DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS4001523
ZOR člen 219. ZPP člen 358, 358/4-2. ZZLPPO člen 51, 51/1. ZDen člen 72, 72/2.
denacionalizacija - lastninsko preoblikovanje podjetij - izpraznitev nepremičnin - imetništvo pravice uporabe - gospodarjenje z nepremičnino do konca denacionalizacijskega postopka - pasivna legitimacija - uporabnina
Tožeča stranka je bila kot imetnica pravice uporabe in kot denacionalizacijska zavezanka dolžna skrbeti za sporne nepremičnine v času do zaključka denacionalizacijskega postopka. To pa pomeni, da je tožeča stranka tudi upravičena zahtevati njihovo izpraznitev in plačilo uporabnine od tistega, ki v tem času uporablja nepremičnine brez pravnega naslova in brez plačila.
ZPN člen 7. ZTLR člen 12. ZOR člen 47. ZUN člen 46, 46/3. SZ člen 12. SZ-1 člen 3, 3/3, 5, 5/1, 190. SPZ člen 105, 105/1, 105/3. ZLNDL člen 1.
izbrisna tožba - družbena lastnina - ničnost prodajne pogodbe - pravica uporabe na nepremičnini - etažna lastnina - funkcionalno zemljišče k stavbi - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - lastninjenje nepremičnin - imetništvo pravice uporabe pred lastninjenjem
Vpis v zemljiško knjigo v sistemu družbene lastnine ni bil konstitutiven pogoj za pridobitev pravice uporabe, zato je treba v vsakem primeru posebej ugotoviti, kdo je dejansko imel ob uveljavitvi ZLNDL pravico uporabe na spornih nepremičninah. Za določitev imetnika pravice uporabe pa je pomemben pojem funkcionalnega zemljišča.
Med skupne dele večstanovanjske stavbe spadajo zemljišča, na katerih so imeli na dan uveljavitve ZLNDL pravico uporabe etažni lastniki, ne glede na to, ali so bila ta zemljišča ob uveljavitvi ZLNDL določena kot funkcionalno zemljišče ali ne. To pa pomeni, da tudi če pravica uporabe na spornem zemljišču ob uveljavitvi ZLNDL ni bila vpisana v korist etažnih lastnikov, tožniki lahko na podlagi dokumentov in pravnih aktov, na podlagi katerih je potekala gradnja večstanovanjske stavbe, dokažejo, da so to pravico dejansko imeli. V tem primeru se je njihova pravica uporabe po ZLNDL spremenila v lastninsko pravico in so na vsem funkcionalnem zemljišču pridobili solastninsko pravico.
ZV člen 2, 2/2, 58. ZV-1 člen 28, 187, 187/3, 188, 188/1. ZL člen 5. ZLNDL člen 1, 5. ZVO člen 16, 16/1, 17, 111. ZVNDL člen 1, 1/1. URS člen 140.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - lastninska pravica države - naravno javno dobro - vodno zemljišče morja - nasutje morskega dna - gradnja pomola - parcelacija morskega dna - pravica uprave morskega dna - podatki zemljiškega katastra - lastninjenje vodnih zemljišč - nezazidano stavbno zemljišče - pravica gospodarjenja občine - uporaba morja za opravljanje luške dejavnosti
Z dnem uveljavitve ZV-1 je tožnica postala lastnica vsega morskega dna, ki spada pod ozemlje Republike Slovenije. Zato ni pomembno, da je parcela x/1 v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi označena kot nezazidano stavbno zemljišče, da iz določenih prostorskih planskih dokumentov izhaja, da je ta parcela namenjena gradnji, da je bila s srednjeročnim ali dolgoročnim družbenim planom opredeljena kot nezazidano stavbno zemljišče, ali da je bila zanjo izdana odločba o ukinitvi javnega dobra. Za ugotovitev lastninske pravice na parceli x/1 je pomembno le ugotovljeno dejstvo, da je ta parcela v naravi morsko dno.
