ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZLNDL.
dopuščena revizija – družbena lastnina – pravica uporabe na nepremičnini – lastninjenje nepremičnin – imetništvo pravice pred lastninjenjem – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – sklepčnost tožbenega zahtevka – solastnina
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je zahtevek na ugotovitev solastnine v primerih, kot je konkreten, sklepčen.
ODŠKODNINSKO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014783
ZLNDL člen 2. ZTLR člen 12. ZPN člen 7. ZVetL člen 30, 30/6. SZ-1 člen 190, 190/3. ZPP člen 13, 41, 41/2, 44, 44/2, 377. ZOR člen 154. OZ člen 131, 406.
funkcionalno zemljišče – pravica uporabe – protipravnost – dovoljenost revizije - sosporništvo na aktivni strani – deljiva terjatev – odškodnina – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Sodišči bi ob pravilni uporabi materialnega prava spričo sklepa, da funkcionalno zemljišče ni bilo odmerjeno, morali ugotoviti, kdo je imel na spornem zemljišču ob uveljavitvi ZLNDL dejansko pravico uporabe, ali je (celotno) sporno zemljišče predstavljalo funkcionalno zemljišče večstanovanjske hiše glede na predpise, ki so veljali v času sklenitve prodajnih pogodb, oziroma ugotoviti obseg zemljišča, na katerem so tožniki z nakupom stanovanj pridobili pravico uporabe in kasneje lastninsko pravico. O tem bo sodišče presojalo na podlagi prostorskih aktov ali upravnih dovoljenj, na podlagi katerih je bila stavba, v kateri živijo tožniki, zgrajena, ali drugih upravnih aktov, s katerimi je bilo določeno takšno zemljišče oziroma upoštevaje merila in pogoje iz tistih prostorskih aktov, ki so veljali v času izgradnje stavbe.
ZZad člen 74, 74/2. SPZ člen 9, 92. ZPP člen 181. ZZK-1 člen 243.
ugotovitvena tožba – ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - izbrisna tožba – dobra vera – premoženje zadrug
Od tožnice je odvisno, ali bo poleg oziroma namesto ugotovitve svoje lastninske pravice zahtevala tudi ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice v korist toženke in izbris navedene vknjižbe. To bo smiselno zlasti, če je bila pred neveljavno vknjižbo vpisana lastninska pravica v korist tožnika, za kar v tem primeru ne gre. Tožba na ugotovitev lastninske pravice je bila sklepčna. Tožnica je v tožbi trdila, da je toženka nepremičnine (kmetijska zemljišča in gozdove) pridobila neodplačno na podlagi odločb Občinskega ljudskega odbora in SO, da lastninske pravice ni hotela prostovoljno prenesti na tožnico in da je tožnica pridobila lastninsko pravico na nepremičninah izvorno (originarno) na podlagi drugega odstavka 74. člena ZZad. Tožba na ugotovitev lastninske pravice ob izkazanem pravnem interesu je ustrezno pravno varstvo pravic zakonitega lastnika, če je v zemljiški knjigi že vknjižen (nepravi) lastnik.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je mogoče pridobiti lastninsko pravico na podlagi 3. člena ZLNDL kljub izkazu večje verjetnosti lastninjenja že na podlagi prvega odstavka 6. člena ZZLPPO.
ZGJS člen 76. ZLPP člen 4. ZZLPPO člen 6. ZLNDL člen 3.
lastninjenje nepremičnin - nepremičnine v družbeni lastnini – pravica uporabe – infrastruktura – cesta – otvoritvena bilanca – lastninjenje podjetja – skrito premoženje – naknadno lastninjenje
Samo če bo sodišče ugotovilo, da so bile sporne nepremičnine zajete v otvoritveni bilanci, je možno, da je ta preoblikovana pravna oseba postala lastnica nepremičnin, na katerih je imela pravico uporabe. Pravni temelj za pridobitev lastninske pravice preoblikovane pravne osebe ni 4. člen ZLPP, saj na tej pravni podlagi lastninska pravica ni mogla nastati, pač pa je bilo treba lastninska razmerja šele urediti. Pridobitev lastninske pravice preoblikovane pravne osebe na podlagi zakona je zato uredil ZLNDL. S tem zakonom se je pravica uporabe zemljišča v družbeni lastnini spremenila v lastninsko pravico pravne osebe.
