CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS0015082
ZZad člen 72, 74, 74/1, 74/2, 78, 78/3. ZSKZ člen 14, 14/1, 14/3, 14/4. ZPP člen 7, 180, 181, 184, 337, 337/1, 367, 367/3, 370, 370/3, 371, 371/2, 380, 380/1. ZLPP člen 1.
lastninjenje premoženja zadrug - neodplačno pridobljena kmetijska zemljišča in gozdovi - nova dejstva v pritožbi - sprememba tožbe - poznavanje prava po uradni dolžnosti - iura novit curia - pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - vsebina tožbe - ugotovitvena tožba - zahtevek na ugotovitev obstoja lastninske pravice - zahtevek za priznanje pravice - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - zadruga - temeljna organizacija kooperantov
Za vsako nepremičnino v družbeni lastnini je do tedaj, ko je bila olastninjena v skladu z relevantnim predpisom, veljal pravni režim družbene lastnine. V konkretnem primeru je ta položaj za sporne nepremičnine trajal vse do uveljavitve ZSKZ, ki je neodplačno in s strani TOK pridobljena kmetijska zemljišča in gozdove preoblikoval v lastnino države.
Sporna zemljišča se niso lastninila po določbah ZZad, saj je bila pravna prednica toženke, ki je zadevne nepremičnine pridobila neodplačno, ob uveljavitvi ZZad (28. 3. 1992) organizirana kot TOK. Ta subjekt namreč med zadružnimi organizacijami, za katere velja 74. člen ZZad, ni omejen, zato ga na tej podlagi ni mogoče podrediti režimu lastninjenja iz citirane odločbe. Toženka tudi s preoblikovanjem v zadrugo (pred uveljavitvijo ZSKZ) ni mogla postati lastnica spornih nepremičnin, saj takšnega lastninjenja področna zakonodaja ni predvidevala.
Sodišče pozna pravo po uradni dolžnosti, zato ni vezano na pravno podlago, na katero se sklicujejo stranke (iura novit curia), temveč mora zatrjevana dejstva presojati z vseh možnih pravnih vidikov oziroma norm, ki bi utegnile biti relevantne. Tožbeni zahtevek za ugotovitev tožničine lastninske pravice na podlagi 14. člena ZSKZ v konkretnem primeru utemeljujejo že ugotovitve nižjih sodišč, da so sporne nepremičnine, ki so bile v družbeni lastnini, kmetijska zemljišča, ki jih je TOK (pravna prednica toženke) pridobila neodplačno. Ker je tožnica te okoliščine navedla že v tožbi, njeno pritožbeno sklicevanje na omenjeno zakonsko določbo ne pomeni navajanja novega dejanskega stanja oziroma spremembe tožbe, temveč zgolj tožničin nov pogled na spor, ki ne zahteva dodatnega procesnega gradiva.
Za vsako nepremičnino v družbeni lastnini je do tedaj, ko je bila olastninjena v skladu z relevantnim predpisom, veljal pravni režim družbene lastnine. V konkretnem primeru je ta položaj za sporne nepremičnine trajal vse do uveljavitve ZSKZ, ki je neodplačno in s strani TOK pridobljena kmetijska zemljišča in gozdove preoblikoval v lastnino države.
Sporna zemljišča se niso lastninila po določbah ZZad, saj je bila pravna prednica toženke, ki je zadevne nepremičnine pridobila neodplačno, ob uveljavitvi ZZad (28. 3. 1992) organizirana kot TOK. Ta subjekt namreč med zadružnimi organizacijami, za katere velja 74. člen ZZad, ni omenjen, zato ga na tej podlagi ni mogoče podrediti režimu lastninjenja iz citirane določbe. Toženka tudi s preoblikovanjem v zadrugo (pred uveljavitvijo ZSKZ) ni mogla postati lastnica spornih nepremičnin, saj takšnega lastninjenja področna zakonodaja ni predvidevala.
ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZLNDL.
dopuščena revizija – družbena lastnina – pravica uporabe na nepremičnini – lastninjenje nepremičnin – imetništvo pravice pred lastninjenjem – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – sklepčnost tožbenega zahtevka – solastnina
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je zahtevek na ugotovitev solastnine v primerih, kot je konkreten, sklepčen.
