ZLPP člen 48. ZPPOLS.ZZLPPO člen 44, 44/1.ZLPPOD člen 45, 45/1.
oškodovanje družbene lastnine - posebne igre na srečo - aktivna legitimacija - vrsta tožbenega zahtevka
ZZLPPO sicer v prvi alineji prvega odstavka 44. člena kot vrsto zahtevka iz naslova oškodovanja premoženja podjetja predvideva zahtevek podjetja na vrnitev odtujenega premoženja oziroma izplačilo ustreznega denarnega nadomestila, če je do odtujitve prišlo zaradi dejanja iz 48. ali 48.a člena ZLPP, vendar pa ZLPP zaradi posebne ureditve varstva družbene lastnine pri lastninskem preoblikovanju PPIS ne velja za lastninsko preoblikovanje PPIS. To se namreč izvede po določbah ZLPPOD, ki v prvem odstavku 45. člena določa, da lahko zahtevke iz naslova oškodovanja premoženja podjetja s tožbo uveljavlja Slovenska razvojna družba (v imenu podjetja), razen če tožbo vloži družbeni pravobranilec. Lahko jo uveljavlja tudi oškodovano podjetje, če je Slovenska razvojna družba nanj prenesla pravico vložiti tožbo (drugi odstavek 45. člena ZLPPOD).
UZITUL člen 9, 14. Uredba o izvedbi privatizacije stanovanj in stanovanjskih hiš, prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA člen 2.SZ člen 117.
zahteva za varstvo zakonitosti - privatizacija stanovanj - vojaško stanovanje - zahteva za odkup stanovanja
Tožnik, ki je pridobil stanovanje v RS z odločbo 10.2.1992, po določbah Uredbe o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA in SZ nima pravice zahtevati odkupa. Te pravice mu ne daje niti 9. člen UZITUL. Tožnik se sicer sklicuje na zvezni Zakon o zagotavljanju stanovanj v Jugoslovanski ljudski armadi, toda ta zakon je omogočal odkup pod drugačnimi pogoji in to za enosobno stanovanje v izmeri 27,30 m2, ki ne leži na območju Republike Slovenije in tožniku ni bilo dodeljeno v skladu s predpisi, ki so veljali v Republiki Sloveniji.
Potem ko Slovenska razvojna družba proda svoj delež nekdanji družbeni pravni osebi, postane odprava morebitnega oškodovanja družbene lastnine dokončno nemogoča. Tožbeno upravičenje družbenega pravobranilca zaradi tega ugasne.
ZNZGP člen 7a. Uredba o izvajanju zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju, na katerega se je razširila civilna uprava FLRJ člen 6, 6/6. Zakon o dedovanju FLRJ. Uredba o nadzorstvu nad prometom z nepremičninami (1948). Navodilo za prenos lastninske pravice na nacionaliziranih nepremičninah tujih državljanov, tujih ustanov ali tujih zasebnih ali javnopravnih oseb (1948).
nacionalizacija nepremičnin tujih državljanov - cona B STO - optanti - lastninska pravica na nepremičnini - originarna in derivativna pridobitev lastninske pravice - dedovanje
V obravnavanem primeru je bila tožničina babica G. G. (11.11.1902 - 9.10.1971) lastnica spornih nepremičnin in je bila vpisana v zemljiški knjigi. Tožnica trdi, da je po njeni smrti nepremičnine dedoval njen sin in tožničin oče A. B. (25.4.1925 - 18.9.1972), po njegovi smrti pa jih je podedovala tožnica. Toda ta trditev je zmotna. Dedovanje ni originaren način pridobitve lastninske pravice, čeprav zapuščina že v trenutku smrti po samem zakonu preide na dediče (35. člen prejšnjega Zakona o dedovanju, Uradni list FLRJ, št. 20/55 in 42/65, pa tudi 128. člen sedaj veljavnega Zakona o dedovanju, Uradni list SRS oziroma RS, št. 15/76-67/2001). Taka ureditev določa le trenutek prehoda lastninske pravice in s tem sistem ipso iure pridobitve zapuščine za razliko od sistema t.i. ležeče zapuščine. Pri dedovanju gre sicer za univerzalno pravno nasledstvo, način pridobitve pa je še vedno derivativne narave, saj se izvaja iz lastninske pravice zapustnika. Zato bi tožnica lahko postala dedinja, če bi prej postal lastnik spornih nepremičnin njen pokojni oče, kar pa se ni zgodilo. Sodišče ni izdalo ustreznega sklepa o dedovanju niti njej, niti njenemu očetu, ker je že v zapuščinski zadevi po pokojni G. G. in A. B. Okrajno sodišče v Kopru pod opr. št. O 50/72 in O 388/75 ugotovilo, da je bila zapustnica G. G. sicer lastnica nepremičnin, a so bile te nacionalizirane ter je postopek ustavilo, ker niti zapustnica G. G. niti A. B. nista imela drugega premoženja.