Toženka z nasutjem morskega dna, torej s spremembo narave območja parcel x/2 in x/3 iz morskega dna v del obalnega zemljišča, ni mogla spremeniti svoje omejene pravice uprave v kakršnokoli obliko stvarne oziroma lastninskopravne pravice, ki jih do samovoljnega posega v morsko dno ni ne imela ne mogla imeti. Zato je lastninjenje tega prostora po ZLNDL izključeno. Ker pa za toženkino pridobitev lastninske pravice na parcelah x/2 in x/3 ni obstajala nobena druga pravna podlaga, kljub vknjižbi svoje lastninske pravice v zemljiško knjigo, ni mogla postati njegova lastnica. Lastninsko pravico na tem območju presojati na podlagi zakona, ki je leta 2002 uredil lastninjenje vodnih zemljišč (med drugim tudi zemljišč morskega dna), torej ZV-1. Ker 28. člen tega zakona določa, da dno notranjih morskih voda in teritorialnega morja postane last države (tožnice), revizijsko sodišče ugotavlja, da je z uveljavitvijo tega zakona tožnica postala lastnica prostora, ki je v zemljiški knjigi opredeljeno kot parceli x/2 in x/3.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. URS člen 14, 22, 23, 33.
predlog za dopustitev revizije - pogoji za dopustitev revizije - dopuščena revizija - lastninjenje - trajna vloga sredstev delavca - oškodovanje družbenega premoženja - sodelovanje delavca v revizijskem postopku
Revizija se dopusti glede vprašanja učinkovanja odločbe revizijskega organa na pravice in obveznosti oseb, ki v postopku revizije niso sodelovale in jim odločba ni bila vročena.
ZZad člen 57, 57/1, 58, 58/1, 58/3, 58/4, 62, 62/3. ZLPP člen 4.
lastninjenje zadružnega premoženja – delež v delu podjetja s seznama – vrednost kapitala dela podjetja
Delež zadružnega upravičenca na delu podjetja s seznama se lahko izrazi le v deležu oziroma vrednosti glede na vrednost družbenega premoženja celotnega podjetja.
58. člen ZZad, v primeru uveljavljanja pravice zadružnih upravičencev le na delu podjetja, zgolj daje možnost in ne prisiljuje zavezano podjetje, da se razdeli na več samostojnih gospodarskih družb.
soglasje k lastninskemu preoblikovanju podjetja – posamični akt, sprejet na podlagi odpravljenega predpisa – zahteva za odpravo posamičnega akta
Ker je revidentu kot denacionalizacijskemu upravičencu v denacionalizacijskem postopku zajamčena vrnitev celotnega podržavljenega premoženja (v eni izmed predpisanih oblik), mu škodljive posledice iz tega naslova niti ne morejo nastati. Zato niso izpolnjeni predpisani pogoji za odpravo soglasij za lastninsko preoblikovanje podjetja, izdanih po ZLPP, predpisani v 46. členu ZUstS.
ZDoh člen 58, 58/1-2, 58/2, 58b, 60. ZPPOLS člen 17.
davek od dobička iz kapitala – delnice, odkupljene od tretjih oseb in matične družbe – stvarni vložek delnic v drugo pravno osebo – zamenjava kapitala – družba pooblaščenka – nadaljnja prodaja – obdavčljiv pravni promet delnic
Vložitev delnic ene družbe, pridobljenih z odkupom od tretjih oseb in matične družbe, v drugo družbo kot stvarni vložek, se šteje za zamenjavo kapitala in torej za prodajo teh delnic.
Z vložitvijo delnic matične družbe (ki niso bile neposredno pridobljene v postopku lastninskega preoblikovanja podjetij, pač pa so bile odkupljene od tretjih oseb in matične družbe) kot stvarni vložek v Družbo pooblaščenko gre za nadaljnjo prodajo. Vsaka nadaljnja prodaja delnic pred potekom treh let od njihove pridobitve pa je obdavčena z davkom od dobička od kapitala po drugi alineji prvega odstavka 58. člena ZDoh.
