ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51, 51-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 13, 13/2, 18, 18/1, 18/1-b.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - sistemske pomanjkljivosti
Če države članice ni mogoče ali je ni več mogoče šteti kot odgovorne na podlagi prvega odstavka tega člena in če se na osnovi dokazov ali posrednih okoliščin, kot so opisani na dveh seznamih iz člena 22(3), ugotovi, da je prosilec – ki je vstopil na ozemlja držav članic nezakonito ali za katerega ni mogoče ugotoviti okoliščin vstopa – pred vložitvijo prošnje v državi članici živel nepretrgoma vsaj pet mesecev v državi članici, je ta država članica po drugem odstavku tega člena odgovorna za obravnavanje njegove prošnje za mednarodno zaščito. To določilo bi bilo glede na navedeno uporabno le za primer prosilca, ki bi iz tretje države nezakonito vstopil na območje države članice. Tožnik pa je oseba, ki je znotraj območja držav članic že vložil prošnjo za mednarodno zaščito.
Prav tako razglašena pandemija Covid-19 ne more biti utemeljen razlog, ki bi preprečeval predajo tožnika v Italijo, saj ne gre za razlog, ki bi predstavljal obstoj sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka. Sodišču ni znano nobeno relevantno poročilo o stanju v Italiji v smislu obstoja sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev.
ZUP člen 222, 222/4. ZUS-1 člen 28, 28/4, 36, 36/1, 36/1-2.
lekarniška dejavnost - podružnica - molk drugostopenjskega organa - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa - preuranjena tožba
Tožničina urgenca je na dan 8. 11. 2019 le datirana, na pošto pa jo je oddala šele 12. 11. 2019, naslovnik pa jo je nato prejel 13. 11. 2019, nakar je drugostopenjsko odločbo z dne 15. 11. 2019 tožnici odpremil 18. 11. 2019 (ponedeljek), tj. znotraj sedemdnevnega roka. Iz vročilnice izhaja, da je bila tožnica o tem prispelem pismu obveščena že 19. 11. 2019 (torek), kar je bilo tudi znotraj predmetnega sedemdnevnega roka. Kljub temu pa je nato vložila svojo tožbo dne 21. 11. 2019 (četrtek), pisanje pa nato prevzela šele dan za tem, 22. 11. 2019. Iz tega izhaja, da v zadevi ni podana situacija, ko drugostopenjski organ o pritožbi ne bi odločil v nadaljnjih sedmih dneh od tožničine zahteve, zato je treba tožbo zavreči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči
Drugi odstavek 28. člena ZBPP sicer organu za brezplačno pravno pomoč omogoča, da določi drugačen obseg posameznih oblik brezplačne pravne pomoči od zaprošene ali da dodeli brezplačno pravno pomoč za zaprošene oblike le delno, vendar pa le, če bo tudi s tem dosežen pričakovani rezultat.
zavezanec za plačilo - uporaba materialnega prava - plačilo stroškov - potrebne prilagoditve - delovno mesto
Sredstva za prilagoditev delovnega mesta je prispevala občina. Lokalna skupnost je dolžna zagotavljati sredstva za investicije v osnovne šole, vgraditev dvigala pa nedvomno je taka investicija. Občina je zavezanka za plačilo tovrstnih stroškov, zato tožeča stranka ni upravičena do še enega zneska izplačila do drugega vira, to je od prvostopenjskega organa.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni akt - zavrženje tožbe
Glede na določbo 2. člena ZUS-1 v obravnavani zadevi dve obvestili IP in poziv IP, zoper katere je naperjena tožba, niso niti upravni akti niti kakšni drugi akti, ki bi se lahko izpodbijali v upravnem sporu. Noben od izpodbijanih dokumentov namreč ne vsebuje odločitve o materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, kar je po prvem odstavku 2. člena ZUS-1 pogoj za obravnavo akta v upravnem sporu.
