ZPVAS člen 4, 8, 8/5, 8/6. ZPVAS-C člen 2. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1.
podržavljenje premoženja agrarnih skupnosti - Odlok AVNOJ - vrnitev podržavljenega premoženja - vrnitev premoženja imetniku premoženjske pravice - agrarna skupnost - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - denacionalizacija
Agrarne skupnosti so premoženjske skupnosti, zato bi bila njihova ponovna vzpostavitev brez vračila premoženja brez smisla (četudi teoretično sicer mogoča). Ni videti razloga, zakaj bi se šesti odstavek 8. člena ZPVAS nanašal le na situacije, ki bi bile v praksi prej izjema kot pravilo, to je na situacije, ko bi (najmanj trije) upravičenci iz 4. člena ZPVAS (nekdanji člani, njihovi dediči ali pravni nasledniki), sklenili sporazum o ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti brez lastnega namena zahtevati vračilo podržavljenega premoženja, a morda v pričakovanju, da bodo vračilo premoženja morebiti zahtevali kasneje včlanjeni upravičenci, nazadnje pa tudi slednji tega ne bi storili. Agrarna skupnost bi v tem primeru ostala mrtva črka na papirju - enako, kot če sploh ne bi bila ustanovljena - pravne posledice pa bi bile brez utemeljenega razloga različne. Če ne bi bila ustanovljena, bi se namreč za vračanje lastninske pravice glede nepremičnin uporabljal ZDen in če vračila (v rokih po ZDen) nihče ne bi zahteval, bi lastninsko stanje ostalo nespremenjeno. Če pa bi bila ustanovljena, a po ZPVAS nihče ne bi zahteval vračila premoženja, bi lastninsko pravico pridobila občina. Zato je treba pritrditi revizijski tezi, da je bil zakonodajalčev namen pri sprejemanju novele ZPVAS-C tak, da se premoženje prenese v last občine ne glede na to, ali je bila agrarna skupnost pred tem ponovno vzpostavljena ali ne.
družbena lastnina - lastninjenje po ZSpo - športni objekt občinskega pomena - lastninska pravica društev - lastninska pravica na stavbi - javni interes
Če je društvo imelo lastninsko pravico na zgrajenem objektu, ki je stal na nepremičnini v družbeni lastnini, je lastninjenje po določbah ZSpo izključeno.
ZSpo člen 64, 64/2. ZLNDL člen 1, 1/2. ZTLR člen 11, 11/2.
lastninska pravica na nepremičnini - lastninjenje - društvo - športni objekt - povezanost zemljišča in objekta - športni objekt občinskega pomena
Če je društvo imelo lastninsko pravico na zgrajenem objektu, ki je stal na nepremičnini v družbeni lastnini, je lastninjenje po določbah ZSpo izključeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00015961
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c. ZLNDL člen 2, 3. SPZ člen 92.
predlog za dopustitev revizije - lastninjenje nepremičnin - pravica uporabe - izvenknjižni prenos pravice uporabe - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367. člen ZPP, je Vrhovno sodišče toženčev predlog za dopustitev revizije zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00015013
ZSKZ člen 14. ZSKZ-UPB2 člen 16, 16a. ZJS člen 57, 57/5. ZJS-1 člen 55, 55/3. ZUN člen 21. URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14.
družbena lastnina - lastninjenje - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - prostorski izvedbeni akt - vsebinske značilnosti prostorskih izvedbenih aktov - predpostavke za pridobitev lastninske pravice na podlagi ZSKZ in ZJS - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizijsko sodišče je ob upoštevanju tretjega odstavka prvega člena Zakona o ustavnem sodišču, na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP pri ponovnem odločanju ugodilo reviziji ter razveljavilo sodbo sodišča druge stopnje in temu sodišču vrnilo zadevo v ponovno sojenje zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kot jih je smiselno oziroma vsebinsko ugotovilo Ustavno sodišče. V novem postopku bo moralo sodišče druge stopnje celovito presojati zadevo v luči določb ZJS, ZJS-1 kot tudi 16.a člena ZSKZ upoštevaje zgoraj povzete procesne očitke Ustavnega sodišča, ki se nanašajo na pomanjkljive in nerazumljive razloge sodišča druge stopnje ter na kršitev 22. člena Ustave RS, predvsem se na podlagi ustreznih dejanskih ugotovitev jasno in argumentirano opredeliti tudi do vprašanja ali je/ni obstajal ustrezen PUP (torej med ostalim tudi usklajen z republiškimi izhodišči), ki je/ni omogočal ex lege pridobitev lastninske pravice tožeče stranke na predmetnih zemljiščih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE
VS00013944
ZSKZ člen 14.
razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - lastninjenje - družbena lastnina - kmetijska zemljišča - neodplačnost - pravica uporabe - pridobitev lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih ex lege - vlaganja v nepremičnino - neupravičena pridobitev
Sodišči nižjih stopenj nista storili nobene kršitve s tem, ko nista vsebinsko presojali ugovora o neupravičeni obogatitvi tožnice na račun toženke zaradi zatrjevanih vlaganj v sporne nepremičnine. Za presojo zahtevka o tožničinem lastništvu nad nepremičninami presoja teh trditev namreč ni bila pravno relevantna. Morebitna toženkina vlaganja v nepremičnine sama po sebi ne bi pomenila, da tožnica z dnem uveljavitve ZSKZ ne bi postala lastnica teh nepremičnin. Lahko pa bi predstavljala podlago za zahtevek za povračilo vrednosti vlaganj oziroma večvrednosti nepremičnin, a takega zahtevka ni postavila.
ZGJS člen 68, 76, 76/1. ZZD člen 206, 206/2, 225. ZSZ člen 34, 34/3.
družbena lastnina - lastninjenje - lastninjenje po ZGJS - javno dobro - javna pot - pridobitev lastninske pravice - začasen prenos pravice uporabe - lastninjenje nepremičnin z javnimi infrastrukturnimi objekti in napravami
Pri neodplačnem prenosu površin na pravnega prednika prvotoženke, na katerih naj bi se uredili parki, poti in druge javne površine, po oceni Vrhovnega sodišča ni šlo za prenos v prosto razpolaganje, temveč za prenos, ki je bil namenski in časovno omejen na tisto obdobje, v katerem je ta te površine uporabljal.
Če je bila sporna nepremičnina javna površina, jo je imel pravni prednik prvotoženke v uporabi samo, dokler javna pot ni bila zgrajena oziroma rekonstruirana. Po dograditvi pa je njegova pravica uporabe dejansko prenehala. Tedaj ta nepremičnina ni bila več njegovo osnovno sredstvo in drugotoženka v takem primeru ex lege ni postala njena lastnica.
Beseda "vključno", ki jo vsebuje prvi odstavek 76. člena ZGJS, jasno nakaže, da se po tem členu ne lastnini zgolj infrastruktura, pri kateri je izpolnjen eden izmed taksativno določenih pogojev v alinejah.
Vrhovno sodišče je v obrazložitvi judikata II Ips 213/2010 sodilo le o tem, ali tam obravnavan primer ustreza zahtevam iz 76. člena ZGJS. Na to vprašanje je odgovorilo pritrdilno, ker naj bi bil izpolnjen pogoj, da so bila infrastrukturna sredstva neodplačno prenesena v podjetje za izvajanje dejavnosti iz 68. člena oziroma prvega odstavka 72. člena ZGJS. Stališča o tem, kaj bi bilo, če ta pogoj ne bi bil izpolnjen, z vidika precedenčnega utemeljevanja (in zavezujoče moči precedensa) niso relevantna, preprosto zato, ker sodišče takšnega primera (z vso živostjo konkretnih dejanskih okoliščin) pri predhodnem odločanju ni imelo pred seboj in o njem torej ni odločilo.
lastninjenje kmetijskih zemljišč - lastninjenje kmetijskih zemljišč po ZSKZ - lastninjenje nezazidanih stavbnih zemljišč - prenos zemljišč na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov - razmejitev med kmetijskimi in stavbnimi zemljišči - lastnina občin - sprememba namembnosti zemljišča - obstoječe javne ceste - dokazovanje statusa zemljišča - izvedenec
Katera nezazidana stavbna zemljišče se bodo obravnavala kot kmetijska zemljišča, določa ZSKZ. Črtanje določbe, da se kot takšna štejejo (tudi) nezazidana stavbna zemljišča, ki niso prenesena na sklad, je povzročilo, da je edina relevantna okoliščina za presojo ali se bodo nezazidana stavbna zemljišča štela za kmetijska zemljišča to, ali so bila kot nezazidana stavbna zemljišča opredeljena v prostorskem izvedbenem aktu.
Med lastninjenjem "pravih" kmetijskih zemljišč in nezazidanih stavbnih zemljišč, ki se po ZSKZ štejejo za kmetijska zemljišča obstaja pomembna razlika: lastninska pravica na prvih je v vsakem primeru prešla na Republiko Slovenijo, pri drugih pa je bilo to, kdo bo postal njihov lastnik, odvisno od odgovora na vprašanje, ali so bila zemljišča na presečni dan v upravljanju občine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - ZADRUGE
VS00012192
ZPP člen 331, 331/1, 339, 339/2-14. ZZad člen 74, 74/2. ZSKZ člen 14, 14/2, 16, 16/1, 16/7. URS člen 125. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine (1993) člen 5.
