Pooblastila družbenega pravobranilca v smislu 8. člena ZDruP je treba razlagati v okviru pooblastil po določbah ZLPP. Ta je v 6.alinei pravega odstavka 2. člena izrecno izključil uporabo tega zakona za podjetja v stečajnem postopku od pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka dalje, zato Družbeni pravobranilec v spornem primeru ni imel tožbenega upravičenja.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da zaradi prenehanja veljavnosti ZLPP ni več mogoče izdati začasne odredbe po ZLPP v zavarovanje denacionalizacijskih zahtevkov v postopku lastninjenja podjetij. Pač pa ni pravilen napotek, da bi moral organ prve stopnje postopek ustaviti, pač pa bi morala tožena stranka sklep o začasni odredbi (po ZLPP) odpraviti in omogočiti SRD, ki je pristojna po ZZLPPO, da izvede nadaljevanje postopka zavarovanja denacionalizacijskega zahtevka po ZZLPPO.
Ker je bilo v času uveljavitve ZSpo športno društvo vpisano v zemljiški knjigi s pravico uporabe na nepremičninah v družbeni lastnini, so bili izpolnjeni pogoji za uporabo določbe 1. odstavka 64. člena ZSpo, torej za določitev spornih nepremičnin za športne objekte občinskega pomena.
Ker iz zemljiškoknjižnih izpiskov izhaja, da so bile nepremičnine, na katere se nanaša v upravnem sporu izpodbijani sklep o določitvi športnih objektov občinskega pomena, označene kot družbena lastnina, na kateri je bila v času uveljavitve ZSpo vpisana le pravica uporabe v korist Športne unije, je bila določba 2. odstavka 64. člena ZSpo pravilno uporabljena.
lastninjenje športnih objektov - lastninska pravica društev
Ker je bil športni objekt že pred sprejemom ZSpo v lasti društva, njegova lastninska pravica na tem objektu pa tudi vknjižena v zemljiški knjigi, ni zakonskih pogojev, da bi občina razglasila ta objekt za športni objekt občinskega pomena.
Prvostopenjsko sodišče je izvajalo obsežen dokazni postopek, predvsem s postavitvijo izvedenke, v katerem je ugotavljalo, ali so v zapisniku SDK kot javni listini dejstva resnično ugotovljena. S tem je ravnalo v skladu z določbo tretjega odstavka 224. člena ZPP in tudi v skladu z navodili vrhovnega sodišča glede oprave pravnih dejanj in obravnavanja spornih vprašanj, kar je v skladu z določbo prvega odstavka 362. člena ZPP. Dajatveni zahtevki iz naslova oškodovanja družbene lastnine niso neutemeljeni že samo zato, ker tožeča stranka ni izrecno uveljavljala ničnosti posameznih ravnanj, ki so bila podlaga za zatrjevano oškodovanje družbene lastnine.
Ničnost lahko opredeljujejo različna dejstva, ki pa jih mora zainteresirana oseba vsaj zatrjevati za to, da lahko sodišče pazi na ničnost po uradni dolžnosti.
V obravnavani zadevi ni bila uporabljena določba 46. člena ZUstS, prizadeta stranka pa je lahko izvedla lastninsko preoblikovanje družbenega kapitala, saj je bila zahteva tožnika za izdajo začasne odredbe po ZLPP zavržena, tožnik pa se zoper zavrženje ni pritožil.
začasna odredba - izločitev stvari iz lastninskega preoblikovanja
Podjetje se ne more lastninsko preoblikovati na stvareh, na katere se nanaša pravnomočna začasna odredba oziroma pisni sporazum, ki ga o izločitvi sredstev sklene z upravičencem.
ZDen člen 68, 88, 88/1, 88/3.ZUJIPK člen 65, 66, 67.
lastninsko preoblikovanje podjetij - zavarovanje denacionalizacijskega zahtevka - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe v postopku denacionalizacije - vpliv zavrnitve na družbeni kapital, ki se lastnini
V postopku lastninjenja podjetja po ZUJIPK ni potrebe za izdajo začasne odredbe po 68. členu ZDen, ker 88. člen ZDen prepoveduje vsako razpolaganje.
Procesna legitimacija pomeni pravico do postopka in do meritorne odločitve. Ta pravica ni splošna in ne pripada vsakomur, nasprotno, odvisna je od določenih, točno individualiziranih okoliščin.
Posebnost predpostavke procesne legitimacije je, da je ZPP nikjer izrecno ne ureja in izhaja neposredno iz ustave. Že iz ustave izhaja da ta pravica pripada le tistemu, ki je v postopku procesno legitimiran. Člen 22 v povezavi s 23. členom ustave določa, da je vsakomur zagotovljeno sodno varstvo njegovih - ne pa pravic tretjih. ZPPOLS in ZZLPPO sta odpravila aktivno legitimacijo družbenega pravobranilca za vlaganje tožb zaradi odprave oškodovanja družbenega kapitala, do katerega je prišlo pred vpisom lastninskega preoblikovanja v sodni register, tožba pa je bila vložena šele po vpisu lastninskega preoblikov-anja.
upravni spor - postopek do izdaje odločbe - bistvena kršitev določb postopka - možnost izjasnitve o vseh okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe
Stranki pred izdajo odločbe ni bila dana možnost, da se seznani in izjavi o vseh okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe, zato so bile bistveno kršene določbe postopka.
postopek lastninskega preoblikovanja - priprava programa - ustavna odločba - pogoji za spremembo ali odpravo akta
Ker z odločbo Ustavnega sodišča RS odpravljena določba 1. alinee 1. odstavka 9. člena Uredbe o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij ni bila uporabljena pri odločitvi, niso izpolnjeni pogoji za spremembo ali odpravo upravnega akta na podlagi 46. člena ZUstS.
zakonitost soglasja agencije za vpis lastninskega preoblikovanja podjetja v sodni register
V postopku za vpis lastninskega preoblikovanja podjetja v sodni register se ugotavlja le skladnost izvedenega lastninskega preoblikovanja z odobrenim programom.
ZLPP člen 3, 47, 47/3. ZUS člen 76. Uredba o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja člen 54.
prvo soglasje - zunanji lastnik sestavljene oblike podjetja - presoja ustanoviteljstva - vpis v sodni register
Za presojo, ali je tožeča stranka ustanoviteljica sestavljene oblike organiziranja, ni pomembna pogodba, temveč vpis sestavljene oblike, organiziranja v sodni register.
postopek lastninskega preoblikovanja podjetij - prvo soglasje
Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo v postopku potrjevanja programa lastninskega preoblikovanja podjetja nima pooblastila presojati, ali je program sprejel v ustrezni sestavi, ali je bila skupščina sklicana v skladu z veljavnimi predpisi in ali je imel tožnik možnost sodelovati na skupščini. Revizijski postopek je samostojen postopek, zato je treba vse ugovore, ki se nanašajo na revizijski postopek, v tem postopku zavrniti.
ZUP (1986) člen 139. ZUS člen 60, 61, 73, 74.ZLPP člen 11, 12.
priznanje lastnosti stranke
Zahteva za priznanje lastnosti stranke po 139. členu ZUP/86 se lahko vloži med postopkom, dokler ni izdana odločba v upravni stvari. Po izdaji dokončne odločbe take zahteve ni več mogoče vložiti, lahko pa tisti, ki bi moral biti udeležen v postopku kot stranka, in mu ni bila dana možnost udeležbe, predlaga obnovo postopka.