CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - ODZ - STVARNO PRAVO
VS00005232
ODZ paragraf 418. ZTLR člen 24, 25, 26, 28, 29. SPZ člen 271. ZLNDL člen 3. ZPP člen 339, 370, 371.
obstoj lastninske pravice na nepremičnini - družbena lastnina - priposestvovanje družbene lastnine - gradnja na tujem svetu - dobra vera - lastninjenje - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - stavbna pravica - načelo superficies solo cedit - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - konkretizacija očitanih kršitev v reviziji
Očitki o procesnih kršitvah, ki so sicer dovoljeni, morajo biti - če naj bodo predmet vsebinske presoje - konkretizirani. To pomeni, da mora stranka opredeliti procesno ravnanje nižjih sodišč, ki naj bi bilo po stališču revidenta napačno. Naloga Vrhovnega sodišča je le to, da preveri, ali je trditev o zatrjevanem procesnem dejstvu resnična ter da nato pravno presodi, ali je procesno dejstvo skladno s pravili o pravdnem postopku ali pa jih v resnici krši. Opredelitev spornega procesnega ravnanja pomeni, da revident natančno navede procesni akt sodišča, s katerim naj bi bila bistveno kršena pravila postopka oziroma da določno opredeli procesno gradivo (torej tudi, kje se to gradivo nahaja), ki naj bi bilo s strani sodišča protipravno ignorirano.
Dejstvo, da so bile sporne nepremičnine družbena lastnina, izključuje pridobitev lastninske pravice na podlagi določb ZTLR, ki urejajo gradnjo na tujem zemljišču (24. - 26. člen). Navedena pravila namreč jezikovno in konceptualno predpostavljajo obstoj tujega zemljišča, kar pomeni, da je nekdo lastnik. Pri družbeni lastnini lastnika zemljišča, o katerem govorijo navedene določbe, ni, in tako tudi ne njegovega takšnega ali drugačnega ravnanja, na katerega te določbe navezujejo stvarnopravne posledice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00005989
OZ člen 35. ZLNDL člen 2, 3. ZPN člen 5, 7. ZPDS člen 7. ZTLR člen 12. ZUN člen 46. SZ člen 9. ZVEtL člen 7. ZVEtL-1 člen 43. ZPP člen 70, 72, 73, 247, 252, 362. ZS člen 3, 11. - člen 18, 156, 157, 163.
ničnost prodajne pogodbe - etažna lastnina - prenos pravice uporabe - pravica uporabe na funkcionalnem zemljišču - preoblikovanje pravice uporabe - skupno funkcionalno zemljišče - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - razpolaganje s funkcionalnim zemljiščem - predmet izven pravnega prometa - gradbena parcela - veljaven prostorski akt - parkirišča - garaža - pravni interes za ugotovitveno tožbo - naravni sodnik - izločitev sodnika - odklonitveni razlog - izločitev izvedenca - ogled izvedenca - stroka izvedenca - upoštevanje napotkov višjega sodišča
V skladu z drugim odstavkom 72. členu ZPP mora stranka zahtevati izločitev sodnika, takoj ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe. Ko gre za zahtevo za izločitev sodnika višjega sodišča, to pomeni, da lahko stranka zahteva njegovo izločitev do izdaje pritožbene odločbe oziroma do trenutka, ko ji sodišče pošlje pisni odpravek odločbe.
Sodišče prve stopnje ni vezano na materialnopravno stališče sodišča druge stopnje, ampak je dolžno zgolj storiti tisto, k čemur ga sodišče druge stopnje napoti.
Izhajajoč iz pridobljenih pravic v prejšnjem družbenoekonomskem sistemu, tranzicije teh pravic v nov sistem stvarnega prava in stanja (ne)urejenosti zemljiškoknjižnih pravic z dejanskimi, ob relativiziranem pomenu načela zaupanja v zemljiško knjigo v primerih tranzicije in nevarnosti nadaljnjih pogodbenih razpolaganj, je tako treba tožnikom priznati pravni interes za ugotovitveno tožbo, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do nastanka večje premoženjske škode, hujših socialnih posledic, pa tudi ogrožanja pravne varnosti na nepremičninskem trgu in družbenem življenju nasploh.
