V obravnavani zadevi je bil upravni postopek končan z drugostopenjsko odločbo, ki je bila tožniku vročena dne 9. 1. 2019. 30-dnevni rok za vložitev tožbe je tako začel teči v četrtek, 10. 1. 2019. Rok za vložitev tožbe je potekel v ponedeljek, 11. 2. 2019. Iz podatkov na pisemski ovojnici pa je razvidno, da je tožnik tožbo priporočeno po pošti oddal šele 20. 2. 2019, torej po poteku zakonsko določenega roka.
ZKme-1 člen 34, 34/2. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (2008) člen 127a.
javni razpisi - sofinanciranje iz javnih sredstev - neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - nepopolna vloga - odprava pomanjkljivosti
Toženka se ni opredelila do vprašanja, ali že pravočasna predaja dokumentacije kmetijskemu svetovalcu, ki je del javne službe, katere prednostna naloga je prav svetovanje in pomoč (kmetom) pri uveljavljanju kmetijske politike, ki vnaša poročila brez pooblastila, lahko pomeni, da je tožnik svojo obveznost oddaje poročila izpolnil.
Po prvem odstavku 86. člena ZMed mora biti najmanj 20 odstotkov vse dnevno predvajane glasbe vsakega radijskega in televizijskega programa slovenska glasba oziroma glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev. Delež iz prvega oziroma drugega odstavka 86. člena ZMed mora biti dosežen glede na predvajano glasbo v oddajnem času med 0. in 6. uro, v oddajnem času med 6. in 18. uro in v oddajnem času med 18. in 24. uro (prvi odstavek 86.a člena ZMed).
V zvezi s tem sodišče ugotavlja, da v izpodbijani odločbi toženka ni izrecno, jasno in konkretizirano opredelila zakonskega pojma "vsa dnevno predvajana glasba" v smislu prvega odstavka 86. člena ZMed, na katerega se sklicuje, in ga tako na podlagi in v skladu z ZMed ni vsebinsko napolnila, to pa je pravno relevantno za materialnopravno presojo zakonitosti in pravilnosti izpodbijane odločbe. Zato sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopkovnih pravil.
Pomanjkljive in nezadostne obrazložitve izpodbijane odločbe tudi ni mogoče nadomestiti z obrazložitvijo in pojasnili v odgovoru na tožbo in pripravljalnih vlogah, saj so te namenjene izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in ustrezno obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti izpodbijane odločbe.
ZDT-1 člen 37, 39. ZSS člen 28, 28/1, 28/1-4, 28/2. Merila za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe (2017) člen 1, 12.
napredovanje državnega tožilca - ocena tožilske službe - kriteriji za oceno kakovosti dela tožilca
Toženka nekatere kriterije oceni kot pomembnejše oziroma jim da večjo težo z vidika zahtev državnotožilskega dela in funkcije, ki jo konkretni državni tožilec opravlja, ter so zato pri celostnem vrednotenju večjega pomena kot drugi. Zato lahko pretehtajo tudi morebitno ustreznost državnega tožilca po manj pomembnih kriterijih.
Sodišče zato nima pomislekov do stališča toženke, da lahko že slabše oziroma neizpolnjevanje enega od indikatorjev pomeni tudi slabše izpolnjevanje oziroma neizpolnjevanje kriterija sposobnosti opravljanja nalog vodstvenega mesta v celoti, s tem pa tudi odločilen vpliv na oceno državnotožilske službe, če je takšen vpliv ustrezno utemeljen in pojasnjen.
neprofitna najemnina za stanovanje - splošni pogoji za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja - naknadno preverjanje - premoženje upravičenca - tržna najemnina
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, ki na podlagi zakonske določbe opredeljuje kriterij za upravičenost do neprofitnega stanovanja, to upravičenost veže na premoženjsko stanje najemnika brez morebitnih omejitev, torej izključno na vrednost najemnikovega premoženja, in pri tem ne omogoča ne upoštevanja posebnih okoliščin, niti donosnosti tega premoženja oziroma težav v zvezi z njegovim upravljanjem.