ZPP člen 286, 362, 362/2, 370, 370/3. ZDen člen 16, 16/3, 18, 18/2, 25, 88. SPZ člen 107, 108, 109, 110.
denacionalizacija – ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe – 88. člen ZDen – adaptacija gospodarskega objekta v večstanovanjsko stavbo – nova stvar – vračilo v naravi – stečaj - posledice stečaja – izločitvena pravica – lastninsko preoblikovanje podjetij – prekluzija – revizijski razlogi – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ugovore oziroma trditve o nezavarovanju po določbah ZLPP je (takrat) drugi toženec postavil v ponovljenem postopku in sicer prepozno, po opravljenem prvem naroku za glavno obravnavo. Ugovor o lastninjenju po ZPPOLS, ki je s temi trditvami povezan, pa je bil postavljen šele v revizijah.
Premoženje (stanovanji) ni prešlo v stečajno maso, kot zmotno menijo tožene stranke, saj ob začetku stečajnega postopka ni bilo last prvega toženca. V konkretni zadevi zato začetek stečajnega postopka nad prvim tožencem ne pomeni ovire za vračilo premoženja tožniku v naravi. Tožnik ni stečajni upnik in zato nima, vse dokler stanovanji ne preideta v premoženje stečajnega dolžnika, nobene pravice, ki bi jo v stečajnem postopku moral zavarovati. Stanovanji bosta šele ob morebitnem tožnikovem uspehu v pravdi lahko prešli v stečajno maso. To pa bo tudi trenutek, ko bo tožnik lahko uveljavljal svoje pravice v stečajnem postopku. Šele ob uspešnem izpodbijanju prodajne pogodbe bo torej v okviru trditev, da sta stanovanji njegova last, lahko prijavil in uveljavljal na spornem premoženju izločitveno pravico.
Na objektu je bila opravljena adaptacija, ki je sicer spremenila njegovo namembnost, vendar je bila opravljena v tako majhnem obsegu, da so vsi bistveni konstrukcijski elementi objekta in njegov izgled ostali nedotaknjeni. Tak poseg v objekt ne zadostuje za sklep, da je z izgradnjo nastala nova stvar.
ZDoh člen 58, 58/2, 58a, 58a/2, 58b, 60. ZPPOLS člen 17, 17/2. ZPre člen 81. ZUS-1 člen 59, 59/2-2, 75, 85.
davek od dobička iz kapitala – delnice, pridobljene v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja – stvarni vložek delnic v drugo pravno osebo – zamenjava kapitala - družba pooblaščenka - ugodnost prve prodaje delnic – obdavčljiv pravni promet delnic
Vložitev delnic ene družbe, pridobljenih v postopku lastninskega preoblikovanja te družbe (prej podjetja), v drugo družbo kot stvarni vložek, se šteje za zamenjavo kapitala in torej za prodajo teh delnic. S tem imetnik izgubi ugodnost prve prodaje delnic brez plačila davka od dobička od kapitala po 58.a členu ZDoh. Prodaja delnic družbe, v katero so vložene kot stvarni vložek delnice prve družbe, je torej obdavčena. Na to pa ne vpliva dejstvo, da delnice niso bile izdane v materializirani obliki in da niso bile vpisane v Centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev; pomembno je, da je bil promet opravljen, ne glede na to, ali je bil njegov predmet vrednostni papir ali pa pravica do vrednostnega papirja.
kmetijsko zemljišče - lastninjenje kmetijskih zemljišč - status parcele v družbenih planih - dovozna pot - trditveno in dokazno breme
Sporna parcela je bila kljub dostopni poti do stanovanjske hiše na dan uveljavitve ZSKZ v vseh družbenih planih opredeljena kot kmetijsko zemljišče. Zato je postala last države. Toženka v postopku na prvi stopnji ni zmogla trditvenega bremena o morebitnem drugačnem statusu parcele, zato manjkajočih trditev na pritožbeni stopnji (brez ustreznega opravičila) ni mogla dopolnjevati, še manj pa to sme na revizijski stopnji.
