brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - ponovna razrešitev odvetnika iz razlogov na strani prosilca - razlogi za razrešitev odvetnika - kršitev pravil postopka v upravnem postopku
S tem, ko tožena stranka tožniku ni izročila vseh prilog, mu po sodni presoji ni dala možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo izpodbijane odločbe, zato je bila storjena absolutna bistvena kršitev iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
Iz obrazložitve bi morali biti razvidni konkretni razlogi, zakaj sofinanciranje tožnika ne pride v poštev, oziroma zakaj tožnik ni prejel točk po posameznih kriterijih, pri čemer bi morali biti posebej navedeni razlogi za zavrnitev sofinanciranja intermedijalne sekcije ter posebej razlogi za zavrnitev sofinanciranja multimedialne sekcije.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - načelo zaslišanja strank
Toženka bi morala tožniku izpis dohodkov Finančne uprave Republike Slovenije posredovati v izjasnitev, saj vplivajo na tožnikovo izpolnjevanje finančnega kriterija za dodelitev BPP. Po sodni presoji zato tožnik upravičeno ugovarja, da je v obravnavanem primeru prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
ZDDV-1 člen 39, 39/3. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 90, 90/1.
davek na dodano vrednost (DDV) - izstopni DDV - popravek izstopnega DDV - stečajni postopek - prijava terjatve v stečajni postopek
Ker tožnik svoje terjatve ni prijavil v stečajnem postopku zoper svojega dolžnika, bo moral tožnik, iz razloga pravnomočno končanega stečajnega postopka nad svojim dolžnikom, dokazati več dejstev. Tako bo moral dokazati, da je njegova terjatev do stečajnega dolžnika obstajala, da je terjatev skladno z zakonom v razmerju do stečajnega dolžnika prenehala in da je s tem postalo neplačilo te terjatve dokončno, kar pomeni, da gre za neizterljivo terjatev. Končno bo moral dokazati, da terjatev v stečajnem postopku ne bi bila poplačana, čeprav bi jo prijavil. Glede navedenih dejstev je dokazno breme na tožniku. Zato tak davčni zavezanec ne bo zadostil svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu glede obstoja terjatve (le) s predložitvijo sklepa o končanju stečajnega postopka, temveč bo moral obstoj terjatve, ki izhaja iz transakcije, ki je predmet DDV, utemeljevati z listinskimi in drugimi primernimi dokazi, kar bo predmet davčnega ugotovitvenega postopka.
upravna taksa - oprostitev plačila upravne takse - pogoji za oprostitev plačila takse - slabo premoženjsko stanje
Tožnica neutemeljeno ugovarja, da bi kot oseba v slabih premoženjskih razmerah morala biti plačila upravne takse oproščena. Iz 5. točke 23. člena ZUT (sicer) izhaja, da taksni zavezanci posamezniki v slabih premoženjskih razmerah takse ne plačujejo. Vendar pa za take taksne zavezance po prej citiranem prvem odstavku 25. člena ZUT štejejo le osebe, ki so prejemniki tam taksativno navedenih prejemkov, po prav tako že citiranem drugem odstavku tega člena pa tudi osebe, ki sicer prejemniki teh prejemkov niso, izpolnjujejo pa vsa predpisana merila za te prejemke.
solastnina - solastninska pravica na nepremičnini - soglasje vseh solastnikov za uporabo - poseg v vodomerno mesto
Glede na med strankama nesporno relevantno dejstvo, da se vodomer, katerega prestavitev zahteva tožeča stranka, nahaja v kleti objekta na zemljišču ..., ki je v solastnini tožeče stranke v deležu 1/3 in B.B. v deležu 2/3, je prvostopenjski organ ob pravilni uporabi določb 37. člena in 67. člena SPZ pravilno presodil, da lahko prestavitev vodomera izvede le s soglasjem večinske solastnice zemljišča B.B..
inšpekcijski postopek - delo na črno - opravljanje dela - prepoved opravljanja dela
Z izpodbijano odločbo tožnici ni naloženo nič drugega kot to, da se ji prepoveduje opravljanje dejavnosti, to je trgovine na drobno po pošti ali internetu. Tožnici, ki je bila, kot sama navaja, zavedena s strani mlajših dveh znancev, da naj bi za njiju „zgolj dvigovala denar“, je sedaj izrečena prepoved opravljanja navedene dejavnosti. Tožnica te dejavnosti ne sme (več) opravljati (tudi ne na način, kot navaja, da jo je „opravljala“ - zgolj dvigovala denar). Gre za delo na črno, ki je, kot že pojasnjeno, prepovedano.
