odločanje v mejah tožbenega zahtevka - načelo dispozitivnosti relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - lastninjenje - pravica uporabe na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - izstavitev listine za vpis pravice v zemljiško knjigo
Skladno z načelom dispozitivnosti sodišče v pravdnem postopku odloča v mejah postavljenih zahtevkov (prvi odstavek 2. člena ZPP). Če sodišče to načelo krši in odloči ultra ali extra petitum, zagreši relativno bistveno kršitev procesnih pravil iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Ta se je primerila sodišču druge stopnje, ko je sodbo prvostopenjskega sodišča, ki je zahtevku na izstavitev za vknjižbo lastninske pravice sposobne listine ugodilo, spremenilo in odločilo, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki izstaviti listino, sposobno za vknjižbo (le) pravice uporabe, čeprav tožeča stranka tega ni zahtevala.
lastninsko preoblikovanje zavarovalnic - nenominirani kapital - obnova postopka - določitev upravičenca - cena delnice - konstitutivni element odločbe - poziv upravičencem - objava poziva - cenitev - stroški upravnega postopka - paricijski rok - zamudne obresti od stroškov upravnega postopka
Če cena ene delnice ni bila predmet odločanja v upravnem postopku, ta cena tudi ne more biti predmet odločanja v obnovljenem postopku. Določitev cene delnice je bila stvar predhodnega postopka ugotavljanja vrednosti nenominiranega kapitala in ne stvar upravnega postopka. Upravičenci so svoje zahteve za pridobitev delnic vložili glede na ceno, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS in se ni ugotavljala z odločbo. Zamudne obresti od stroškov upravnega postopka tečejo po določbi 1. odstavka 378. člena Obligacijskega zakonika, če jih dolžnik plača po preteku paricijskega roka.
lastninsko preoblikovanje zavarovalnic - nenominirani kapital - obnova postopka - določitev upravičenca - cena delnice - konstitutivni element odločbe - poziv upravičencem - objava poziva - cenitev - drugačna odločitev
Kadar cena ene delnice ni bila predmet odločanja v upravnem postopku, ta cena tudi ne more biti predmet odločanja v obnovljenem postopku. Določitev cene ene delnice je bila stvar predhodnega postopka ugotavljanja vrednosti nenominiranega kapitala in ne stvar upravnega postopka. Upravičenci so svoje zahteve za pridobitev delnic vložili glede na ceno, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS in se ni ugotavljala z odločbo.
nacionalizacija nepremičnin v coni B STO - optanti - lastninska pravica na nepremičnini
V sodni praksi tega sodišča je sprejeto stališče, da je za nacionalizacijo nepremičnin, na katerih so imeli lastninsko pravico tuji državljani, po določbi 7. a. člena ZNZGP na območju bivše cone B STO odločilen datum 8. 10. 1972.
(Pravdno) sodišče je vezano na upravno odločbo, s katero je ugotovljeno, da so (sporne) nepremičnine prišle v družbeno lastnino.
lastninjenje športnih objektov – objekti občinskega pomena
Tožeča stranka na objektih ni izkazala svoje lastninske pravice v času uveljavitve Zakona o športu, zato je imela tožena stranka zakonsko podlago, da je s sklepom razglasila te objekte kot objekte občinskega pomena in s tem za objekte, ki sodijo v lastnino lokalne skupnosti.
ZUP člen 279, 279/1-3, 280, 280/1, 280/3.ZPPSRD člen 1, 5.ZDU-1 člen 72.ZJA člen 48.
ničnost odločbe - neizvršljivost odločbe
Ker je Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo ob izdaji odločbe tožene stranke z dne 9.6.2004 že prenehala, odločbe pa tudi ni mogel izvršiti noben drug organ, je tožena stranka ravnala pravilno, ko je za nično izrekla svojo odločbo z dne 9.6.2004.