Vrhovno sodišče pritrjuje stališču nižjih sodišč, da statusna združitev in bilančni prevzem premoženja pripojenih zadrug ni podlaga za lastninjenje kmetijskih zemljišč v smislu citiranega Navodila. Na podlagi 16. člena ZSKZ in 5. člena Navodila je na toženki trditveno in dokazno breme, da je nepremičnine pridobila odplačno, torej, da je bilo zanje plačano nadomestilo oziroma odškodnina, ki je presegla 30 % vrednosti nepremičnine.
lastninjenje - družbena lastnina - pridobitev lastninske pravice z gradnjo na družbeni lastnini - lastninjenje po zakonu o športu - društvo - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - športni objekt občinskega pomena - poslovni objekt - solastnina - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe
Na zemljišču v družbeni lastnini z gradnjo (z lastnimi sredstvi in z vsemi ustreznimi dovoljenji, torej s pravico gradnje na družbenem zemljišču) lastninske pravice ni bilo mogoče pridobiti. Nepremičnine so status družbene lastnine ohranile vse do lastninjenja. ZSpo ne razlikuje med objekti, ki so bili zgrajeni z družbenimi sredstvi, in tistimi, ki so jih zgradila društva sama. Bistveno je, da gre za športne objekte, ki so bili v družbeni lastnini in v upravljanju športnih društev.
Tožeča stranka lastninjenju po ZSpo nasprotuje tudi zato, ker objekti niso le športni, ampak gre za športno poslovni objekt. Zato bi se lahko le del objektov lastninil na podlagi ZSpo, preostali del pa na podlagi ZLNDL, v okviru uveljavljanega zahtevka pa naj bi sodišči imeli možnost odločiti o solastnini. Ker je po načelu specialnosti lahko samo individualno določena stvar predmet stvarne pravice (stavba ni v etažni lastnini), sodišči prve in druge stopnje tožeči stranki nista mogli priznati lastninske pravice le na delu stvari (poslovnem delu objekta). Naziranje, da bi po izvedbi vseh predlaganih dokazov (vključno z izvedencem in ogledom nepremičnine), sodišče solastninski delež lahko določilo, je zmotno, saj mora stranka sama oblikovati zahtevek, navesti dejstva in predlagati ustrezne dokaze za njihovo ugotovitev. Te svoje obveznosti ne more prevaliti na sodišče v pričakovanju, da bo po izvedenem dokaznem postopku samo presodilo, katera so tista dejstva, ki so pomembna za odločitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00011925
ZPP člen 205, 205/4, 207, 207/2, 215, 370, 370/3. ZLNDL člen 3, 3/2, 5.
lastninjenje stavbnih zemljišč - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - pravica uporabe - imetništvo pravice uporabe kot kriterij lastninjenja - priposestvovanje - pogoji za priposestvovanje - dokazna ocena - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja
Ker so se prenosi pravice uporabe pogosto opravljali zunajknjižno, je za odgovor na vprašanje, kdo je na podlagi določb ZLNDL postal lastnik nepremičnine, ključno, kdo je bil na dan njegove uveljavitve upravičen (dejanski) imetnik pravice uporabe družbene lastnine in ne kdo je bil kot njen imetnik vpisan v zemljiško knjigo.
Ob uveljavitvi ZLNDL v letu 1997 je bila dejanska imetnica pravice uporabe A., in ne pravni prednik prvega toženca (ki je takšno pravico sicer imel vpisano v zemljiški knjigi). Iz tega izhaja, da je 25. 7. 1997 lastnica sporne nepremičnine postala Mestna občina ... Svoje lastninske pravice na njej tako ni mogla (še enkrat) pridobiti s priposestvovanjem. Bistvo priposestvovanja namreč je, da je upravičenec prepričan, da je postal lastnik stvari, a do tega dejansko ni prišlo.
družbena lastnina - lastninjenje stavbnih zemljišč - zazidano stavbno zemljišče - prenos nepremičnin - neodplačni prenos - lastnina občin - avtentična razlaga zakona
Sklad je ustanovljen zato, da gospodari s kmetijskimi zemljišči in kmetijami v lasti Republike Slovenije (4. člen ZSKS). Za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči ni pooblaščen. Zato je edino razumno, da se stavbna zemljišča, ki jih je prejel v upravljanje, prenesejo drugemu lastniku.