V konkretnem primeru je toženka sporno odločitev o tem, kateri letni prihodek, ki ga ima operater iz zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih komunikacijskih storitev, je treba upoštevati pri odmeri višine letnega plačila na podlagi obvestila o zagotavljanju javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanju javnih komunikacijskih storitev, in posledično, kolikšna je višina tega plačila za tožnika za obdobje od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016 (1. točka), oprla na drugi stavek drugega odstavka 6. člena ZEKom-1. Za to določbo pa je Ustavno sodišče ugotovilo, da je bila neustavna.
brezplačna pravna pomoč - materialni pogoj - absolutna bistvena kršitev določb postopka - možnost izjave o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev
Sporno torej ni, da hiša (poleg ostalega) sodi v skupno premoženje in da delež tožnice na skupnem premoženju znaša 1/2. Do pravnomočne odločitve v navedeni nepravdni zadevi pa ne bo jasno, ali bo hiša po delitvi premoženja sploh v tožničini lasti in če, v katerem delu.
Sicer pa toženka tožnici v zvezi s tem, po presoji sodišča sicer napačnim, stališčem, v tem postopku dodelitve BPP ni omogočila izjave.
Toženka sicer v zvezi s tem navaja, da je tožnici omogočila izjavo v (drugem) postopku št. Bpp 2382/2018. Ker pa je predmet presoje v tem upravnem sporu zgolj presoja zakonitosti izpodbijane odločbe, se toženka ne more uspešno sklicevati na dejstvo, da je tožnici izjavo omogočila v drugem postopku dodelitve BPP. To pomeni, da tožnici v obravnavanem postopku dodelitve BPP izjava o pravno relevantnih dejstvih oziroma predstavitev tožničinih stališč do ugotovljenih dejstev, ki jih je v tem postopku toženka ugotavljala sama in morebiten predlog za izvedbo dodatnih dokazov s tem v zvezi sploh nista bila omogočena, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka.
pojem objekta - povezanost s tlemi - inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - rastlinjak
Če objekt ni povezan s tlemi, sploh ne gre za objekt v smislu določb ZGO-1, niti za nezahteven niti enostaven. Sedaj veljavni GZ pa jasno določa, da so tudi prefabrikati, ki so samo postavljeni na tla, objekti.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoj za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - skladnost zakona z ustavo
Za uveljavljanje pravic iz naslova pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje po ZUSDDD poleg opredelitve pogoja dejanskega življenja dopustno določiti čas in razloge, ko je bil posameznik upravičeno odsoten z ozemlja Republike Slovenije. Navedeno po presoji Vrhovnega sodišče kaže na to, da je zakonska določitev pogoja dejanskega življenja iz četrtega odstavka 1č. člena ZUSDDD dopustna, pri čemer je tudi Ustavno sodišče ugotovilo, se je zakonodajalec s sprejetjem ZUSDDD-B ustavno skladno odzval na protiustavno stanje, ugotovljeno z odločbo Ustavnega sodišča U-I-246/02, s čimer je bilo vzpostavljeno moralno zadoščanje kot posebna oblika odprave posledic kršitev človekovih pravic, ki so nastale zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
ZGO-1 člen 54, 54/4, 56, 66. ZCes-1 člen 2, 2-25, 3, 3/3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - občinska javna cesta - javna pot
V obravnavanem primeru gre za poseg na javni poti, zato je treba vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja kot dokazilo o pravici graditi, priložiti notarsko overjeno pogodbo z dokazilom o vložitvi predloga za vpis pogodbe o pridobitvi lastninske ali kakšne druge stvarne oziroma obligacijske pravice na določeni nepremičnini v zemljiško knjigo, ki investitorju dovoljuje gradnjo oziroma izvajanje del na takšni nepremičnini.
ZPPDej člen 21, 21/1, 21/4, 36, 36/6. ZUP člen 214, 214/1, 214/5.
izdaja dovoljenja za prekop posmrtnih ostankov umrlega - soglasje najemnika groba - prekop in prenos posmrtnih ostankov - pravica do pietete - obrazložitev odločbe
Mnenje, ki ga najemnik groba poda ob zahtevi za prekop po ZPPDej, ne more več šteti kot pogoj za diskrecijsko odločanje upravnega organa, temveč le kot podlaga za odločitev na podlagi tehtanja vrednot,
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - varna izvorna država - dokazno breme - dejansko stanje - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka je tožnika seznanila s tem, da je Kosovo varna izvorna država, vendar s tem nanj ni prevalila dokaznega bremena. Tožena stranka bi morala glede na zatrjevane tožnikove osebne okoliščine ugotavljati, ali je Kosovo zanj varna izvorna država, torej pridobiti aktualne informacije o tamkajšnjem stanju glede povezave med policijo in kriminalnimi združbami in ugotavljati, ali tožniku morebiti ne grozi resna škoda ob vrnitvi vanjo (28. člen ZMZ-1), česar pa ni storila.