ODŠKODNINSKO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014783
ZLNDL člen 2. ZTLR člen 12. ZPN člen 7. ZVetL člen 30, 30/6. SZ-1 člen 190, 190/3. ZPP člen 13, 41, 41/2, 44, 44/2, 377. ZOR člen 154. OZ člen 131, 406.
funkcionalno zemljišče – pravica uporabe – protipravnost – dovoljenost revizije - sosporništvo na aktivni strani – deljiva terjatev – odškodnina – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Sodišči bi ob pravilni uporabi materialnega prava spričo sklepa, da funkcionalno zemljišče ni bilo odmerjeno, morali ugotoviti, kdo je imel na spornem zemljišču ob uveljavitvi ZLNDL dejansko pravico uporabe, ali je (celotno) sporno zemljišče predstavljalo funkcionalno zemljišče večstanovanjske hiše glede na predpise, ki so veljali v času sklenitve prodajnih pogodb, oziroma ugotoviti obseg zemljišča, na katerem so tožniki z nakupom stanovanj pridobili pravico uporabe in kasneje lastninsko pravico. O tem bo sodišče presojalo na podlagi prostorskih aktov ali upravnih dovoljenj, na podlagi katerih je bila stavba, v kateri živijo tožniki, zgrajena, ali drugih upravnih aktov, s katerimi je bilo določeno takšno zemljišče oziroma upoštevaje merila in pogoje iz tistih prostorskih aktov, ki so veljali v času izgradnje stavbe.
ZZad člen 74, 74/2. SPZ člen 9, 92. ZPP člen 181. ZZK-1 člen 243.
ugotovitvena tožba – ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - izbrisna tožba – dobra vera – premoženje zadrug
Od tožnice je odvisno, ali bo poleg oziroma namesto ugotovitve svoje lastninske pravice zahtevala tudi ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice v korist toženke in izbris navedene vknjižbe. To bo smiselno zlasti, če je bila pred neveljavno vknjižbo vpisana lastninska pravica v korist tožnika, za kar v tem primeru ne gre. Tožba na ugotovitev lastninske pravice je bila sklepčna. Tožnica je v tožbi trdila, da je toženka nepremičnine (kmetijska zemljišča in gozdove) pridobila neodplačno na podlagi odločb Občinskega ljudskega odbora in SO, da lastninske pravice ni hotela prostovoljno prenesti na tožnico in da je tožnica pridobila lastninsko pravico na nepremičninah izvorno (originarno) na podlagi drugega odstavka 74. člena ZZad. Tožba na ugotovitev lastninske pravice ob izkazanem pravnem interesu je ustrezno pravno varstvo pravic zakonitega lastnika, če je v zemljiški knjigi že vknjižen (nepravi) lastnik.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je mogoče pridobiti lastninsko pravico na podlagi 3. člena ZLNDL kljub izkazu večje verjetnosti lastninjenja že na podlagi prvega odstavka 6. člena ZZLPPO.
ZGJS člen 76. ZLPP člen 4. ZZLPPO člen 6. ZLNDL člen 3.
lastninjenje nepremičnin - nepremičnine v družbeni lastnini – pravica uporabe – infrastruktura – cesta – otvoritvena bilanca – lastninjenje podjetja – skrito premoženje – naknadno lastninjenje
Samo če bo sodišče ugotovilo, da so bile sporne nepremičnine zajete v otvoritveni bilanci, je možno, da je ta preoblikovana pravna oseba postala lastnica nepremičnin, na katerih je imela pravico uporabe. Pravni temelj za pridobitev lastninske pravice preoblikovane pravne osebe ni 4. člen ZLPP, saj na tej pravni podlagi lastninska pravica ni mogla nastati, pač pa je bilo treba lastninska razmerja šele urediti. Pridobitev lastninske pravice preoblikovane pravne osebe na podlagi zakona je zato uredil ZLNDL. S tem zakonom se je pravica uporabe zemljišča v družbeni lastnini spremenila v lastninsko pravico pravne osebe.
URS člen 22. ZPP člen 13, 202, 286, 286b, 319, 339, 339/2, 339/2-8, 371, 371/1. ZUP člen 49, 139. ZLPP člen 48, 48a, 48b, 48c, 50, 50/2. ZZPLP člen 8. ZLPPod člen 4, 4/1, 8, 8/1, 8/2, 8/3. ZOR člen 104. ZIS člen 2, 51.
enako varstvo pravic – pravica do kontradiktornega postopka – pravica do izjave – udeležba drugih oseb v pravdi – intervencija – obvestitev drugega o pravdi – pravnomočnost – subjektivne meje pravnomočnosti – širjenje subjektivnih meja pravnomočnosti – predhodno vprašanje – načelo prirejenosti postopkov – upravni postopek – vezanost na upravni akt – lastninjenje – oškodovanje družbenega premoženja – postopek revizije – odločanje Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (APPNI) – odločba APPNI – ukrepi APPNI - trajne vloge delavcev – znižanje trajnih vlog – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem – navajanje dejstev in dokazov – trditveno breme – odsotnost trditev o odločilnih dejstvih – revizija – obseg revizijskega preizkusa
V položaju, ko pravnomočnost odločbe učinkuje tudi proti tretjim osebam (extra partes oziroma erga omnes) je nujno uveljaviti procesna sredstva, ki naj prizadetim zagotovijo možnost sodelovanja v postopku: zagotoviti jih je potrebno bodisi, da imajo možnost sodelovanja v prvem postopku, bodisi, da jih v njem izdana odločba ne bo zavezovala v drugih postopkih. Zgolj abstraktna možnost sodelovanja v predhodnem postopku ne zadošča; da jo prizadeta oseba lahko učinkovito izkoristi, mora biti o tem postopku obveščena.
