začasna odredba - soglasje k lastninskemu preoblikovanju podjetja
Akt o obnovi postopka je upravni akt, ki se že po naravi ne izvršuje po pravilih o izvršbi, predpisanih po ZUP, ampak učinkuje tako, da se na njegovi podlagi začne obnovljeni postopek. Glede na to, da odložitev izvršbe takega akta po 30. členu ZUS ni možna, niti ni mogoča izdaja začasne odredbe po 1. odstavku 30. člena ZUS.
Namen predpisov o lastninskem preoblikovanju podjetij je v tem, da se celotni družbeni kapital podjetja lastnini. Če je družbena lastnina ugotovljena v premajhni vrednosti, se takšno oškodovanje družbene lastnine ugotovi v posebnem, v ta namen predpisanem postopku revizije s finančnim, računovodskim in pravnim pregledom ter preveritvijo zakonitosti in pravilnosti poslovanja, kot to sledi iz določb 48. člena do 50. člena ZLPP.
Lastninsko preoblikovanje družbenega kapitala v tožeči stranki ni zajelo celotnega družbenega kapitala in je zato zaradi preprečitve oškodovanja potrebno izvesti dopolnilni postopek preoblikovanja še za navedeni kapital, kot je to z revizijskim poročilom in odločbo tožena stranka odredila v revizijskem postopku. Vsekakor nelastninjeni družbeni kapital ni mogel brezplačno oziroma brez pravnega naslova preiti tudi v zasebno last družbenikov tožeče stranke.
ZLPP člen 1, 2, 48, 48/1, 48a, 48b, 48c, 50a. ZPPSL (1989) člen 61, 61/2, 95, 95/1, 96, 96/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - lastninsko preoblikovanje podjetij - stečajna masa - podjetje v stečajnem postopku - otvoritvena stečajna bilanca
Glede na ureditev premoženjskega stanja in ugotovitve stečajne mase na podlagi dejansko obstoječih in ažuriranih podatkov je brezpredmetno, da bi naj v konkretni zadevi tožeča stranka vskladila lastninska razmerja, pravne posle in knjiženja, kot ji to nalaga spodbijana odločba tožene stranke. Izvedba te odločbe z opisanimi ukrepi za preprečitev je smiselna oziroma potrebna le v podjetju, ki se lastninsko preoblikuje, do česar pa pri tožeči stranki ne bo prišlo, saj se po določilu šeste alinee prvega odstavka 2. člena ZLPP, ta zakon ne uporablja za podjetja v stečajnem postopku od pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka. Res je, da novela ZLPP (Ur. list RS, št. 31/93) v drugem odstavku 50.a člena določa, da se ne glede na določilo 2. člena izvede postopek revizije tudi v podjetjih, ki so v stečajnem postopku (pri čemer pomeni po določilu prvega odstavka 48. člena ZLPP postopek revizije finančni, računski in pravni pregled ter preverjanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja). To določbo je treba razumeti tako, da se revizija zato, da se ugotovijo eventuelne nezakonitosti in nepravilnosti pri poslovanju z družbenim premoženjem, vendar ne zaradi njihovega izkazovanja v stečajni masi, ki je itak že realno ugotovljena in ovrednotena, temveč za eventualne druge namene, očitno tudi zaradi možnosti kazenskega pregona oziroma izvajanja civilnih sankcij proti odgovornim osebam v primeru oškodovanja družbene lastnine.
zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - začasna odredba - rok za vložitev predloga za izdajo začasne odredbe - obseg predloga za izdajo začasne odredbe
Z začasno odredbo po ZLPP lahko denacionalizacijski upravičenec uveljavlja le zavarovanje nepremičnine ali lastninskega deleža, ki ga je uveljavljal do 7.6.1993 oz. v obsegu uveljavljen do navedenega datuma.
zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - začasna odredba
Po uveljavitvi ZLPP se za podjetja, ki so v procesih lastninskega preoblikovanja lahko denacionalizacijski upravičenec, uveljavlja začasno odredbo le po določbah tega zakona, ne pa tudi po določbi 68. člena ZDen.
zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - začasna odredba
Breme dokazovanja obstoja dejanske in pravne podlage predloga za izdajo začasne odredbe je na strani predlagateljev začasne odredbe. Med dejansko podlago sodi tudi verjetna izkazanost jugoslovanskega državljanstva.
lastninsko preoblikovanje podjetij - načini preoblikovanja - upravičenja nekdanjih delavcev podjetja - pridobitev deleža na kapitalu preoblikovanega podjetja
Pravilno ugotavlja pritožbeno sodišče, da tožnik uveljavlja pridobitev deleža na podlagi ZLPP, saj ni videti kakšne druge zakonske podlage za takšen zahtevek. Pravkar omenjeni zakon pa ne nudi podlage za to, da bi mogel nekdanji delavec (četudi vodilni) podjetja z družbenim kapitalom kako drugače pridobiti delež na kapitalu preoblikovanega podjetja kot na ustrezen način možnega samega preoblikovanja podjetij (18. člen ZLPP). To pa je mogoče le s pridobitvijo delnic, ne pa tako, da bi moralo podjetje nekdanjemu delavcu kaj izplačati. Tožnik v svojih trditvah ne navaja niti, da se je toženka odločila za preoblikovanje z interno razdelitvijo delnic (druga alinea 18. člena in prvi odstavek 23. člena ZLPP), niti ne, da je toženki predložil lastniške certifikate (31. člen ZLPP), da bi z njimi pridobil delnice (peti in šesti odstavek 23. člena ZLPP).
Skratka, ne izkazuje, da bi karkoli ukrenil za pridobitev tistega, za kar meni, da bi mu šlo, in kar bi bilo utemeljeno po zakonu, ter po drugi strani, da je ob tem tožena stranka ravnala nepravilno.
Predmet zavarovanja denacionalizacijskega zahtevka z začasno odredbo po 12. čl. Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij ne more biti zazidano stavbno zemljišče, ker to ne more biti predmet denacionalizacije.
Ni pravne podlage za izdajo začasne odredbe po določbah ZLPP, če podjetje - zavezanec v denacionalizacijskem postopku, ob odločanju na prvi stopnji, med viri sredstev v bilanci stanja nima več družbenega kapitala (ima znane lastnike).
V postopku za izdajo začasne odredbe zaradi zavarovanja zahtevka za vrnitev nepremičnin v naravi je potrebno ugotoviti, ali je z vidika določb ZDen izkazana možnost vračanja v naravi.
1. Izpodbojna pogodba je veljavna, dokler se ne razveljavi. Vrnitveni denarni zahtevek je zato odvisen od odločitve o nedenarnem zahtevku na razveljavitev pogodbe.
Ni pa denarni zahtevek odvisen od nedenarnega zahtevka na ugotovitev ničnosti. To pa zato, ker v nasprotju z izpodbojno pogodbo, nična pogodba ni veljavna, zaradi česar se lahko vprašanje ničnosti reši v okviru reševanja predhodnega vprašanja po 1. odst. 12. člena ZPP.
2. Revizijsko poročilo APPNI, ki se nanaša na dejstva, do katerih ni prišlo v okviru ali zaradi lastninskega preoblikovanja podjetij, nima dokazne moči javne listine.
lastninsko preoblikovanje - revizija - spodbijanje odločb agencije - oškodovanje družbene lastnine med pravnimi osebami v družbeni lastnini
Postopek revizije lastninskega preoblikovanja se opravi pod pogoji iz prvega odstavka 48. člena ZLPP že pred začetkom lastninskega preoblikovanja. Toda, če se pri tem ugotovi oškodovanje družbene lastnine, potem gre za oškodovanje družbene lastnine iz drugega odstavka 48. člena ZLPP, ki pa se ne domneva, kot v primerih oškodovanja iz 48.a člena. V takšnem primeru bi moral po določilu drugega odstavka 50. člena ZLPP sprožiti ustrezen postopek za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti spornih dejanj ali pogodb družbeni pravobranilec na podlagi revizijskega poročila; to pa je drug in drugačen postopek z drugačnim procesnim položajem strank kot postopek po dol. petega odst. 48.b člena ZLPP.
Za oškodovanje družbene lastnine gre tudi tedaj, ko se oškodovanje nanaša na posamezno pravno osebo v družbeni lasti, pa čeprav v razmerju do druge pravne osebe v družbeni lasti.