Sklad bi lahko na nezazidanem stavbnem zemljišču še vedno gospodaril v skladu z namenom, za katerega je bil ustanovljen, ne pa tudi na zazidanem (stavbnem) zemljišču. Če so bila nezazidana stavbna zemljišča prenesena na občine, potem je toliko več razlogov za prenos na občine zazidanih stavbnih zemljišč.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00020118
Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine (1993) člen 5. ZZad člen 74, 74/2, 76, 76/2. ZSKZ člen 14, 16.
lastninjenje - družbena lastnina - kmetijska zemljišča - prenos kmetijskih zemljišč - lastninjenje premoženja zadrug - pridobitev lastninske pravice - arondacija - odplačna pridobitev - vrednost kmetijskega zemljišča - metoda ugotavljanja vrednosti kmetijskega zemljišča - višina nadomestila
Ali je plačano nadomestilo doseglo 30 % vrednosti nepremičnine, sodišče za potrebe lastninjenja kmetijskih zemljišč v družbeni lastnini ugotovi na podlagi izplačane odškodnine in takratnih prometnih vrednosti nepremičnin približno enake kulture in kakovosti, ne pa na podlagi ZDen in z njimi povezanih podzakonskih predpisov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00007194
ZLNDL člen 1, 1/1, 3, 3/1. ZLPP člen 2, 3, 4, 5. ZTLR člen 12, 24, 25, 26. SPZ člen 271, 271/1, 271/2. ZPN člen 7. ZZLPPO člen 6.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lasti - podjetje v družbeni lasti - pravica uporabe - pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica na stavbi - otvoritvena bilanca - vključitev v otvoritveno bilanco - funkcionalno zemljišče k stavbi - povezanost stavbe in zemljišča - načelo superficies solo cedit - stavbna pravica - nastanek stavbne pravice - priposestvovanje
Odgovor na vprašanje ali je pred uveljavitvijo SPZ zaradi pravil o pripadnosti (akcesornosti), po katerih je funkcionalno zemljišče "sledilo" zgradbi (12. člen ZTLR ter prvi odstavek 6. člena Zakona o pravicah na delih stavb), tožeča stranka že s tem, ko je v otvoritveno bilanco vključila (samo) zgradbe, pridobila pravico do lastninjenja funkcionalnega zemljišča, je po presoji Vrhovnega sodišča nikalen.
DENACIONALIZACIJA - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00006836
ZSKZ člen 14, 14/2, 16, 16/7. ZZad člen 74, 74/1, 74/2, 76, 76/2. - člen 5, 5/1, 5/2. ZDen člen 25, 26, 44.
lastninska pravica na nepremičnini - družbena lastnina - lastninjenje - kmetijska zemljišča - zadruga - prenos kmetijskih zemljišč - arondacija - neodplačna pridobitev - odplačna pridobitev - vrednost kmetijskega zemljišča - metoda ugotavljanja vrednosti kmetijskega zemljišča
Ali je plačano nadomestilo doseglo 30 % vrednosti nepremičnine, sodišče za potrebe lastninjenja kmetijskih zemljišč v družbeni lastnini, ugotovi na podlagi izplačane odškodnine in takratnih prometnih vrednosti nepremičnin približno enake kulture in kakovosti, ne pa na podlagi ZDen in njimi povezanih podzakonskih predpisov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00042242
ZLNDL člen 5. Zakon o lastnini na delih stavb (1959) člen 2, 3. SPZ člen 109.
nastanek etažne lastnine - večstanovanjska stavba - posamezen del stavbe - vknjižba lastninske pravice - veljavnost vknjižbe - skupni prostori - družbena lastnina - pravica uporabe - lastninjenje - trditveno in dokazno breme - dopuščena revizija
Toženka je sporni prostor že ob zaključku gradnje spremenila v samostojno funkcionalno enoto, z ločenim vhodom in ločenimi odjemnimi mesti ter ga je od takrat imela v posesti in dajala v najem različnim društvom. Ta dejstva utemeljujejo sklep, da sporni prostor ni postal del skupnih prostorov večstanovanjske stavbe ter da je imela toženka na njem kot na samostojnem delu stavbe pravico uporabe. Tožnica bi morala ob taki dejanski podlagi trditi in dokazati, da je bil sporni prostor kdaj kasneje spremenjen v skupni prostor ali da je toženka z njim kakorkoli drugače razpolagala. Vendar iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da temu ustreznih dejstev ni niti zatrjevala. Sodišče druge stopnje je zato pravilno zaključilo, da je na spornem prostoru kot posameznem delu stavbe pravna prednica toženke obdržala pravico uporabe, ki se je na podlagi 5. člena ZLNDL preoblikovala v lastninsko pravico, zaradi česar zatrjevana materialnopravna neveljavnost vknjižbe njene lastninske pravice ni podana.