ZUP člen 5, 5/1, 68, 68/1, 68/2.ZLPZ-1 člen 2, 2/2-11, 25, 26, 26/1, 26/2-7, 27, 27/1, 30.
lastninjenje zavarovalnic - pravočasnost vloženega zahtevka - vložitev vloge pri tretji osebi - SOD kot pristojni organ v smislu ZUP - materialni prekluzivni rok - zamuda roka
Po 1. odstavku 68. člena ZUP je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme preden se izteče rok, vendar pa, če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto (2. odstavek 68. člena ZUP). Ta domneva velja le za primere, ko stranka priporočeno pošlje vlogo (kateremukoli) organu v smislu ZUP, in ne za primere, ko vloga sploh ni vložena pri organu v smislu ZUP, ampak pri tretji osebi. Če organ prejme vlogo po izteku materialnega prekluzivnega roka, je vloga prepozna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - LASTNINJENJE
VS0011261
ZOR člen 12, 13, 53, 53/2, 53/3, 103.ZPP člen 481, 481/2.SPZ člen 2, 8, 9, 10, 271.ZGJS člen 76.ZLNDL člen 1, 3, 5.
načelo zaupanja v zemljiško knjigo - načelo vestnosti in poštenja - ničnost pogodbe o brezplačnem prenosu lastninske pravice na nepremičnini - nedopusten nagib - javno dobro - preoblikovanje družbene lastnine v zasebno lastnino - načelo povezanosti zemljišča in objekta - stavbna pravica - pridobitev lastninske pravice po zakonu - pravica uporabe
V klasičnem sistemu civilnega prava lahko pravna razmerja lastninske pravice na nepremičninah in prometa z nepremičninami res temeljijo le na načelu "superficies solo cedit" (z izjemami kot so npr. stavbna pravica in etažna lastnina) in načelu zaupanja v zemljiško knjigo. Vendar je treba upoštevati, da koncepcija družbene lastnine ni temeljila na omenjenih načelih. Značilnost takratne ureditve in dejanskega stanja nepremičnin je bila nekakšna zakrnelost tistih institutov stvarnega prava, ki imajo svojo vlogo v tržnem gospodarstvu (med drugim načela zaupanja v zemljiško knjigo). Za promet s pravicami na nepremičninah v družbeni lastnini so veljala drugačna pravila, kot jih pozna pravni režim zasebne lastnine.
lastninjenje zavarovalnic – upravičenec – pogoji – oseba javnega prava – oseba zasebnega prava – javno podjetje
Po prvem odstavku 24. člena ZLPZ-1 so upravičenci gospodarske družbe, ki so se lastninsko preoblikovale po enem od tam naštetih zakonov. To pomeni, da javna podjetja, ki delujejo v eni izmed statusnih oblik po ZGD, sodijo med upravičence.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - DENACIONALIZACIJA
VS0010892
ZPP člen 243.ZDen člen 3.ZZad člen 74, 74/1, 74/2. ZSKZ člen 14, 14/2, 16, 16/1, 16/7, 20, 20/1. URS člen 125. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine točka 5, 5/1-1, 5/1-4.
dokazovanje - izvedenec - izvid in mnenje izvedenca o strokovnih vprašanjih - vrednost nacionaliziranih kmetijskih zemljišč - lastninjenje kmetijskih zemljišč - zadružno premoženje - odplačnost pridobitve zemljišča - zakonitost podzakonskega akta - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov
Zgolj zato, ker predpisi določajo pravila (tudi formule in koeficiente) za izračun vrednosti nacionaliziranega premoženja in cen nacionaliziranega premoženja, sodišče ni prekoračilo svojih pooblastil glede zaupanja določenih strokovnih vprašanj izvedencu (243. člen ZPP). Tudi sicer je izvedenec pri svojem delu vedno omejen z določenimi pravili – pa naj bodo to takšna, kot v obravnavanem primeru, ali pa pravila znanosti, stroke, logičnega mišljenja ali izkustvena pravila z določenega strokovnega področja.