upravni spor - varstvo ustavnih pravic - izpodbijani akt - odločanje - ni upravni akt - zavrženje tožbe
Zgolj pojasnitev, zakaj sta bili vlogi pred tem zavrnjeni, in predlog, kaj morata kandidatki storiti, da bosta vpisani na seznam, ne predstavlja odločanja o pravici, obveznosti ali pravni koristi kogarkoli. Izpodbijati bi bilo možno kvečjemu akt zavrnitve vpisa, ki pa se ni zgodil z izpodbijanim mnenjem, ampak prej. Poleg tega bi akt zavrnitve lahko izpodbijali fizioterapevtki, na kateri se ta akt nanaša, in ne tožeča stranka. Tudi sam predlog, kaj morata kandidatki storiti, ni odločanje o čemerkoli, temveč zgolj predlog, kako je treba vlogi dopolniti. Dopis z dne 10. 2. 2020 torej ni akt odločevalske narave, zaradi česar tudi ne more biti predmet upravnega spora niti v rednem upravnem sporu niti v upravnem sporu zaradi varstva ustavnih pravic.
Izpodbijano dejanje - „neupoštevanja potrdil z dne 8. 4. 2018“, je bilo le razlog za zavrnitev vpisa, zavrnitev sama po sebi pa je odločevalski akt, ki pa se nanaša na zavrnjeni fizioterapevtki in ne na tožečo stranko.
proizvodnja električne energije - električna energija - seznam upravičencev - prispevek - finančna podpora - obnova postopka
V fazi predhodnega preizkusa formalnih pogojev za obnovo postopka se presoja le verjetna izkazanost okoliščin, na katere upravni organ opira svoj sklep za obnovo postopka, ne pa utemeljenost konkretnih dejstev in okoliščin, ki bodo, če bodo ta v obnovljenem upravnem postopku tudi dokazana, vplivala na morebitno spremembo odločbe.
ZRud-1 člen 14, 14/1, 14/1-2, 83. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/3, 6/3-2. ZVO-1 člen 13, 110, 110/2, 110/2-5.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - rudarstvo - kamnolom - okoljski podatki - poslovna skrivnost
Podatki o pridobivalnem prostoru za izkoriščanje mineralov, ki so naravna dobrina, in so del odločbe upravnega organa, s katero se dovoljuje izkoriščanje dobrin, so okoljski in s tem javni podatki. Dejstvo, da gre za podatke, ki so po zakonu javni, zadostuje za zaključek, da ne morejo biti določeni kot poslovna skrivnost.
uporaba kriterijev - kršitev prepovedi diskriminacije - diskriminacija na podlagi osebnih okoliščin - posredna diskriminacija
Kriteriji v Dogovoru so sicer oblikovani nevtralno in veljajo za vse delavce, njihov učinek pa je lahko tak, da dejansko določene delavce s specifičnimi osebnimi okoliščinami postavi v slabši položaj. Ti delavci so postavljeni v manj ugoden položaj, ki se kaže v nižjem odstotku izplačila poslovne uspešnosti in da tako znižanje prizadane tiste delavce, ki so bodisi pogosteje bodisi dlje časa odsotni, to pa so tudi noseče delavke, delavci s kroničnimi ali dlje časa trajajočimi boleznimi ali poškodbami, ki terjajo večje zdravstvene posege ali rehabilitacijo, delavci s statusom invalida, tisti, ki negujejo ali spremljajo družinskega člana v primerih bolezni ali poškodb, starejši delavci ipd., ter da bodo zaradi svojih okoliščin posebne narave, ki jih ne morejo spremeniti, težje dosegli kriterij prisotnosti na delu, s čimer so postavljeni v manj ugoden položaj v primerjavi s tistimi, ki navedenih okoliščin nimajo.