Vrhovno sodišče je v svoji sodni praksi že večkrat poudarilo, da razmerij, ki so nastala v preteklosti, ni mogoče reševati s sedaj jasno opredeljenimi instituti in pravili stvarnega prava v smislu klasičnega civilnega prava, pač pa je treba v okviru pravil, veljavnih v času pridobitve pravic, etažnim lastnikom pridobljene pravice priznati tudi sedaj.
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da ZLNDL ne vsebuje domnev o lastništvu v smislu, da bi se domnevalo, da je pravna oseba, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice uporabe, lastnik nepremičnine.
V vsakem konkretnem primeru je treba pri presoji pravnega vprašanja, ali ima določeno zemljišče status funkcionalnega zemljišča ali ne, izhajati iz prostorskih aktov, veljavnih v času gradnje objekta.
Revizijsko sodišče sprejema stališče sodišča druge stopnje, da - z vidika manj toge stvarnopravne ureditve v času gradnje soseske B. - ni izključeno, da je bil z zazidalnim načrtom predviden soobstoj površin za mirujoči promet na nivoju terena (kot skupnega funkcionalnega zemljišča stanovanjskih stavb) ter podzemnih garaž pod tem zemljiščem. Odločilno je ravno dejstvo, da so bile predvidene podzemne in ne nadzemne garaže.
ZZLPPO člen 2, 5, 5/1, 44, 44/1, 44/2, 45, 45/1. ZLPP člen 3, 3/1, 3/3, 17, 17/1, 20, 20/2, 48.
lastninjenje - lastninsko preoblikovanje podjetij - podjetje z družbenim kapitalom - ugotovitev obstoja lastninske pravice
Določba prvega odstavka 5. člena ZZLPPO ne ustvarja pravnega učinka zunaj temeljnih pravil korporacijskega prava. Določbo je treba razlagati v povezavi z določbo 44. člena ZZLPPO.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00003142
- člen 1, 6, 7, 8, 9, 10. ZLPP člen 18, 24. ZPPOLS člen 3, 7, 8, 10, 11, 12, 15, 16, 19. ZPP člen 41, 41/2, 195, 367, 367/3, 377.
družbena lastnina - privatizacija podjetja - izdaja zadolžnic - notranji odkup - interna razdelitev delnic - nastop kontrahirne dolžnosti pri notranjem odkupu - kršitev kontrahirne dolžnosti - povrnitev premoženjske škode - protipravnost - odškodnina - razlika premalo izplačane plače - dopuščena revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - naknadno sosporništvo - zavrženje dela revizije
Obveznost Skalda Republike Slovenije za razvoj skleniti pogodbe o prodaji delnic tožnikoma je nastala (že) z izpolnitvijo pogojev iz drugega odstavka 10. člena ZPPOLS; od takrat dalje sta (bila) namreč interna razdelitev in notranji odkup po zakonu obvezna načina privatizacije.
Upravičenci - tožniki so imeli v skladu z ZPPOLS za izvedbo izpolnitve te kontrahirne dolžnosti Sklada sodelovalno dolžnost, ki je niso izpolnili, ta opustitev pa je Skladu onemogočala izvršitev kontrahirne dolžnosti po ZPPOLS.