Po spremembi političnega in ekonomskega sistema je zakonodajalec na različne načine pravna upravičenja na premoženju v družbeni lastnini preoblikoval v klasična lastninska razmerja. Pri lastninjenju kmetijskih zemljišč je kot enega od kriterijev, kdo pridobi lastninsko pravico na njih, določil odplačnost oziroma neodplačnost pridobitve (prvi odstavek 74. člena ZZad). V razmerjih revolucionarne preobrazbe družbe in oblikovanja družbene lastnine kot priviligirane oblike lastnine pojma odplačnosti ni mogoče enačiti s kakršnokoli odmeno, dano za odvzeto premoženje. Katere nepremičnine se štejejo za pridobljene na neodplačen način, določa na podlagi sedmega odstavka 16. člena ZSKZ sprejeto Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - DRUŠTVA
VS0010876
Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1965) člen 1, 1/1, 9, 37. ZDru člen 37, 37/1.ZLNDL člen 1, 1/1, 1/2.ZSpo člen 64, 64/1.ZPP člen 380, 380/2.
lastninska pravica društva – lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini v družbeni lastnini – pravica uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini - pravni promet – darilna pogodba – ničnost – gradnja na tujem zemljišču – lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – lastninjenje športnih objektov – zmotna uporaba materialnega prava
Darilna pogodba in gradnja na tujem svetu nista pravni podlagi za pridobitev lastninske pravice na družbeni lastnini, saj brezplačen prenos pravice uporabe med delovno organizacijo in društvom kot civilno pravno osebo v času zatrjevane sklenitve darilne pogodbe 2.6.1969 ni bil dopusten. Tudi gradnja na zemljišču, ki je v družbeni lastnini, ne more spreminjati lastninskega razmerja. Obči državljanski zakonik je sicer omogočal pridobitev lastninske pravice na originaren način z gradnjo, vendar njegova pravila ne pridejo v poštev pri družbeni lastnini kot nestvarnopravni kategoriji, temveč za nepremičnine, ki so v zasebni lasti fizične ali pravne osebe.
Pomembno izhodišče obravnavane zadeve je v tem, da je tožnik kot pravni naslednik Strelskega društva ... postal dejanski imetnik pravice uporabe na nepremičnini, ki je bila v družbeni lastnini. Tak način dodeljevanja pravice uporabe na družbeni lastnini je omogočal Zakon o prometu z zemljišči in stavbami, ki je v 37. členu določal, da lahko da občinska skupščina stavbno zemljišče, ki je družbena lastnina, v uporabo društvom, da si postavijo stavbe, ki so jim potrebne. Ob prehodu na nov politični in pravni sistem v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je prišlo do preoblikovanja družbene lastnine, tako da so se nepremičnine, ki so bile družbena lastnina, privatizirale (olastninile). Pravno podlago za pridobitev lastninske pravice je zato iskati v določbah o lastninjenju nepremičnin ZSpo, ki je v 64. členu uredil lastninjenje tistih športnih objektov, ki ob uveljavitvi zakona niso imeli lastnika, temveč so bili v družbeni lastnini ali lasti razvojih skladov in v upravljanju društev, ki so na dan uveljavitve tega zakona opravljala dejavnost v športu.
ZLPP člen 50, 50/2, 50/3.ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14, 358, 358/1-4.
lastninjenje - oškodovanje družbene lastnine – tožba po členu 50/2 ZLPP – ničnost razpolaganja po členu 50 ZLPP – sprememba sodbe brez obravnave pred sodiščem druge stopnje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Z izvajanjem dokazov se ugotavljajo le dejstva, ki so sporna. Sodišče druge stopnje je zato spremembo sodbe pravilno utemeljilo z določbo 4. točke 358. člena ZPP, saj je bila (z njo postavljena) zahteva, da je relevantno dejansko stanje v sodbi sodišča prve stopnje ugotovljeno, po navedenem izpolnjena tako, da je bilo odločilno dejstvo (vložitev tožbe Družbenega pravobranilca samoupravljanja) v tej sodbi ugotovljeno implicitno.