Ker se tožnik ne nahaja več v azilnem domu, v katerem bi moral počakati na pravnomočno odločitev o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in se vanj tudi ni vrnil po poteku treh dni, da ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka. Ob ugotovitvi, da pravni interes ne obstaja več, sodišče ne presoja utemeljenosti tožbe, zato se do navedb strank v postopku ni posebej opredeljevalo.
Iz potrdila družbe izhaja, da je tožnik od 6. 11. 1984 upravičen do izplačila nadomestila za nezgode pri delu za zaposlene v kmetijstvu na podlagi 4-odstotne stopnje delne trajne invalidnosti, ki je za obdobje od 1. 10. 2018 do 31. 12. 2018 znašalo 00,25 EUR. Davčni organ bo zato moral upoštevati, da je tožnik do spornega izplačila bil upravičen in ga je prejemal že v času, ko je še bil v delovnem razmerju.
odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi - predkupna pravica - prednostna pravica do nakupa - pretežnostni kriterij
V novejši upravnosodni praksi je Vrhovno sodišče RS v sodbi X Ips 32/2018 z dne 8. 7. 2020 z vidika pravilne uporabe materialnega prava za primere, ko se skupaj prodaja več nepremičnin, ki predstavljajo gozdna in kmetijska zemljišča, zavzelo stališče, da se ob skupni prodaji gozdnih in kmetijskih zemljišč ob odobritvi pravnega posla ne more uporabiti t. i. pretežnostnega kriterija, temveč da je treba pri odločanju o odobritvi pravnega posla "paketne" prodaje več nepremičnin (parcel) uporabiti oba zakona (ZKZ in GZ) sočasno. Vendar sodišče ugotavlja, da v obravnavani zadevi ne gre za tak primer. V tej zadevi sta namreč prodajalki v prodajo ponudili eno samo nepremičnino, tj. parcelo št. 452/20, k.o. ... (kar je med strankami nesporno), in ne več nepremičnin (parcel) skupaj (v kompletu), ki bi po uradnih podatkih predstavljale gozdna in kmetijska zemljišča, v obliki t. i. "paketne" prodaje.
Obveznosti zaradi nelegalne gradnje se lahko prenašajo le z lastninsko pravico na objektu, kadar njegovega lastnika ni mogoče ugotoviti, pa je zavezanec lastnik zemljišča.
inšpekcijski postopek - stranka v postopku - vpogled v spis - udeležba v postopku - pravna korist
Tožnica, ki ni bila stranka inšpekcijskega postopka, bi bila upravičena do zahtevanega vpogleda v inšpekcijski (upravni) spis le, kolikor bi izkazala, da bi imela od tega pravno korist. Pravna korist pa ni korist, ki bi jo utemeljevale dejanske okoliščine, pač pa je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Vložitev prijave v inšpekcijski zadevi sama po sebi še ne pomeni izkazovanja pravnega interesa. Tudi tožničino navajanje, da ima interes za vpogled v upravni spis zato, ker nelegalna gradnja ni bila odstranjena, ta pa poslabšuje kvaliteto njenega življenja, ne utemeljuje tožničinega pravnega interesa za vpogled v upravni spis, pač pa gre za njen dejanski interes, ki pa za dovolitev vpogleda v upravni spis ne zadošča. Prav tako tožnica svojega pravnega interesa ne more utemeljevati s trditvijo, da ima vsakdo pravico vpogledovati v inšpekcijske spise, ker da naj bi to bilo v javnem interesu. Sodišče ugotavlja, da je presojo, ali ima prijavitelj pravni interes v inšpekcijskem postopku, opravil že zakonodajalec, saj je izrecno določil, da ta ni stranka v postopku, kar posledično pomeni, da na podlagi določb tega zakona tudi nima pravnega interesa za vpogled v inšpekcijski spis. Tožnica pravnega interesa za vpogled v inšpekcijski spis tudi ne utemeljuje na kakšni drugi materialni (zakonski) podlagi, pač pa zgolj z dejanskimi okoliščinami in je zato izpodbijana odločitev tožene stranke pravilna.