Tožniki uveljavljanega povračila škode nisi utemeljevali zgolj s Skladovo kršitvijo kontrahirne dolžnosti, temveč tudi z njegovo spremembo svoje prvotne odločitve o privatizaciji Č., za kar naj ne bi imel podlage v zakonu. Sodišči prve in druge stopnje se z dokazovanjem oziroma ugotavljanjem resničnosti trditev pravdnih strank o dejstvih, relevantnih z vidika te pravne podlage, do sedaj nista ukvarjali, saj sta tožbenim zahtevkom ugodili na drugi - Skladovi protipravni kršitvi kontrahirne dolžnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VS00008468
ZSZ člen 21, 21/1. ZTLR člen 12. ZLNDL člen 2. SPZ člen 43, 269. OZ člen 190.
družbena lastnina - pravica uporabe - nezazidano stavbno zemljišče - promet z nezazidanimi stavbnimi zemljišči - omejitve pravnega prometa - ničnost pogodbe - lastninjenje po ZLNDL - lastninska pravica - načini pridobitve lastninske pravice - priposestvovanje - prodaja tuje nepremičnine - neupravičena pridobitev
B. A. in A. A. v razmerju do C. C. nista bila osebi iz prvega odstavka 21. člena ZSZ. To pomeni, da bi po navedenem zakonu lahko pravico uporabe na spornem zemljišču v družbeni lasti pridobila le hkrati z lastninsko pravico na objektu, zgrajenem na tem zemljišču do 3. gradbene faze. Do izgradnje pa (v relevantnem obdobju) nesporno ni prišlo. Kljub temu Pogodba z dne 19. 5. 1988 ni nična. Nična bi bila, če bi bi bil prenos pravic na sporni nepremičnini od C. C. na B. A. (in tožnico) dogovorjen takoj oziroma pred izgradnjo objekta do 3. gradbene faze, a je bilo učinkovanje Pogodbe odloženo do te faze gradnje, kar ni bilo v nasprotju z določbami 21. člena ZSZ. Ni šlo torej za nedovoljen obid zakona (izigranje zakonskega namena).
ZSKZ člen 14, 14/1, 16. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad Kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine člen 5, 5/1, 5/2.
Ali je plačano nadomestilo doseglo 30 % vrednosti nepremičnine, sodišče za potrebe lastninjenja nepremičnin v družbeni lastnini, ugotovi na podlagi izplačane odškodnine in takratnih prometnih vrednosti nepremičnin približno enake kulture in kakovosti, ne pa na podlagi ZDen in z njim povezanega Odloka, čeprav ta kot ločnico odplačnosti prav tako postavi pri 30 % vrednosti nepremičnin, saj ta določa vrednosti zemljišč za potrebe določitve višine odškodnine upravičencem v postopkih denacionalizacije in glede na njihove sedanje vrednosti.
STVARNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE
VS0018826
SZ-1 člen 190, 190/3. SPZ člen 100. ZLNDL člen 5. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - etažna lastnina - skupni prostori - posamezni del stavbe - sprememba skupnega prostora v posamezni del stavbe - soglasje etažnih lastnikov - lastninjenje
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je sporni prostor posamezni del ali skupni prostor v smislu določb Stanovanjskega zakona in glede vprašanja pravilne materialnopravne podlage za lastninjenje predmetnega prostora.
Presoja, da dokaz (zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega izhaja, da je nepremičnina v družbeni lastnini) ni v nasprotju s trditvami v tožbi (da gre za lastnino tožeče stranke), je glede na (postopno) tranzicijo družbene lastnine v klasično lastninsko pravico z znanim titularjem pravilna. Razumevanje revizijske graje v smeri izpodbijanja zaključka, da je tožeča stranka lastnica nepremičnin, pa bi pomenilo izpodbijanje dejanskega stanja, kar v revizijskem postopku nasploh ni dopustno, kadar se izpodbija zamudna sodba, pa tudi ne v pritožbenem.