ZLPZ-1 člen 27.ZUP člen 68, 68/1, 101, 101/2. ZUS člen 60,60/1-2, 77, 77/2-3.
lastninjenje zavarovalnic - pravočasnost vloge - roki - računanje rokov
Če je zadnji dan roka za opravo dejanj ali vložitev vloge nedelja ali praznik RS ali dela prost dan v RS ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, se rok izteče s pretekom prvega naslednjega delovnika. Vloga je vložena pravočasno, če jo pristojni organ sprejme, preden izteče predpisani rok. Ker je bil zadnji dan roka sobota, ko se pri organu ne dela, je rok iztekel prvi naslednji delovnik, to pa je bilo tisti dan, ko je pristojni organ vlogo dejansko prejel.
družbena lastnina - pravica upravljanja, uporabe in razpolaganja z družbenimi sredstvi - originarna pridobitev pravice na nepremičnini - lastninjenje - lastninska pravica - zmotna uporaba materialnega prava
Po uveljavitvi ustave je po letu 1991 postopoma prišlo do lastninjenja, saj je zakonodajalec za to sprejel razne zakone, toda lastninjenje je temeljilo na dejanski pravici do družbene lastnine. To pa je bilo mogoče pridobiti na originaren način, ki je temeljil na pravici do dela z družbenimi sredstvi, pravici odločanja o uporabi produkcijskih sredstev in na pravici do pridobivanja dohodka in urejanja delovnih razmerij, in ne samo na podlagi pravnega posla in vpisa v zemljiško knjigo.
ZDDPO člen 11, 12.ZLPPOD člen 6, 6/1.ZZPLP člen 2, 2/1. ZUS člen 60,60/1-2, 77, 77/2-2.
lastninsko preoblikovanje pravnih oseb, ki prirejajo posebne igre na srečo - davčni postopek - presoja pravne podlage finančne transakcije - okoliščine v zvezi z izvedbo lastninskega preoblikovanja
Če se v davčnem postopku presoja pravna podlaga finančne transakcije oziroma prenosa sredstev pravne osebe z družbenim kapitalom, ki je bil izveden v času, ko je za pravno osebo z družbenim kapitalom veljal poseben pravni režim lastninskega preoblikovanja zaradi ukvarjanja z dejavnostjo prirejanja posebnih iger na srečo, so za odločitev pomembne tudi okoliščine v zvezi z izvedbo lastninskega preoblikovanja.
lastninjenje športnih objektov - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka - sporno dejansko stanje - sojenje na seji
Sodišče prve stopnje bi lahko na seji odločilo le, če bi v pripravljalnem postopku ugotovilo, da je bilo dejansko stanje v postopku pred izdajo sklepa popolno in pravilno ugotovljeno ali pa ne bi bilo sporno. Ker je v zadevi med strankama sporno dejansko stanje, tako glede pravnega nasledstva, kot tudi glede pravnega in dejanskega statusa spornih objektov, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavrnitev tožbe na seji na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS.
lastninjenje športnih objektov - določitev športnih objektov občinskega pomena - športni objekt v lasti društva
Ker je bil športni objekt še pred sprejemom ZSpo v lasti društva, njegova lastninska pravica pa vknjižena v zemljiški knjigi, občina ni imela podlage v 1. odstavku ZSpo, da razglasi objekt za športni objekt občinskega pomena.
lastninjenje športnih objektov - društvena lastnina - lastninska pravica, vpisana v zemljiški knjigi
Občina nima podlage v 1. odstavku 64. člena ZSpo za razglasitev objektov društva za objekte občinskega pomena, ker je v zemljiški knjigi športno društvo vpisano kot lastnik objektov.
ZPIZ-B člen 58.ZZD člen 200, 201, 204. ZTLR člen 12.
samoupravni sporazum - pravica razpolaganja - prenos pravice razpolaganja z družbenimi sredstvi - društva upokojencev - začasna uporaba - pridobitev lastninske pravice - vlaganja v tujo nepremičnino
Sklepa seje delavskega sveta ni mogoče šteti za samoupravni sporazum, zaradi česar ne more predstavljati pravnega naslova za prenos pravice razpolaganja z nekdanjim družbenim sredstvom. Tožeča stranka zato ni pridobila pravice razpolaganja s sporno nepremičnino ter tako tudi ni legitimirana po 58. členu ZPIZ-B.