ZUS-1 člen 64, 64/3, 65, 65/1-2, 83, 83/1. ZUP člen 281, 281/1.
dovoljenost revizije tožene stranke – pravni interes – odprava odločbe tožene stranke – dovoljenost pritožbe
Če upravno sodišče pravnomočno odpravi izpodbijani upravni akt in vrne zadevo v ponovni postopek, se bo postopek pred upravnim organom nadaljeval in končal z aktom, ki ga bo mogoče izpodbijati v novem upravnem sporu pred upravnim sodiščem, zato podvajanje možnosti sodnega varstva pred upravnim sodiščem s sočasnim revizijskim postopkom pred Vrhovnim sodiščem ni dopustno.
Ker je glede na citirane določbe ZUS-1 izpodbijana sodba postala s 1.1.2007 pravnomočna, prizadeta stranka pa je svojo pritožbo vložila po uveljavitvi ZUS-1, je takšna pritožba, pri kateri prizadeta stranka vztraja, nedovoljeno pravno sredstvo.
zaplemba premoženja - poprava krivic - zavezanec za vrnitev stvari v naravi - lastninsko preoblikovanje podjetij - začasna odredba
V obsegu, v katerem lastninsko preoblikovanje družbenopravne osebe še ni bilo izvedeno, ima v skladu z odločbo Ustavnega sodišča U-I-426/98 položaj upravičencev po ZIKS prednost pred položajem upravičencev do lastninjenja po ZLPP oz. ZZLPPO. Pravna narava odločbe, katere posledica je bila izvzem stvari iz premoženja osebe, ki je bilo predmet lastninskega preoblikovanja, pri tem ni bistvena.
ZDen člen 34, 51, 51/2, 69, 69/1. ZLPP člen 11, 11/1, 14, 14/1, 15/1, 15/2.
lastninsko preoblikovanje podjetij - zavarovanje denacionalizacijskega zahtevka - začasna odredba po ZLPP - vrnitev premoženja v naravi - zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - prenos delnic na Sklad RS za razvoj
Namen začasnih odredb je bil omogočiti sočasen potek postopkov lastninjenja podjetij in denacionalizacije.
Začasne odredbe so imele smisel le v primeru, ko je bil postopek denacionalizacije med lastninskim preoblikovanjem podjetja še v teku. V primeru, ko se je denacionalizacijski postopek med lastninskim preoblikovanjem podjetja že končal, se je lahko prenos delnic opravil še na podlagi odločbe organa, ki je odločal o denacionalizacijskem zahtevku.
Denacionalizacijski upravičenec lahko v postopku lastninskega preoblikovanja pridobi največ toliko delnic, kolikor bi jih moralo biti za zavarovanje njegovega zahtevka prenešenih na Sklad, pri čemer lahko od Sklada terja le toliko delnic, kolikor jih je bilo na Sklad za zavarovanje njegovega zahtevka tudi dejansko prenešenih.
ZLPP člen 5.ZSKZ člen 14. ZJS člen 57, 57/5.ZLNDL člen 3.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona originarna pridobitev lastninske pravice - pravica uporabe - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Vsakdo, ki sodeluje v prometu z nepremičninami, mora upoštevati tudi obstoječe in veljavne zakone, ki opredeljujejo pravice na nepremičnini, in se ne more zanašati izključno na podatke o zemljiški knjigi.
pridobitev in prenehanje lastninske pravice - kmetijska zemljišča - družbena lastnina - objekti v upravljanju športnih društev - iura novit curia
ZSpo je v 64. členu posebej uredil lastninjenje športnih objektov, ki so bili ob njegovi uveljavitvi družbena lastnina ali last razvojnih skladov in v upravljanju društev, ki so na ta dan opravljala dejavnost v športu, poleg tega pa je določil, da bivša družbena zemljišča, na katerih so (bile) športne površine in so prešla po ZSKZ v družbeno last, postanejo z njegovim sprejemom last lokalne skupnosti.