Določba 128. čl. ZS ureja le lastninjenje poslovnih prostorov nekdanjih temeljnih sodišč. Glede poslovnih prostorov višjih in vrhovnega sodišča, javnih tožilstev in sodišč združenega dela je treba uporabiti analogijo in s tem zapolniti pravno praznino.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE
VS0018624
ZPP člen 41, 41/1, 44, 44/3, 367, 367/2, 367/5. ZLNDL člen 2, 2/1.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - sprememba sodne prakse - osnovna vrednost - družbena lastnina - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - pridobitev pravice uporabe - pridobitev lastninske pravice - lastninjenje
V starejši sodni praksi je veljalo, da mora stranka v reviziji podati oceno vrednosti revizijsko izpodbijanega dela zahtevka, saj se je revizijsko sporna vrednost presojala po razmerju med zahtevkom in tistim njegovim delom, ki je sporen v revizijskem postopku, torej po deležu od ocenjene ali določene vrednosti spora. Novejša sodna praksa pa se je od navedenega oddaljila in omehčala prej navedeno stališče. Zdaj zadošča, da revident navede le osnovno vrednost spornega predmeta. Navedeno novejše stališče sodne prakse smiselno enako velja za zahtevke, ki temeljijo na isti pravni in dejanski podlagi (prvi odstavek 41. člena ZPP) in za medsebojno povezane zahtevke (peti odstavek 367. člena ZPP), zato za presojo dovoljenosti revizije v konkretnem primeru dejstvo, da drugi zahtevek ni predmet revizijske presoje, ni (več) pravno odločilno.
Pravica uporabe se je v sistemu družbene lastnine lahko prenašala tudi izvenknjižno. Ker dejanski imetniki pravic uporabe pogosto niso razvidni iz zemljiške knjige, je treba v vsakem primeru posebej ugotoviti, kdo je imel ob uveljavitvi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini dejansko pravico uporabe na sporni nepremičnini ali njenem delu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE
VS0018559
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - družbena lastnina - menjalna pogodba - pridobitev lastninske pravice - teorija realizacije - dobra vera - priposestvovanje
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je z realizacijo pravnega posla, v konkretnem primeru menjalne pogodbe, prenehala družbena lastnina na nepremičninah, ki so po pogodbi pripadle tožnikovi materi, in glede vprašanja pravilnosti presoje tožnikove (ne)dobrovernosti.
STVARNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018558
SZ-1 člen 190, 190/3. SPZ člen 100. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - večstanovanjska stavba - etažna lastnina - skupni prostor - posamezni del - sprememba skupnega prostora v posamezni del - soglasja etažnih lastnikov - družbena lastnina - lastninjenje - pridobitev lastninske pravice
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali sporni prostor predstavlja posamezni del ali skupni prostor v smislu določb Stanovanjskega zakona in glede vprašanja pravilne materialnopravne podlage za lastninjenje predmetnega prostora.
ZGJS člen 76. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - lastninjenje - družbena lastnina - gospodarske javne službe - pravica uporabe - občinske ceste - javna cesta - zasebna cesta
Revizija se dopusti glede naslednjega vprašanja ali je pritožbeno sodišče ravnalo pravilno, ko je v razlogih navedlo, da v zadevi ni bistveno, ali so nepremičnine, o katerih teče pravda, del javne ceste oziroma ali so zgolj del ceste, ki jo uporabljajo lastniki stanovanjskih enot K. ter ali je posledično višje sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je mimo ugotovitve dejanskega stanja v času, ko je v veljavo stopil Zakon o gospodarskih javnih službah, sklenilo, da je tožeča stranka originarni pridobitelj lastninske pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - LASTNINJENJE
VS0018449
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - lastninjenje - družbena lastnina - občina - pravica uporabe - večstanovanjska stavba - skupni deli stavbe - posamezni deli stavbe
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja ali sporni prostor predstavlja posamezni del ali skupni prostor v smislu določb Stanovanjskega zakona in glede vprašanja pravilne materialnopravne podlage za lastninjenje predmetnega prostora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - LASTNINJENJE
VS0018412
ZPP člen 367a, 367a/1. SZ člen 117. ZLNDL.
dopuščena revizija - veljavnost vknjižbe lastninske pravice - večstanovanjska stavba - posamezen del stavbe - skupni prostori - družbena lastnina - lastninjenje - občina -
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sporni prostor predstavlja posamezni del ali skupni prostor v smislu določb Stanovanjskega zakona, in glede vprašanja pravilne materialnopravne podlage za lastninjenje tega prostora.