Iz tožnikovih navedb o napačni vročitvi odločbe, ki jo tožnik izpodbija v tem upravnem sporu, torej izhaja, da tožnik pritožbe zoper izpodbijano odločbo, zaradi domnevno napačne vročitve, sploh ni vložil. Nevložitev pritožbe pa je procesna ovira za dopustnost upravnega spora. Iz prvega odstavka 6. člena ZUS-1 namreč izhaja, da upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo redno pravno sredstvo zoper upravni akt, tega ni vložila ali ga je vložila prepozno. Iz povedanega izhaja, da se v dvostopenjskem upravnem postopku upravni akt lahko izpodbija v upravnem sporu le, če je pritožba zoper njega zavrnjena. Zato tožnik v tem upravnem sporu ne more izpodbijati zakonitosti navedene odločbe, saj zoper njo pritožba ni bila vložena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - nepremičnina - možnost razpolaganja z nepremičnino
Tožena stranka bi morala z bistveno večjo stopnjo zanesljivosti in prepričljivosti ugotoviti okoliščine o tem, ali tožnica dejansko lahko oziroma ne more razpolagati s premoženjem, ki ga je sodišče upoštevalo pri ugotavljanju njenega materialnega položaja in ali so izpolnjeni pogoji za morebitno nezmožnost razpolaganja upravičen razlog, katerega tožnica ni zakrivila po lastni volji.
koncesije - javna služba - ocenjevanje vloge - finančna sredstva - raziskovalna dejavnost
Javno službo opravljajo v obliki raziskovalnih programov programske skupine v javnih raziskovalnih zavodih, na visokošolskih zavodih, ki jih je ustanovila Republika Slovenija, ter na podlagi koncesije programske skupine, organizirane pri pravnih osebah zasebnega ali javnega prava. Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa. Koncesijo po predhodno opravljenem postopku izbora koncesionarja, ki ga izvede Agencija na področju raziskovalne dejavnosti, podeli minister za znanost z odločbo.
tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep tožene stranke ni dokončni upravni akt, saj je bilo zoper ta akt dopustno vložiti redno pravno sredstvo, kar sta tožnika tudi storila, do dne vložitve tožbe pa o njuni pritožbi še ni bilo odločeno.
izvršba - davčna izvršba - pritožbeni rok - prekluzivni pritožbeni rok - zavrženje - fikcija vročitve
V primeru, ko naslovnik pošiljke ne prevzame v petnajstdnevnem roku od prejema obvestila, se šteje vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka, to je petnajsti dan po tem, ko vročevalec pusti sporočilo o prispeli pošiljki v naslovnikovem hišnem predalčniku.
Po presoji sodišča je prvostopenjski organ informativni izračun dohodnine za leto 2015 povsem pravilno skladno s tretjim odstavkom 267. člena ZDavP-2 štel za dokončno odločbo o odmeri dohodnine za leto 2015. V skladu s tretjim odstavkom 267. člena ZDavP-2 po poteku roka za vložitev ugovora in če davčni zavezanec rezident nanj ne ugovarja, velja informativni izračun dohodnine za odločbo o odmeri dohodnine. V tem primeru velja, da se je zavezanec odpovedal pritožbi. Davčni zavezanec lahko popravi davčno napoved najpozneje od izdaje odmerne odločbe, kot to določa 64. člen ZDavP-2.
Tožnik je vlogo – ugovor, v kateri je napovedal dohodke iz tujine in uveljavljal stroške v zvezi z delom, vložil po tem, ko mu je bila že izdana odmerna odločba in tako tožnikove vloge – ugovora zoper informativni izračun dohodnine za leto 2015 tudi po mnenju sodišča ni mogoče šteti za napoved na podlagi samoprijave po prvem odstavku 63. člena ZDavP-2, kot to napačno meni tožnik.