Tožnik s trditvijo, da se sporne nepremičnine niso mogle šteti za kmetijska zemljišča (ker so bili sprejeti prostorski izvedbeni akti), postavlja pod vprašaj obseg družbenega kapitala, ki je bil predmet lastninskega preoblikovanja.
Če se tožnik ni strinjal z obsegom družbenega kapitala (oziroma vsebino otvoritvene bilance), bi moral to na ustrezen način uveljavljati v samem postopku lastninskega preoblikovanja.
Z zaključkom lastninskega preoblikovanja podjetja, spor o obsegu družbenega premoženja in morebitno "naknadno" lastninjenje tega premoženja ni več mogoče.
Če cena ene delnice ni bila predmet odločanja v upravnem postopku, ta cena tudi ne more biti predmet odločanja v obnovljenem postopku. Določitev cene delnice je bila stvar predhodnega postopka ugotavljanja vrednosti nenominiranega kapitala in ne stvar upravnega postopka. Upravičenci so svoje zahteve za pridobitev delnic vložili glede na ceno, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS in se ni ugotavljala z odločbo. Sodišče lahko kljub prekinitvi postopka odloči o stvari, če so bila predhodno v postopku opravljena vsa procesna dejanja.
lastninsko preoblikovanje zavarovalnic – nenominirani kapital – obnova postopka – določitev upravičenca – cena delnice – konstitutivni element odločbe – cenitev – zamudne obresti od stroškov upravnega postopka
Če cena ene delnice ni bila predmet odločanja v upravnem postopku, ta cena tudi ne more biti predmet odločanja v obnovljenem postopku. Določitev cene delnice je bila stvar predhodnega postopka ugotavljanja vrednosti nenominiranega kapitala in ne stvar upravnega postopka. Upravičenci so svoje zahteve za pridobitev delnic vložili glede na ceno, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS in se ni ugotavljala z odločbo.
Zamudne obresti od stroškov upravnega postopka tečejo po določbi 1. odstavka 378. člena Obligacijskega zakonika, če jih dolžnik plača po preteku paricijskega roka.
lastninsko preoblikovanje zavarovalnic – nenominirani kapital – obnova postopka – določitev upravičenca – cena delnice – konstitutivni element odločbe – poziv upravičencem – objava poziva – cenitev – stroški upravnega postopka – zamudne obresti od stroškov upravnega postopka
Če cena ene delnice ni bila predmet odločanja v upravnem postopku, ta cena tudi ne more biti predmet odločanja v obnovljenem postopku. Določitev cene delnice je bila stvar predhodnega postopka ugotavljanja vrednosti nenominiranega kapitala in ne stvar upravnega postopka. Upravičenci so svoje zahteve za pridobitev delnic vložili glede na ceno, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS in se ni ugotavljala z odločbo.
Zamudne obresti od stroškov upravnega postopka tečejo po določbi prvega odstavka 378. člena Obligacijskega zakonika, če jih dolžnik plača po preteku paricijskega roka.
lastninsko preoblikovanje zavarovalnic - nenominirani kapital - obnova postopka - določitev upravičenca - cena delnice - konstitutivni element odločbe - poziv upravičencem - objava poziva - cenitev - drugačna odločitev - stroški upravnega postopka - paricijski rok - zamudne obresti od stroškov upravnega postopka
Če cena ene delnice ni bila predmet odločanja v upravnem postopku, ta cena tudi ne more biti predmet odločanja v obnovljenem postopku. Določitev cene delnice je bila stvar predhodnega postopka ugotavljanja vrednosti nenominiranega kapitala in ne stvar upravnega postopka. Upravičenci so svoje zahteve za pridobitev delnic vložili glede na ceno, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS in se ni ugotavljala z odločbo. Zamudne obresti od stroškov upravnega postopka tečejo po določbi 1. odstavka 378. člena OZ, če jih dolžnik plača po preteku paricijskega roka.