Direktive kot tudi sodbe Sodišča EU določajo le minimum pravnega normiranja, ki so ga države dolžne zagotoviti, ne preprečuje pa državam, da bi razširile obseg pravic.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - status kmeta - kršitev pravice do izjave
Drugostopenjski organ je v postopku kršil tožnikovo pravico do izjave, saj pred izdajo izpodbijane odločbe ni dal tožniku možnosti izjave o vseh relevantnih dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločitev oziroma na katera je oprl svojo odločitev. Drugostopenjski organ bi namreč moral tožnika celovito in konkretizirano seznaniti s svojimi ugotovitvami tako glede dejanskega stanja, kot tudi z vidika pravnega stanja obravnavane zadeve tako, da bi imel tožnik možnost opredeliti se do njegovih stališč v dejanskem in pravnem pogledu ter tudi ustrezno in zadostno možnost, da bi lahko navedel morebitne nasprotne argumente in predložil ali predlagal ustrezna dokazila v podkrepitev svojih navedb.
obvezno cepljenje otrok - opustitev cepljenja - nepopolna vloga - rok za dopolnitev - zavrženje predloga
Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil tožnici poziv za dopolnitev predloga vročen 10. 4. 2019 in v njem določen 30-dnevni rok, in dalje, da je pred iztekom roka, 9. 5. 2019, vložila prošnjo za podaljšanje roka, ki ji je bilo ugodeno ter ji je bil rok podaljšan do 21. 6. 20193. Tako navedenim dejstvom tožnica niti ne ugovarja, in tudi ne ugotovitvi v izpodbijanem sklepu, da do izteka podaljšanega roka, do 21. 6. 2019, predloga za opustitev cepljenja z zahtevano zdravstveno dokumentacijo ni dopolnila. Ob takih dejstvih, ki so tudi nesporna, pa je ministrstvo moglo oziroma moralo postopati po drugem odstavku 67. člena ZUP in njen predlog za opustitev cepljenja zavreči, kot je bila za primer, da bi v skladu s pozivom ministrstva ne ravnala, tožnica v pozivu tudi obveščena.
odmera davka v posebnih primerih - odmera davka - zmotna uporaba materialnega prava - davčna ocena - sredstva za privatno potrošnjo - odločba Ustavnega sodišča
Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-113/17-40 z dne 30. 9. 2020 odločilo, da se zaradi neskladnosti z 29. členom Ustave RS četrti odstavek 68.a člena ZDavP-2 razveljavi, kolikor določa obdavčitev nenapovedanih dohodkov po davčni stopnji, ki presega davčno stopnjo, določeno v petem odstavku 68. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12 in 94/12), ter, da se zaradi neskladnosti s 155. členom Ustave RS tretji odstavek citiranega člena ZDavP-2 razveljavi, kolikor se na njegovi podlagi lahko obdavčijo tudi nenapovedani dohodki, ki izvirajo iz obdobij pred 1. 1. 2009.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - načelo zaslišanja strank
Toženka bi morala tožniku izpis dohodkov Finančne uprave Republike Slovenije posredovati v izjasnitev, saj vplivajo na tožnikovo izpolnjevanje finančnega kriterija za dodelitev BPP. Po sodni presoji zato tožnik upravičeno ugovarja, da je v obravnavanem primeru prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
upravna taksa - oprostitev plačila upravne takse - pogoji za oprostitev plačila takse - slabo premoženjsko stanje
Tožnica neutemeljeno ugovarja, da bi kot oseba v slabih premoženjskih razmerah morala biti plačila upravne takse oproščena. Iz 5. točke 23. člena ZUT (sicer) izhaja, da taksni zavezanci posamezniki v slabih premoženjskih razmerah takse ne plačujejo. Vendar pa za take taksne zavezance po prej citiranem prvem odstavku 25. člena ZUT štejejo le osebe, ki so prejemniki tam taksativno navedenih prejemkov, po prav tako že citiranem drugem odstavku tega člena pa tudi osebe, ki sicer prejemniki teh prejemkov niso, izpolnjujejo pa vsa predpisana merila za te prejemke.