pridobitev lastninske pravice - nepremičnina - lastninjenje - družbena lastnina - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - funkcionalno zemljišče - lokacijsko dovoljenje - gradbeno dovoljenje - ustna pogodba - teorija realizacije
Ključen razlikovalni znak med splošnim pravilom, da lokacijska in gradbena dovoljenja ne morejo predstavljati pravnega akta o prenosu pravice uporabe, in konkretnim položajem je, da so bili izdajatelji teh upravnih aktov organi Občine, torej organi subjekta, ki je lahko razpolagal s pravico uporabe. Vsi ti akti zato predstavljajo hkrati tudi povsem jasno izjavnovoljno ravnanje. Poleg tega je pomembno še nekaj. Pravnoposlovni prenos med družbenopolitičnimi osebami (kar sta tako Občina kot SRS bili) je bil neodplačen. To pa je bistvenega pomena za vprašanje, ali je ustno pogodbo (soglasje volj) mogoče šteti za realizirano. O tem, da ugotovljeno dejansko stanje posesti na spornih nepremičninah vse od leta 1979 do danes ustreza položaju realizirane ustne pogodbe o prenosu pravice uporabe z Občine na pravno prednico tožeče stranke, ne more biti resnega pravnega dvoma. Očitno namreč je, da tožeča stranka ves ta čas izvršuje stvarnopravna (in ne kakšna drugačna, npr. obligacijska) upravičenja.
LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS4002921
ZOR člen 307, 307/1. ZLPP člen 5, 5/1, 5/2. ZSKZ člen 17.
dopuščena revizija - lastninjenje - kmetijska zemljišča - pravica uporabe - zakup nepremičnin - zakup podržavljenih zemljišč - odpoved pogodbe o zakupu - škoda zaradi odstopa od pogodbe - povrnitev premoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - odškodnina - neupravičena pridobitev - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS
Posledica ugotovljenega neveljavnega odstopa od pogodbe je, da pogodba do nadaljnjega ostane v veljavi. Če pogodba še vedno velja, pa ima upnik na voljo le izpolnitveni zahtevek na izvršitev tistega, kar je vsebina obveznosti po sklenjeni pogodbi. Namesto njega ne more uveljavljati odškodninskega zahtevka zaradi neizpolnitve, saj z neizpolnitvijo pogodbena obveznost ne preide v odškodninsko.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE
VS0018359
ZLPP člen 4. ZZLPPO člen 6. ZPP člen 5, 8, 214, 214/2, 286, 291, 291/2, 339, 339/2-8, 370, 370/1-2. URS člen 22.
pridobitev lastninske pravice - lastninjenje - nepremičnine - družbeno podjetje - otvoritvena bilanca - pravica uporabe - načelo kontradiktornosti - dokazovanje - formalno dokazno pravilo - dokazna ocena - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravna oseba je lahko na podlagi določb ZLNDL pridobila lastninsko pravico le v primeru, če je ob lastninskem preoblikovanju v otvoritveno bilanco (4. člen ZLPP) vključila nepremičnine, na katerih je imela kot podjetje v družbeni lastnini pravico uporabe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00008491
ZPP člen 339, 339/2-14. ZLNDL člen 1, 1/1, 3, 3/1, 17, 17/2. ZZLPPO člen 6. ZTLR člen 29.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lasti - podjetje v družbeni lasti - pravica do uporabe - pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - otvoritvena bilanca - vključitev v otvoritveno bilanco - priposestovanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - funkcionalno zemljišče k stavbi
Pravica uporabe na nepremičninah bi na toženo stranko prešla le v primeru, če bi bila pravica uporabe na njih kot osnovno sredstvo vključena v otvoritveno bilanco in bi tako bil v postopku lastninskega preoblikovanja za ta del sredstev vplačan kapital. Ker pa sporne nepremičnine niso bile vključene v otvoritveno bilanco, se njihova vrednost ni mogla odraziti v vrednosti oziroma v obsegu družbenega kapitala pravne osebe, ki se je lastninsko preoblikovala. Samo premoženje, ki je bilo zajeto v otvoritveno bilanco, je predstavljalo družbeni kapital družbene pravne osebe, ki se je lastninsko preoblikovala. Navedeno pomeni, da tožeča stranka ob uveljavitvi ZLNDL ni imela pravice uporabe spornih nepremičnin in da zato na njih na podlagi navedenega zakona ni mogla pridobiti lastninske pravice.