URS člen 22. ZPP člen 13, 202, 286, 286b, 319, 339, 339/2, 339/2-8, 371, 371/1. ZUP člen 49, 139. ZLPP člen 48, 48a, 48b, 48c, 50, 50/2. ZZPLP člen 8. ZLPPod člen 4, 4/1, 8, 8/1, 8/2, 8/3. ZOR člen 104. ZIS člen 2, 51.
enako varstvo pravic – pravica do kontradiktornega postopka – pravica do izjave – udeležba drugih oseb v pravdi – intervencija – obvestitev drugega o pravdi – pravnomočnost – subjektivne meje pravnomočnosti – širjenje subjektivnih meja pravnomočnosti – predhodno vprašanje – načelo prirejenosti postopkov – upravni postopek – vezanost na upravni akt – lastninjenje – oškodovanje družbenega premoženja – postopek revizije – odločanje Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (APPNI) – odločba APPNI – ukrepi APPNI - trajne vloge delavcev – znižanje trajnih vlog – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem – navajanje dejstev in dokazov – trditveno breme – odsotnost trditev o odločilnih dejstvih – revizija – obseg revizijskega preizkusa
V položaju, ko pravnomočnost odločbe učinkuje tudi proti tretjim osebam (extra partes oziroma erga omnes) je nujno uveljaviti procesna sredstva, ki naj prizadetim zagotovijo možnost sodelovanja v postopku: zagotoviti jih je potrebno bodisi, da imajo možnost sodelovanja v prvem postopku, bodisi, da jih v njem izdana odločba ne bo zavezovala v drugih postopkih. Zgolj abstraktna možnost sodelovanja v predhodnem postopku ne zadošča; da jo prizadeta oseba lahko učinkovito izkoristi, mora biti o tem postopku obveščena.
Nemožnost sodelovanja prizadete osebe v predhodnem postopku pa ne pomeni, da zaključki sodišča v kontradiktorni pravdi ne morejo sovpadati z ugotovitvami upravnega organa iz predhodnega (nekontradiktornega) postopka. Zgolj na takšni okoliščini ni mogoče utemeljiti kršitve strankine pravice do izjave (8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP); njena presoja je kompleksnejša in odvisna tudi od okoliščin konkretnega primera.
ZGJS člen 68, 72, 76, 76/1, 76/2, 76/4. ZLNDL člen 1, 1/1, 2, 2/1, 3, 3/1, 4, 4/1, 5, 5/1. ZKD člen 3, 4, 9, 12.
lastninjenje komunalne infrastrukture – pribobitev lastninske pravice na nepremičnini – originarna pridobitev lastninske pravice
Pravni zaključek, ki sta ga sprejeli sodišči prve in druge stopnje, da je tožeča stranka pridobila na sporni nepremičnini lastninsko pravico na originaren način, na podlagi ZJGS, je pravilen, in zato izključuje lastninsko pravico tožene stranke, v zemljiško knjigo vpisane na podlagi ZLNDL. Konkreten dejanski stan se namreč ujema z abstraktnim dejanskim stanom iz druge alineje prvega odstavka 76. člena v zvezi z drugo alinejo 68. člena ZGJS.
ZZLPPO člen 6. ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/3, 339, 339/2, 339/2-7.
lastninjenje – skrito premoženje – premoženje, ki se je izmaknilo procesu lastninskega preoblikovanja – zamudna sodba – dokazno breme – domneva priznanja tožbenih trditev – sklepčnost tožbe – odpravljiva nesklepčnost tožbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožeča stranka v položaju zamudne sodbe ne nosi dokaznega bremena glede materialnopravno pomembnih tožbenih trditev, saj zaradi nevložitve odgovora na tožbo velja absolutna domneva njihovega priznanja.