Prvostopenjski organ bi moral v obravnavani zadevi upoštevati, da gre pri zlorabi sistema NCTS za posebno okoliščino po 239. členu CZS, zaradi česar bi moral prvostopenjski organ ugotoviti očitno malomarna ravnanja tožnika, zaradi katerega tožnik ni mogel ugotoviti navedene napake. Tako očitno malomarno ravnanje tožnika, zaradi katerega tožnik napake carinskega organa ni mogel ugotoviti, pa po presoji sodišča v obravnavani zadevi ni izkazano. Prvostopenjski organ navaja, da tožnik ni ravnal z vso potrebno in zahtevano skrbnostjo, ker ni sprejel vseh potrebnih ukrepov, da bi se zaščitil pred vsemi tveganji. Vendar pa dejstvo, da tožnik ni sprejel vseh potrebnih zaščitnih ukrepov, ki bi pomenili zaščito pred vsemi tveganji, po presoji sodišča lahko pomeni, da tožnik ni ravnal v smislu zelo dobrega gospodarstvenika in z veliko stopnjo odgovornosti, ne pa, da je ravnal očitno malomarno.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - ponovna razrešitev odvetnika iz razlogov na strani prosilca - razlogi za razrešitev odvetnika - kršitev pravil postopka v upravnem postopku
S tem, ko tožena stranka tožniku ni izročila vseh prilog, mu po sodni presoji ni dala možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo izpodbijane odločbe, zato je bila storjena absolutna bistvena kršitev iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev
V času od 3. 1. 2020, ko je bila odvetnica imenovana za zastopanje tožnika, pa do 20. 2. 2020, ko je predlagala svojo razrešitev, odvetnica od tožnika ni uspela pridobiti dokumentov kljub številnim pozivom, ki kažejo na delo v tožnikovi zadevi, zato sodišče v celoti zavrača tožnikove navedbe in njegove razloge, da so razlogi za razrešitev na strani odvetnice, ker ta ne bi opravljala v redu svoje dolžnosti (deveti odstavek 30. člena ZBPP). Odvetnica se je v celoti zavedala svoje dolžnosti, da mora pred pripravljalnim narokom in prvim narokom za glavno obravnavo pravočasno oddati pripravljalno vlogo, ki mora biti, da je kvalitetna (sposobna za obravnavo), opremljena z ustreznimi dokazili, zato je kljub tožnikovi neodzivnosti pravilno vztrajala pri dolžnosti tožnika, da priskrbi ustrezna dokazila, kar kaže, da je sama v redu in strokovno opravljala svojo dolžnost. Pozivi za predložitev listin in aktivacjo tožnika ne pomenijo prevalitev odvetniških dolžnosti na tožnika, pač pa uresničitev sodelovalne dolžnosti strank.
Iz obrazložitve bi morali biti razvidni konkretni razlogi, zakaj sofinanciranje tožnika ne pride v poštev, oziroma zakaj tožnik ni prejel točk po posameznih kriterijih, pri čemer bi morali biti posebej navedeni razlogi za zavrnitev sofinanciranja intermedijalne sekcije ter posebej razlogi za zavrnitev sofinanciranja multimedialne sekcije.
solastnina - solastninska pravica na nepremičnini - soglasje vseh solastnikov za uporabo - poseg v vodomerno mesto
Glede na med strankama nesporno relevantno dejstvo, da se vodomer, katerega prestavitev zahteva tožeča stranka, nahaja v kleti objekta na zemljišču ..., ki je v solastnini tožeče stranke v deležu 1/3 in B.B. v deležu 2/3, je prvostopenjski organ ob pravilni uporabi določb 37. člena in 67. člena SPZ pravilno presodil, da lahko prestavitev vodomera izvede le s soglasjem večinske solastnice zemljišča B.B..