Sodišče druge stopnje je pravilno poudarilo, da je po vložitvi tožbe Družbenega pravobranilca samoupravljanja nično vsako razpolaganje, ter pravilno zaključilo, da je poznejša Pogodba nična. ZLPP zlasti ne terja nikakršne zveznosti med tožbo DPS in skladnostjo konkretnega razpolaganja (po Pogodbi) s tem zakonom. Sankcija ničnosti velja za vsako razpolaganje s sredstvi večje vrednosti, dokler se razpravlja o tožbi Družbenega pravobranilca samoupravljanja, brez oziranja na dejansko oporečnost teh razpolaganj.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pravica uporabe nepremičnine
Nepremičnine, zlasti tiste, ki so bile med sredstvi olastninjenih podjetij, je dejansko olastninil šele Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 44/97 - ZLNDL). Ta zakon je v 3. členu med drugim določil, da postanejo nepremičnine lastnina pravnih oseb, ki imajo na nepremičnini pravico uporabe oziroma njihovih pravnih naslednikov ter da se vpis lastninske pravice opravi na predlog oziroma tedaj, kadar je pravica uporabe na nepremičnini v korist pravne osebe ali njenega pravnega naslednika vpisana v zemljiški knjigi, celo po uradni dolžnosti. Bistveno je torej, kdo je imel na sporni nepremičnini pravico uporabe.
uveljavljanje lastninske pravice na športnem objektu občinskega pomena - stvarna pristojnost
Zahtevek za uveljavljanje lastninske pravice na športnem objektu, ki je z občinskim odlokom razglašen za objekt občinskega pomena, je premoženjski zahtevek, o katerem odloča sodišče splošne pristojnosti. Priglasitev zahtevka pri pristojnem organu lokalne skupnosti po določbi 2. odstavka 64. člena Zakona o športu je procesna predpostavka za uveljavljanje lastninske pravice pred sodiščem.
ZLPZ-1 člen 20, 26, 27, 30.ZUP člen 68, 101. ZUS člen 84, 84/4.
materialni prekluzivni rok - zamuda - vloga vložena pri zavarovalnici - pravila upravnega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti
V obravnavani zadevi niti ni sporno, da se je šestmesečni materialni prekluzivni rok za vložitev zahtev za pridobitev delnic iztekel 10.4.2004, niti, da je pristojni organ (skrbnik) prejel zahtevo tožeče stranke (naslovljene na zavarovalnico) 13.4.2004, torej po izteku predpisanega roka. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da zahteva tožeče stranke za pridobitev delnic ni bila vložena pravočasno.
ZLPP člen 48. ZPPOLS.ZZLPPO člen 44, 44/1.ZLPPOD člen 45, 45/1.
oškodovanje družbene lastnine - posebne igre na srečo - aktivna legitimacija - vrsta tožbenega zahtevka
ZZLPPO sicer v prvi alineji prvega odstavka 44. člena kot vrsto zahtevka iz naslova oškodovanja premoženja podjetja predvideva zahtevek podjetja na vrnitev odtujenega premoženja oziroma izplačilo ustreznega denarnega nadomestila, če je do odtujitve prišlo zaradi dejanja iz 48. ali 48.a člena ZLPP, vendar pa ZLPP zaradi posebne ureditve varstva družbene lastnine pri lastninskem preoblikovanju PPIS ne velja za lastninsko preoblikovanje PPIS. To se namreč izvede po določbah ZLPPOD, ki v prvem odstavku 45. člena določa, da lahko zahtevke iz naslova oškodovanja premoženja podjetja s tožbo uveljavlja Slovenska razvojna družba (v imenu podjetja), razen če tožbo vloži družbeni pravobranilec. Lahko jo uveljavlja tudi oškodovano podjetje, če je Slovenska razvojna družba nanj prenesla pravico vložiti tožbo (drugi odstavek 45. člena ZLPPOD).
