagatelja brez sklepa sodišča?
2. Ali je kršena pravica do dvostopenjskega odločanja, ko sodišče druge stopnje ni odločilo o pritožbi udeleženca, da je sodišče prve stopnje odločilo, da se udeleženca zadrži na varovanem oddelku DUC Ljubljana, enota Roza kocka, Regentova 1, Ljubljana, dejansko pa je udeleženec zadržan na varovanem oddelku predlagatelja?
ZPP člen 83, 339, 339/2, 339/2-8, 379, 379/1, 384, 384/3.
direktna revizija - postavitev začasnega zastopnika - pravica do izjave stranke - ugoditev reviziji
Pri postavitvi začasnega zastopnika gre za pomembno odločitev in ne le za sklep procesnega vodstva. Sklep o postavitvi začasnega zastopnika določa, kdo je upravičen zastopati stranko in opravljati procesna dejanja v njenem imenu, kar neposredno vpliva na njen procesni položaj v postopku. Drugače kot pri sklepu procesnega vodstva, ki ne postane pravnomočen, ker ga je mogoče vedno spremeniti in sodišče nanj ni vezano (četrti odstavek 329. člena ZPP), se želi s postavitvijo začasnega zastopnika zagotoviti obstoj okoliščin, ki morajo biti podane, da bi bilo sojenje dopustno. Zato je zmotno stališče sodišča druge stopnje, ki je drugi odstavek 83. člena ZPP razlagalo dobesedno: da je že s tem, ko je prvi toženec v spis vložil vlogo, na podlagi samega zakona prenehala pravna podlaga za njegovo zastopanje s strani začasne zastopnice. Pooblastila začasne zastopnice so prenehala šele s pravnomočnostjo sklepa o razrešitvi. Vsa dejanja, ki jih je opravila do tega datuma - vključno z vložitvijo pritožbe - so imela popoln pravni učinek. Zato je napačna odločitev sodišča druge stopnje, da je pritožba prvega toženca, ki jo je vložila začasna zastopnica, nedovoljena.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 43. ZZK člen 1. ZTLR člen 28, 28/4, 72, 72/1.
predlog za dopustitev revizije - priposestvovanje - izredno priposestvovanje - mirna posest - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - dobra vera - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna materialnopravna presoja sodišča druge stopnje glede neobstoja dobroverne posesti tožnikov?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS00086919
ZIZ člen 55. URS člen 23.
osebni stiki - izvršitev odločbe o osebnih stikih - izvršilni naslov za prisilno izvršitev stikov - zavračanje stikov - vezanost sodišča na izvršilni naslov - največja korist otroka - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je v postopku izvršbe odločbe o stikih mogoče odločiti v nasprotju z načelom stroge formalne legalitete, če je to v korist otroku?
2. Ali je, glede na vse okoliščine zadeve, sodišče pravilno uporabilo materialno pravo?
ZP-1 člen 55, 55/2, 55/2-1. ZIN člen 29, 29/2, 38, 38/1, 38/1-4.
postopek inšpekcijskega nadzora - edicijska dolžnost - prekrškovni postopek - osredotočenost suma - privilegij zoper samoobtožbo
Edicijske dolžnosti iz drugega odstavka 29. člena ZIN v postopku inšpekcijskega nadzora ni mogoče uporabiti zoper domnevnega storilca v prekrškovnem postopku. Privilegij zoper samoobtožbo, ki odseva v določbi 1. alineje drugega odstavka 55. člena ZP-1, se poleg testimonialnih dokazov nanaša tudi na izročitev listin, pri katerem domnevni storilec aktivno zagotavlja dokazno gradivo. Postopek inšpekcijskega nadzora se prevesi v prekrškovni postopek, v katerem za domnevnega storilca velja privilegij zoper samoobtožbo, v trenutku osredotočenosti suma, torej tedaj, ko ne gre več za nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov (prvi odstavek 2. člena ZIN), pač pa za zbiranje dokaznega gradiva zoper domnevnega storilca določenega prekrška.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sodnik pristojnega višjega sodišča kot stranka v postopku - razširitev tožbe na novega toženca - okoliščine konkretnega primera - ugoditev predlogu
V obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ni dovolilo razširitve tožbe na A. A., ki je zaposlena kot sodnica na Višjem sodišču v Ljubljani, ki bi bilo po splošnih pravilih o stvarni in krajevni pristojnosti pristojno za odločanje o pritožbi tožnic zoper prvostopenjsko odločitev. Hkrati gre za odločitev, ki pomembno vpliva na pravni položaj morebitne nove toženke, saj mora v primeru razširitve tožbe nanjo sprejeti pravdo v stanju, v katerem je, ko stopi vanjo (tretji odstavek 191. člena ZPP). Vrhovno sodišče ocenjuje, da so navedene okoliščine take narave, da bi bilo z odločanjem Višjega sodišča v Ljubljani v tej zadevi lahko ogroženo zaupanje udeležencev postopka v nepristranskost sojenja na drugi stopnji in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije ter zato pomenijo tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo višje sodišče.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367b/5, 367b/6.
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - neizkazan odstop od sodne prakse - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - sugestivno vprašanje - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - postavitev novega izvedenca - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnik v predlogu za dopustitev revizije trdi, da izpodbijana odločitev odstopa od do sedaj oblikovane sodne prakse. A te prakse ne navede (z opravilnimi številkami zadev višjih sodišč oziroma Vrhovnega sodišča v zvezi s postavljenimi vprašanji), niti je ne povzame, niti ne predloži kopij sodnih odločb, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala. Tako predlog ne zadosti zahtevi iz petega odstavka 367.b člena ZPP in ga je že iz tega razloga treba zavreči.
Z razlogi pritožbenega sodišča se predlagatelj v predlogu ne sooči, temveč napada razloge sodišča prve stopnje.
nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sodišče druge stopnje je s sklepom popravilo sodbo sodišča prve stopnje glede odločitve, ki je vsebovana v izreku sodbe. Zoper tak sklep predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da bi v predlogu opisane okoliščine lahko povzročile dvom v nepristranskost sodnikov sodišča, na katerem je tožeča stranka kot pravosodna svetovalka zaposlena že več kot sedemnajst let, če bi ti sodili v tej zadevi (objektivni videz nepristranskosti).
določitev krajevne pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - ugoditev predlogu
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je v skladu z 61. členom ZNP-1 predvideno obvezno zaslišanje te osebe, predviden pa je tudi pregled, ki ga opravi izvedenec medicinske stroke (62. člen ZNP-1) in zaslišanje osebe, ki se predlaga kot skrbnik (64. člen ZNP-1). Iz predloga utemeljeno izhaja, da bo vse naštete obveznosti enostavneje, hitreje in z manjšimi stroški izpeljalo Okrajno sodišče v Lenartu, saj je nasprotni udeleženec v oskrbi v SVZ Hrastovec, Enota Lenart, ki je od navedenega sodišča oddaljeno le 400 metrov, za razliko od več kot 70 kilometrov oddaljenega Okrajnega sodišča v Celju.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nezaupanje v delo sodišča - videz nepristranskosti - zavrnitev predloga
Obstoj drugih tehtnih razlogov v sodni praksi največkrat zapolnjujejo okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti sodišča. Takšne okoliščine so običajno personalne povezave strank, ki zajemajo vse sodnike tega sodišča.
Dolžnica takšnih okoliščin ne zatrjuje, marveč izraža zgolj subjektivno nezaupanje v sodišče. Takšen predlog je pavšalen in ne utemeljuje prenosa pristojnosti po 67. členu ZPP.