Če sodišče izda oziroma potrdi (pravo, obsodilno) zamudno sodbo, čeprav iz tožbenih navedb ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, zagreši absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 367a., 367a/1, 367c, 367c/2. ZLPP člen 48b, 48b/5.
predlog za dopustitev revizije – zagotovitev sodnega varstva polne jurisdikcije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Očitek predlagateljice o opustitvi vročitve nima opore v dejanskih ugotovitvah pravnomočne sodbe. V razlogih sodbe sodišča prve stopnje je, nasprotno, navržena ugotovitev o vložitvi zahteve za udeležbo zaposlenih v revizijskem postopku, opravljenem pri toženi stranki, ki pa da z zahtevami za priznanje statusa stranke niso uspeli. Vprašanja ali je preverjanje in preizkus ustreznosti takega postopanja v nekem drugem (upravnem) postopku sploh lahko predmet pravdnega postopka, pa Vrhovno sodišče ni moglo načenjati, saj tožnica tega problema v predlogu za dopustitev revizije ne izpostavlja.
Zmotno je stališče pritožbenega sodišča, da brez sodelovanja občine v tej zadevi ni mogoče rešiti vprašanja pravilne aktivne legitimacije, saj občina v procesu lastninjenja zemljišč ni niti nujna niti enotna sospornica z zemljiškoknjižnim lastnikom na pasivni strani, še manj pa z državo na aktivni strani.
stvarna pravica - pravica uporabe – obstoj lastninske pravice na nepremičnini
Tožnici nepremičnini nista bili dani v začasno uporabo, pač pa ji je bila pravica uporabe dana trajno. Prav tako druga toženka z odločbo nepremičnin ni dala v uporabo z določenimi pogoji ali omejitvami, po katerih bi tožnica v primeru, da se pogojev ne bi držala, lahko pravico uporabe izgubila. Pri tožničini pravici uporabe tako ni šlo za izvrševanje zgolj nekaterih upravičenj, pravica uporabe je bila tožnici dana kot stvarna pravica.
ZLNDL člen 2, 2/3, 7. ZTLR člen 12, 12/1. Zakon o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (1966) člen 1.
lastninjenje - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - imetništvo pravice pravice uporabe ob uveljavitvi ZLNDL
Za oceno, ali je pravni prednik tožeče stranke pridobil pravico uporabe na zemljiščih, je odločilno, da je objekte na teh zemljiščih gradil ob vrednosti in izrecnem dovoljenju tožene stranke ter da je zgrajene potem tudi uporabljal.
URS člen 22. ZPP člen 13, 202, 286, 319, 337, 337/1, 339, 339/2-8, 372. ZUP člen 139, 249, 249/1, 249/9, 250, 250/2. ZDSS-1 člen 51, 69. ZLPP člen 48a, 48b, 48b/2, 48b/5, 48c. ZZPLP člen 8. ZLPPOD člen 4, 4/1, 8, 8/1, 8/2, 8/3.
enako varstvo pravic – pravica do kontradiktornega postopka – pravica do izjave v postopku – udeležba drugih oseb v pravdi – intervencija – obvestitev drugega o pravdi – pravnomočnost – subjektivne meje pravnomočnosti – širjenje subjektivnih meja pravnomočnosti – predhodno vprašanje – načelo prirejenosti postopkov – upravni postopek – vezanost na upravni akt – lastninjenje – oškodovanje družbenega premoženja – postopek revizije – odločanje Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (APPNI) – odločba APPNI – ukrepi APPNI – trajne vloge delavcev – znižanje trajnih vlog – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem – navajanje dejstev in dokazov – trditveno breme – odsotnost trditev o odločilnih dejstvih – prekluzija
V položaju, ko pravnomočnost odločbe učinkuje tudi proti tretjim osebam (extra partes oziroma erga omnes), je nujno uveljaviti procesna sredstva, ki naj prizadetim zagotovijo možnost sodelovanja v postopku: zagotoviti jim je potrebno bodisi, da imajo možnost sodelovanja v prvem postopku, bodisi, da jih v njem izdana odločba ne bo zavezovala v drugih postopkih. Zgolj abstraktna možnost sodelovanja v predhodnem postopku ne zadošča; da jo prizadeta oseba lahko učinkovito izkoristi, mora biti o tem postopku obveščena.