UZITUL člen 9, 14. Uredba o izvedbi privatizacije stanovanj in stanovanjskih hiš, prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA člen 2.SZ člen 117.
zahteva za varstvo zakonitosti - privatizacija stanovanj - vojaško stanovanje - zahteva za odkup stanovanja
Tožnik, ki je pridobil stanovanje v RS z odločbo 10.2.1992, po določbah Uredbe o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA in SZ nima pravice zahtevati odkupa. Te pravice mu ne daje niti 9. člen UZITUL. Tožnik se sicer sklicuje na zvezni Zakon o zagotavljanju stanovanj v Jugoslovanski ljudski armadi, toda ta zakon je omogočal odkup pod drugačnimi pogoji in to za enosobno stanovanje v izmeri 27,30 m2, ki ne leži na območju Republike Slovenije in tožniku ni bilo dodeljeno v skladu s predpisi, ki so veljali v Republiki Sloveniji.
Potem ko Slovenska razvojna družba proda svoj delež nekdanji družbeni pravni osebi, postane odprava morebitnega oškodovanja družbene lastnine dokončno nemogoča. Tožbeno upravičenje družbenega pravobranilca zaradi tega ugasne.
ZNZGP člen 7a. Uredba o izvajanju zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju, na katerega se je razširila civilna uprava FLRJ člen 6, 6/6. Zakon o dedovanju FLRJ. Uredba o nadzorstvu nad prometom z nepremičninami (1948). Navodilo za prenos lastninske pravice na nacionaliziranih nepremičninah tujih državljanov, tujih ustanov ali tujih zasebnih ali javnopravnih oseb (1948).
nacionalizacija nepremičnin tujih državljanov - cona B STO - optanti - lastninska pravica na nepremičnini - originarna in derivativna pridobitev lastninske pravice - dedovanje
V obravnavanem primeru je bila tožničina babica G. G. (11.11.1902 - 9.10.1971) lastnica spornih nepremičnin in je bila vpisana v zemljiški knjigi. Tožnica trdi, da je po njeni smrti nepremičnine dedoval njen sin in tožničin oče A. B. (25.4.1925 - 18.9.1972), po njegovi smrti pa jih je podedovala tožnica. Toda ta trditev je zmotna. Dedovanje ni originaren način pridobitve lastninske pravice, čeprav zapuščina že v trenutku smrti po samem zakonu preide na dediče (35. člen prejšnjega Zakona o dedovanju, Uradni list FLRJ, št. 20/55 in 42/65, pa tudi 128. člen sedaj veljavnega Zakona o dedovanju, Uradni list SRS oziroma RS, št. 15/76-67/2001). Taka ureditev določa le trenutek prehoda lastninske pravice in s tem sistem ipso iure pridobitve zapuščine za razliko od sistema t.i. ležeče zapuščine. Pri dedovanju gre sicer za univerzalno pravno nasledstvo, način pridobitve pa je še vedno derivativne narave, saj se izvaja iz lastninske pravice zapustnika. Zato bi tožnica lahko postala dedinja, če bi prej postal lastnik spornih nepremičnin njen pokojni oče, kar pa se ni zgodilo. Sodišče ni izdalo ustreznega sklepa o dedovanju niti njej, niti njenemu očetu, ker je že v zapuščinski zadevi po pokojni G. G. in A. B. Okrajno sodišče v Kopru pod opr. št. O 50/72 in O 388/75 ugotovilo, da je bila zapustnica G. G. sicer lastnica nepremičnin, a so bile te nacionalizirane ter je postopek ustavilo, ker niti zapustnica G. G. niti A. B. nista imela drugega premoženja.