Zgolj grožnja s strani nedržavnega subjekta še ne zadostuje za priznanje mednarodne zaščite, saj je dodaten pogoj, ki mora biti izpolnjen v zvezi s tem, da prosilcu država, politične organizacije ali organizacije, ki nadzorujejo državo ali bistveni del njenega ozemlja, vključno z mednarodnimi organizacijami, niso sposobne ali nočejo nuditi zaščite pred preganjanjem ali resno škodo.
ZLD člen 5, 5/1, 6.. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-3, 64/1-4.. Pravilnik o pogojih za opravljanje lekarniške dejavnosti (2006) člen 31, 32, 33.
lekarniška dejavnost - verifikacija lekarne - zavrženje vloge - sposobnost biti stranka
Postopek verifikacije je namenjen izključno presoji ali lekarna izpolnjuje kadrovske, prostorske in druge materialne pogoje za opravljanje svojih nalog (tako tudi ustaljena sodna praksa, npr. Vrhovno sodišče v sodbi X Ips 19/2017). Pravilno je torej tožničino stališče, da zakon toženki ne daje podlage, da bi v okviru verifikacije lekarne ugotavljala izpolnjevanje pogojev, ki se ne nanašajo na zmožnost lekarne za njeno nemoteno delovanje in ki v tem pogledu ne izhajajo iz ZLD in Pravilnika o pogojih za opravljanje lekarniške dejavnosti.
Neizpolnjevanje teh pogojev tako lahko pomeni le, da stranka zahtevane pravice ne more pridobiti, torej izdajo zavrnilne odločbe, ne pa, da ne more biti stranka po prvem odstavku 42. člena ZUP.
ZUS-1 člen 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-5.
upravni spor - zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni sklep - sklep o prekinitvi postopka
Izpodbijani sklep o prekinitvi upravnega postopka ne pomeni odločitve o kakršni koli materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke v smislu 2. člena ZUS-1. V konkretnem primeru prekinitev postopka pomeni (samo) to, da tožeča stranka v času prekinitve postopka (še) ne more zahtevati od upravnih organov prve in druge stopnje sprejetja odločitve v zvezi z njenim zahtevkom za ugotovitev ničnosti spornega prometnega dovoljenja.
ureditev meje - postopek za sodno ureditev meje - osebna vročitev - pravilna vročitev - vročilnica - domneva resničnosti javne listine
Tožnik v obravnavani zadevi ostaja pri goli trditvi, da poziv k sodni ureditvi meje ne njemu, ne njegovemu pooblaščencu sploh ni bil vročen. Pri tem gre na prvi pogled sicer za zatrjevanje negativnega dejstva, ki ga smiselno oziroma logično sploh ni mogoče dokazovati, vendar pa – kot je bilo že obrazloženo – v tem primeru ne gre za dokazovanje, da vročitev ni bila opravljena, temveč za dokazovanje, da vsebina javne listine (vročilnice), ki potrjuje to vročitev, ni resnična.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - dokazno breme - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Tožnik ob navajanju razlogov za zapustitev izvorne države ni uspel izkazati, da bi bi bil lahko v primeru vrnitve v njegovo državo soočen z okoliščinami, ki bi imele znake preganjanja, kot jih določa 26. člen ZMZ-1, niti ni izkazal nobenega od predpisanih razlogov za utemeljen strah pred preganjanjem, to je bodisi zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju (drugi odstavek 20. člena ZMZ-1).
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nadstrešek - enostavni objekti - velikost objekta
Ugotovitev, da gre v obravnavnem primeru za gradnjo, za katero bi moral tožnik pridobiti gradbeno dovoljenje, pa ga ni pridobil, se opira na ugotovljene dimenzije nadstrešnice, ki jim tožnik ne oporeka. Glede na te dimenzije objekt po določbah podzakonskih predpisov o razvrščanju objektov glede na zahtevnost, ki so navedeni v izpodbijani odločbi, ni enostaven objekt, za gradnjo katerega gradbeno dovoljenje ne bi bilo potrebno.
Tožnik, glede na to, da je bil v istem obdobju tudi rezident R Nemčije, in da je bil njegov rezidentski status za R Slovenijo ugotovljen šele v letu 2019, ni mogel za leto 2010 vložiti davčne napovedi v zakonsko določenih rokih. V posledici pa tudi ni mogel v istih rokih uveljavljati davčnih olajšav.
Tožniku ni mogoče očitati nepravočasnosti uveljavljanja olajšav, saj jih pred ugotovitvijo rezidentskega statusa z obveznostjo davčnega zavezanca tudi ni mogel uveljaviti.