Dolžnosti sodišča v zvezi s pravico stranke do izjave so zrcalna slika njene aktivnosti. Pravico obravnavanja si stranki zagotovita s ponudbo procesnega gradiva – ker neobstoječih trditev ali dokaznih predlogov ni mogoče obravnavati, sodišče takšne (neobstoječe) možnosti stranki tudi ne more odvzeti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - LASTNINJENJE
VS0013816
ZOR člen 234, 240. ZLPP člen 48a.
terjatev iz vrednostnega papirja – obveznice – uničenje obveznic – oškodovanje družbene lastnine – lastninsko preoblikovanje podjetij, ki prirejajo posebne igre na srečo – obrazloženost sodbe
Na podlagi ugotovitve, da tožniki niso predložili vrednostnega papirja, ampak le potrdila o njihovi izdaji, in da so bili vrednostni papirji, deponirani pri tožencu, uničeni (tožniki pa ne trdijo, da bi sprožili postopek za njihovo amortizacijo), je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka za izpolnitev terjatve iz vrednostnega papirja pravilna.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - predhodno vprašanje - načelo enakega varstva pravic - lastninjenje - postopek revizije - udeležba drugih oseb v pravdi - oškodovanje družbenega premoženja - upravni postopek - načelo prirejenosti postopkov - pravica do kontradiktornega postopka - obvestitev drugega o pravdi - pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti - pravica do izjave - intervencija - širjenje subjektivnih meja pravnomočnosti - vezanost na upravni akt - ukrepi APPNI - trajne vloge delavcev - znižanje trajnih vlog - odločba APPNI - odločanje Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (APPNI)
V položaju, ko pravnomočnost odločbe učinkuje tudi proti tretjim osebam (extra partes oziroma erga omnes), je nujno uveljaviti procesna sredstva, ki naj prizadetim zagotovijo možnost sodelovanja v postopku: zagotoviti jim je potrebno bodisi, da imajo možnost sodelovanja v prvem postopku, bodisi, da jih v njem izdana odločba ne bo zavezovala v drugih postopkih. Zgolj abstraktna možnost sodelovanja v predhodnem postopku ne zadošča; da jo prizadeta oseba lahko učinkovito izkoristi, mora biti o tem postopku obveščena.
pravica do enakega varstva pravic - pravica do kontradiktornega postopka - pravica do izjave - udeležba drugih oseb v pravdi - intervencija - obvestitev drugega o pravdi - pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti - širjenje subjektivnih meja pravnomočnosti - predhodno vprašanje - načelo prirejenosti postopkov - upravni postopek - vezanost na upravni akt - lastninjenje - oškodovanje družbenega premoženja - postopek revizije - ukrepi APPNI - odločba Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (APPNI) - trajne vloge delavcev - znižanje trajnih vlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V položaju, ko pravnomočnost odločbe učinkuje tudi proti tretjim osebah (extra partes oziroma erga omnes), je nujno uveljaviti procesna sredstva, ki naj prizadetim zagotovijo možnost sodelovanja v postopku: zagotoviti jim je potrebno bodisi, da imajo možnost sodelovanja v prvem postopku, bodisi, da jih v njem izdana odločba ne bo zavezovala v drugih postopkih. Zgolj abstraktna možnost sodelovanja v predhodnem postopku ne zadošča; da jo prizadeta oseba lahko učinkovito izkoristi, mora biti o tem postopku obveščena.