Nemožnost sodelovanja prizadete osebe v predhodnem postopku pa ne pomeni, da zaključki sodišča v kontradiktorni pravdi ne morejo sovpadati z ugotovitvami upravnega organa iz predhodnega (nekontradiktornega) postopka. Zgolj na takšni okoliščini ni mogoče utemeljiti kršitve strankine pravice do izjave (8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP); njena presoja je kompleksnejša in odvisna tudi od okoliščin konkretnega primera.
ZGJS člen 68, 72, 76, 76/1, 76/2, 76/4. ZLNDL člen 1, 1/1, 2, 2/1, 3, 3/1, 4, 4/1, 5, 5/1. ZKD člen 3, 4, 9, 12.
lastninjenje komunalne infrastrukture – pribobitev lastninske pravice na nepremičnini – originarna pridobitev lastninske pravice
Pravni zaključek, ki sta ga sprejeli sodišči prve in druge stopnje, da je tožeča stranka pridobila na sporni nepremičnini lastninsko pravico na originaren način, na podlagi ZJGS, je pravilen, in zato izključuje lastninsko pravico tožene stranke, v zemljiško knjigo vpisane na podlagi ZLNDL. Konkreten dejanski stan se namreč ujema z abstraktnim dejanskim stanom iz druge alineje prvega odstavka 76. člena v zvezi z drugo alinejo 68. člena ZGJS.
ZPP člen 367a., 367a/1, 367c, 367c/2. ZLPP člen 48b, 48b/5.
predlog za dopustitev revizije – zagotovitev sodnega varstva polne jurisdikcije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Očitek predlagateljice o opustitvi vročitve nima opore v dejanskih ugotovitvah pravnomočne sodbe. V razlogih sodbe sodišča prve stopnje je, nasprotno, navržena ugotovitev o vložitvi zahteve za udeležbo zaposlenih v revizijskem postopku, opravljenem pri toženi stranki, ki pa da z zahtevami za priznanje statusa stranke niso uspeli. Vprašanja ali je preverjanje in preizkus ustreznosti takega postopanja v nekem drugem (upravnem) postopku sploh lahko predmet pravdnega postopka, pa Vrhovno sodišče ni moglo načenjati, saj tožnica tega problema v predlogu za dopustitev revizije ne izpostavlja.
ZZLPPO člen 6. ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/3, 339, 339/2, 339/2-7.
lastninjenje – skrito premoženje – premoženje, ki se je izmaknilo procesu lastninskega preoblikovanja – zamudna sodba – dokazno breme – domneva priznanja tožbenih trditev – sklepčnost tožbe – odpravljiva nesklepčnost tožbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožeča stranka v položaju zamudne sodbe ne nosi dokaznega bremena glede materialnopravno pomembnih tožbenih trditev, saj zaradi nevložitve odgovora na tožbo velja absolutna domneva njihovega priznanja.
Če sodišče izda oziroma potrdi (pravo, obsodilno) zamudno sodbo, čeprav iz tožbenih navedb ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, zagreši absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Zmotno je stališče pritožbenega sodišča, da brez sodelovanja občine v tej zadevi ni mogoče rešiti vprašanja pravilne aktivne legitimacije, saj občina v procesu lastninjenja zemljišč ni niti nujna niti enotna sospornica z zemljiškoknjižnim lastnikom na pasivni strani, še manj pa z državo na aktivni strani.
stvarna pravica - pravica uporabe – obstoj lastninske pravice na nepremičnini
Tožnici nepremičnini nista bili dani v začasno uporabo, pač pa ji je bila pravica uporabe dana trajno. Prav tako druga toženka z odločbo nepremičnin ni dala v uporabo z določenimi pogoji ali omejitvami, po katerih bi tožnica v primeru, da se pogojev ne bi držala, lahko pravico uporabe izgubila. Pri tožničini pravici uporabe tako ni šlo za izvrševanje zgolj nekaterih upravičenj, pravica uporabe je bila tožnici dana kot stvarna pravica.
ZLNDL člen 2, 2/3, 7. ZTLR člen 12, 12/1. Zakon o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (1966) člen 1.
lastninjenje - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - imetništvo pravice pravice uporabe ob uveljavitvi ZLNDL
Za oceno, ali je pravni prednik tožeče stranke pridobil pravico uporabe na zemljiščih, je odločilno, da je objekte na teh zemljiščih gradil ob vrednosti in izrecnem dovoljenju tožene stranke ter da je zgrajene potem tudi uporabljal.