ZLDSP člen 2, 3. SPZ člen 109. SZ-1 člen 190. Zakon o lastnini na delih stavb (1959) člen 3.
dopuščena revizija - lastninjenje - družbena lastnina - prenos pravice uporabe - večstanovanjska stavba - etažna lastnina - nastanek etažne lastnine - nevknjižena lastninska pravica - posebni deli stavbe - prostori hišnega sveta - poslovni prostor
Pravilno je stališče sodišča druge stopnje, da je po 2. in 3. členu ZLDSP na posameznih delih stavb družbeno lastnino in s tem pravico uporabe in razpolaganja pridobil investitor gradnje. Tožena stranka je s predloženimi listinami izkazala, da je bila njena pravna prednica leta 1960 investitor gradnje večstanovanjske zgradbe, v kateri se nahaja sporni prostor. Pravilno je tudi materialnopravno izhodišče sodišča druge stopnje, da je lahko investitor in lastnik (tedaj imetnik pravice uporabe in razpolaganja) kljub drugačni projektni dokumentaciji pred prodajo posameznih delov stavbe kupcem, skupen del stavbe preoblikoval v samostojen posamezni del zgradbe. Po sedaj veljavnem 109. členu SPZ lahko to stori z enostranskim pravnim poslom, sodna praksa pa priznava tudi dejansko etažiranje, brez formalnega pravnega akta.
Med pravdnima strankama ni sporno, da je tožena stranka že ob zaključku gradnje prostor, ki je bil sicer po projektni dokumentaciji namenjen sobi za sestanke hišnega sveta, spremenila v poslovni prostor s samostojnim vhodom in odjemnim mestom za električno in toplotno energijo, da je ta prostor imela v posesti od zaključka gradnje in ga je od leta 1967 oddajala različnim društvom. Ob upoštevanju vseh navedenih dejstev je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da tožnica le s predloženimi prodajnimi pogodbami od leta 1993 (manjkajo prve pogodbe, po katerih je pravica uporabe prešla od pravne prednice tožene stranke do družbe A., p. o.), projektno dokumentacijo, mnenjem projektanta in točkovanjem stanovanja iz leta 2014 (A7) ni uspela dokazati, da je pravna prednica tožene stranke res naknadno s prodajnimi pogodbami na etažne lastnike prenesla tudi pravico uporabe na spornem prostoru. Sodišče druge stopnje je tako pravilno odločilo, da je sporni del stavbe posebni del, da je pravna prednica tožene stranke na njem obdržala pravico uporabe in da se je na podlagi 5. člena ZLNDL njena pravica uporabe spremenila v lastninsko pravico.
SZ-1 člen 5. SZ člen 117. ZPDS člen 2, 3. ZLNDL člen 5.
dopuščena revizija - izbrisna tožba - družbena lastnina - pravica uporabe - lastninjenje - večstanovanjska stavba - pridobitev lastninske pravice - investitor - etažna lastnina - posamezni del stavbe - nastanek etažne lastnine
Revizijsko neizpodbojne ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, da je bila toženka investitor gradnje večstanovanjske stavbe, v kateri se nahaja sporni prostor, in da je toženka še pred sklenitvijo stanovanjske pogodbe s tožnikom 29. 9. 1986 namembnost spornega prostora opredelila kot poslovni prostor, ga imela v posesti in dajala v najem, utemeljujejo sklep, da ta nikoli ni postal del skupnih prostorov večstanovanjske stavbe A. št. 3, ampak je imela toženka na njem kot na samostojnem delu stavbe pravico uporabe.
SPZ člen 109. ZLNDL člen 5. SZ-1 člen 5. ZPDS člen 2, 3.
izbrisna tožba - lastninjenje - družbena lastnina - prenos pravice uporabe - večstanovanjska stavba - nastanek etažne lastnine - investitor - nevknjižena lastninska pravica - posamezni del stavbe - prostori hišnega sveta
Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da je bila toženka investitor gradnje večstanovanjske stavbe, v kateri se nahaja sporni prostor, in da je toženka sporni prostor od zaključka gradnje imela v posesti ter ga je kot poslovni prostor dajala v najem. Navedena dejstva tudi po oceni Vrhovnega sodišča utemeljujejo sklep, da sporni prostor ni postal del skupnih prostorov večstanovanjske stavbe in da je imela toženka na njem kot na samostojnem delu stavbe pravico uporabe, ki se je na podlagi 5. člena ZLNDL preoblikovala v lastninsko pravico.