1. Nezakonitosti vpisa v sodni register ni mogoče ugotavljati s sodbo, če je že prišlo do njegovega izbrisa. Če je vprašanje (ne)zakonitosti tega vpisa pomembno za odločitev v sporu, reši sodišče to vprašanje kot predhodno vprašanje.
2. Družbena pravna oseba mora pri poslovnih odločitvah ravnati v skladu s 5. člen ZOR. V nasprotnem primeru gre lahko za oškodovanje družbene lastnine po 48. členu ZPPSL.
ZLPP člen 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15.ZDen člen 68.ZUP člen 125, 125/2.
začasna odredba
ZLPP kot kasnejši zakon v poglavju o zavarovanju pravic prejšnjih lastnikov podržavljenega premoženja in njihovih pravnih naslednikov posebej ureja zavarovanje zahtevkov za vračanje premoženja v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij. Zato po uveljavitvi ZLPP določba 68. člena ZDen ne more biti več podlaga za zavarovanje zahtevkov v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij, ne glede na vrsto in obliko denacionalizacijskega zahtevka.
Po določilu 5. odstavka ZZP lahko tudi revizijski organ v postopku revidiranja lastninskega preoblikovanja zahteva revidiranje letnih računovodskih izkazov povezanih družb v tujini oziroma medsebojnega poslovanja domače in povezane družbe. Stroški, ki nastanejo s tem revidiranjem, pa niso stroški upravnega postopka, pač pa so stroški, ki so konkretno nastali tožeči stranki v zvezi s pribavo dokumentacije, ki jo je morala zagotoviti na podlagi materialnopravnih predpisov. Namreč, kontrola lastninskega preoblikovanja se opravi na podlagi dokumentacije, ki jo mora podjetje zagotoviti po finančnih in računovodskih predpisih. Konkretno obveznost določa Uredba o načinu izvedbe postopkov revizije, izdana na podlagi 49. člena ZLPP. Med dokumentacijo, o kateri govori navedena uredba v 4. členu, spadajo po petem odstavku 31.a člena ZZP tudi revidirani letni računovodski izkazi povezanih družb v tujini, kot je že navedeno. To pomeni, da je bila tožeča stranka dolžna predložiti revizijskemu organu, poleg ostale dokumentacije, tudi revidirana poročila letnih računovodskih izkazov povezanih družb v tujini. Stroški za pridobitev revizijskega poročila so tedaj stroški, ki bremenijo tožečo stranko, enako, kot to velja za ostalo obvezno dokumentacijo v zvezi z njenim poslovanjem.
potrditev programa lastninskega preoblikovanja podjetij
Če denacionalizacijski upravičenec ne predlaga izdaje začasne odredbe po ZLPP, se podjetje lahko lastninsko preoblikuje in eventuelni denacionalizacijski zahtevek ne predstavlja več ovire za lastninsko preoblikovanje podjetja. V postopku lastninskega preoblikovanja podjetja Agencija ni pooblaščena za kontrolo zakonitosti pridobitve družbenega premoženja, ki se lastnini.
Pri ugotovitvenih tožbah, s katerimi se uveljavlja ničnost, je potrebno, zlasti še, kadar je ugotovitveni zahtevek postavljen samostojno, torej brez povezave z morebitnim oblikovalnim ali dajatvenim, tako s procesnega kakor tudi z materialnopravnega vidika najprej dognati, ali je na tožnikovi strani podana pravna korist od tega, da sodišče ugotovi obstoj ali neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja oziroma če ima tožnik kakšno drugo pravno korist od vložitve takšne tožbe (drugi odstavek 187. člena ZPP) ali če je tožnik zainteresirana oseba (prvi odstavek 109. člena ZOR). Tako po enem kakor po drugem zakonu se terja interes, ki je pravno utemeljen, ali drugače povedano, tožnik mora izkazati, da bi mu uspeh v takšni pravdi, torej ugotovitev ničnosti kakšnega posla, odprl možnosti, da v nadaljnjem sodnem ali kakšnem drugem (v tem primeru, denimo, postopku lastninjenja) postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki mu ju zagotavlja zakon.