Izvedeni dokazi ne dajejo podlage za ugotovitev, da je bila sporna parcela urejena z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih ali da je bila nezazidano stavbno zemljišče, za katero je bil sprejet prostorsko izvedbeni načrt.
Prva toženka je postala lastnica sporne parcele na podlagi 5. člena ZLPP in 14. člena ZSKZ, kar je predstavljalo veljavno podlago za pridobitev lastninske pravice na podlagi prvega odstavka 20. člena v zvezi z 21. členom takrat veljavnega ZTLR.
Ker so z uveljavitvijo ZUARLPP prenehali veljati ZAPPNI in 66. člen ZZLPPO, ter se prenehali uporabljati 4. odstavek 63. člena ZZLPPO, 3. odstavek 65. člena ZZLPPO, ni več pravne podlage za izvedbo revizije lastninskega preoblikovanja podjetja.
Ker je sklep prvostopnega upravnega organa o ustavitvi postopka revizije lastninskega preoblikovanja podjetja postal pravnomočen, je bilo treba pritožbo zoper sklep prvostopnega sodišča o nedovolitvi stranske intervencije v tem pravnomočno končanem postopku zavreči.
V 1. in 8. člena ZDruP je sicer določeno, da ima družbeni pravobranilec v zvezi z varstvom družbene lastnine pooblastila po ZLPP (tako je po drugem odstavku njegovega 50. člena pooblaščen začeti ustrezen postopek pred sodiščem), vendar pa so mu ta pooblastila prenehala z uveljavitvijo ZZLPPO.
Družbeni pravobranilec je ohranil tožbeno upravičenje le v postopkih, ki so z dnem uveljavitve ZZLPPO (dne 1.5.1998) že bili v teku, in glede podjetij, ki ob vložitvi tožbe še niso bila olastninjena. Potem ko so olastninjena (ko ima družbena lastnina titularja) namreč ni več razloga za izjemno ureditev, po kateri ima družbeni pravobranilec z zakonom posebej priznano tožbeno pravico za varstvo pravic tretjih (javne koristi).
Potem ko je olastninjena, ima zaradi varstva svojih pravic tožbeno pravico olastninjena družba, katero pa lahko v njenem imenu uveljavlja vsak delničar oziroma družbenik.
ZLPP člen 3, 48, 48a, 49, 49a. ZLPPO člen 65, 66.ZPPOLS člen 25l. ZAPPNI člen 1a.
lastninsko preoblikovanje podjetja - revizija podjetja - pravna podlaga za postopek revidiranja
Pri tožeči stranki bi bilo mogoče opraviti revizijo glede na določbo 25.l člena ZPPOLS, toda le pred 1.5.1998, ko je začel veljati ZZLPPO, ki v 65. členu ni določil, da se podaljša veljavnost določbe 25.l člena ZPPOLS. Zato v času izdaje sklepa prvostopenjski organ ni imel veljavne pravne podlage za postopek revidiranja.
lastninsko preoblikovanje podjetja - program lastninskega preoblikovanja podjetja - odločba o odobritvi programa - odločba ustavnega sodišča
Če agencija pri izdaji odločbe o odobritvi programa lastninskega preoblikovanjam prizadetega podjetja ni uporabila z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-22/95 z dne 14.3.1996 odpravljenega besedila na koncu 1. alinee 9. člena Uredbe o pripravi programa preoblikovanjam in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij, 1. odstavek 46. člena Zakona o ustavnem sodišču ni mogel biti pravna podlaga za odločanje v postopku.
lastninjenje - športni objekti - priznanje lastniškega deleža na športnem objektu - sklep o zavrnitve zahtevka - upravni spor - predhodni preizkus tožbe
Priglasitev zahtevka pristojnemu organu lokalne skupnosti in uveljavljanje lastninske pravice na športnem objektu, ki je bil s sklepom o določitvi športnih objektov občinskega pomena po 1.
odstavku 64. člena ZSpo določen kot tak objekt, je procesna predpostavka za uveljavljanje lastninske pravice pred sodiščem splošne pristojnosti. Zato sklep Mestnega sveta o zavrnitvi zahtevka ni dokončni posamični akt, ne upravni akt in ne drug akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS zavrglo tožbo.