Izpodbijana sodba pa nima nobenih razlogov o pritožbenih trditvah, da naj bi tožeča stranka postala lastnica spornega zemljišča zato, ker le-to, predstavlja funkcionalno zemljišče k objektom, ki naj bi bili njena last.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE
VS0018423
ZPP člen 13, 236, 236a, 287, 287/4, 298, 298/3, 367, 367/5. ZOR člen 99. SPZ člen 11, 11/1, 82, 92, 93. ZTLR člen 12. OZ člen 198.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vindikacijski tožbeni zahtevek - dajatveni tožbeni zahtevek - dokazovanje - pisna izjava prič - zaslišanje prič - predhodno vprašanje - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - varstvo lastninske pravice - neupravičena pridobitev - lastninjenje - družbena lastnina - pravica uporabe - ugovor močnejše pravice - domneva lastninske pravice - razlaga pogodbe - razlaga spornih pogodbenih določil
Za oba uveljavljana tožbena zahtevka je skupno in odločilno predhodno pravno vprašanje: ali je tožnik sploh lahko postal lastnik predmetne nepremičnine, ki ga upravičuje tako do izročitve v posest kot tudi do plačila uporabnine zaradi neupravičene uporabe s strani tožene stranke. To pa pomeni, da je treba uporabiti določbo petega odstavka 367. člena ZPP ter vrednost spornega predmeta ugotoviti s seštevkom vrednosti posameznih tožbenih zahtevkov, ki presega mejni revizijski znesek 40.000,00 EUR (primerjaj določbo petega odstavka 367. člena ZPP).
Ni procesno pomembno, ali je tožena stranka predložila osebne dokumente predlaganih prič v naloženem roku ali šele po tem; v slednjem primeru je sporno procesno situacijo mogoče oceniti kot takšno, da je sodišče prve stopnje prvotni sklep delno spremenilo in je dejansko podaljšalo rok za predložitev pravilno opremljenih pisnih izjav. Razen tega pa sodišče prve stopnje na svoj sklep procesnega značaja, ni vezano (glej določbi tretjega odstavka 298. člena ZPP in četrtega odstavka 287. člena ZPP). Že zgolj zato je lahko tudi v konkretnem primeru po izdanem sklepu (o le pogojni) dopustitvi izvedbe dokaza z ustnim zaslišanjem prič takšen sklep tudi realiziralo.
Ugotavljanje dejstev o tem, kakšna je bila pogodbena volja strank o predmetu pogodbe, je dejansko vprašanje. Materialnopravno vprašanje je uporaba in izbor razlagalnih metod pogodbe.
Domneva se sicer, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, a je domnevo mogoče na ustrezen način izpodbiti (prvi odstavek 11. člena SPZ). Imetništvo pravice uporabe in nato lastninske pravice na sporni nepremičnini predstavlja za to pravdo torej tudi predhodno vprašanje v smislu določbe 13. člena ZPP.
Čeprav se v tej pravdi tožena stranka, ki sicer ni vložila pravnega sredstva zoper vknjižbo lastninske pravice na podlagi ZLNDL na ime tožnika, brani le z ugovorom zoper stvarnopravni in obligacijski zahtevek, pa gre v konkretnem primeru za obrnjeno zrcalno sliko nevknjiženega kupca, ki se sklicuje na svojo obligacijsko pravico - ugovor prodane in izročene stvari (v našem primeru ugovor prodajalca - neprodane in neizročene stvari), kar pomeni, da takšen ugovor v tej zadevi zadostuje proti zahtevku za izročitev nepremičnine kot tudi proti posledičnemu obogatitvenemu zahtevku.