V obravnavani zadevi je bil upravni postopek končan z drugostopenjsko odločbo, ki je bila tožniku vročena dne 9. 1. 2019. 30-dnevni rok za vložitev tožbe je tako začel teči v četrtek, 10. 1. 2019. Rok za vložitev tožbe je potekel v ponedeljek, 11. 2. 2019. Iz podatkov na pisemski ovojnici pa je razvidno, da je tožnik tožbo priporočeno po pošti oddal šele 20. 2. 2019, torej po poteku zakonsko določenega roka.
ZKme-1 člen 34, 34/2. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (2008) člen 127a.
javni razpisi - sofinanciranje iz javnih sredstev - neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - nepopolna vloga - odprava pomanjkljivosti
Toženka se ni opredelila do vprašanja, ali že pravočasna predaja dokumentacije kmetijskemu svetovalcu, ki je del javne službe, katere prednostna naloga je prav svetovanje in pomoč (kmetom) pri uveljavljanju kmetijske politike, ki vnaša poročila brez pooblastila, lahko pomeni, da je tožnik svojo obveznost oddaje poročila izpolnil.
neprofitna najemnina za stanovanje - splošni pogoji za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja - naknadno preverjanje - premoženje upravičenca - tržna najemnina
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, ki na podlagi zakonske določbe opredeljuje kriterij za upravičenost do neprofitnega stanovanja, to upravičenost veže na premoženjsko stanje najemnika brez morebitnih omejitev, torej izključno na vrednost najemnikovega premoženja, in pri tem ne omogoča ne upoštevanja posebnih okoliščin, niti donosnosti tega premoženja oziroma težav v zvezi z njegovim upravljanjem.
ZDT-1 člen 37, 39. ZSS člen 28, 28/1, 28/1-4, 28/2. Merila za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe (2017) člen 1, 12.
napredovanje državnega tožilca - ocena tožilske službe - kriteriji za oceno kakovosti dela tožilca
Toženka nekatere kriterije oceni kot pomembnejše oziroma jim da večjo težo z vidika zahtev državnotožilskega dela in funkcije, ki jo konkretni državni tožilec opravlja, ter so zato pri celostnem vrednotenju večjega pomena kot drugi. Zato lahko pretehtajo tudi morebitno ustreznost državnega tožilca po manj pomembnih kriterijih.
Sodišče zato nima pomislekov do stališča toženke, da lahko že slabše oziroma neizpolnjevanje enega od indikatorjev pomeni tudi slabše izpolnjevanje oziroma neizpolnjevanje kriterija sposobnosti opravljanja nalog vodstvenega mesta v celoti, s tem pa tudi odločilen vpliv na oceno državnotožilske službe, če je takšen vpliv ustrezno utemeljen in pojasnjen.
Po prvem odstavku 86. člena ZMed mora biti najmanj 20 odstotkov vse dnevno predvajane glasbe vsakega radijskega in televizijskega programa slovenska glasba oziroma glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev. Delež iz prvega oziroma drugega odstavka 86. člena ZMed mora biti dosežen glede na predvajano glasbo v oddajnem času med 0. in 6. uro, v oddajnem času med 6. in 18. uro in v oddajnem času med 18. in 24. uro (prvi odstavek 86.a člena ZMed).
V zvezi s tem sodišče ugotavlja, da v izpodbijani odločbi toženka ni izrecno, jasno in konkretizirano opredelila zakonskega pojma "vsa dnevno predvajana glasba" v smislu prvega odstavka 86. člena ZMed, na katerega se sklicuje, in ga tako na podlagi in v skladu z ZMed ni vsebinsko napolnila, to pa je pravno relevantno za materialnopravno presojo zakonitosti in pravilnosti izpodbijane odločbe. Zato sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopkovnih pravil.
Pomanjkljive in nezadostne obrazložitve izpodbijane odločbe tudi ni mogoče nadomestiti z obrazložitvijo in pojasnili v odgovoru na tožbo in pripravljalnih vlogah, saj so te namenjene izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in ustrezno obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti izpodbijane odločbe.
brezplačna pravna pomoč - materialni pogoj - absolutna bistvena kršitev določb postopka - možnost izjave o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev
Sporno torej ni, da hiša (poleg ostalega) sodi v skupno premoženje in da delež tožnice na skupnem premoženju znaša 1/2. Do pravnomočne odločitve v navedeni nepravdni zadevi pa ne bo jasno, ali bo hiša po delitvi premoženja sploh v tožničini lasti in če, v katerem delu.
Sicer pa toženka tožnici v zvezi s tem, po presoji sodišča sicer napačnim, stališčem, v tem postopku dodelitve BPP ni omogočila izjave.
Toženka sicer v zvezi s tem navaja, da je tožnici omogočila izjavo v (drugem) postopku št. Bpp 2382/2018. Ker pa je predmet presoje v tem upravnem sporu zgolj presoja zakonitosti izpodbijane odločbe, se toženka ne more uspešno sklicevati na dejstvo, da je tožnici izjavo omogočila v drugem postopku dodelitve BPP. To pomeni, da tožnici v obravnavanem postopku dodelitve BPP izjava o pravno relevantnih dejstvih oziroma predstavitev tožničinih stališč do ugotovljenih dejstev, ki jih je v tem postopku toženka ugotavljala sama in morebiten predlog za izvedbo dodatnih dokazov s tem v zvezi sploh nista bila omogočena, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka.
V konkretnem primeru je toženka sporno odločitev o tem, kateri letni prihodek, ki ga ima operater iz zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih komunikacijskih storitev, je treba upoštevati pri odmeri višine letnega plačila na podlagi obvestila o zagotavljanju javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanju javnih komunikacijskih storitev, in posledično, kolikšna je višina tega plačila za tožnika za obdobje od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016 (1. točka), oprla na drugi stavek drugega odstavka 6. člena ZEKom-1. Za to določbo pa je Ustavno sodišče ugotovilo, da je bila neustavna.
pojem objekta - povezanost s tlemi - inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - rastlinjak
Če objekt ni povezan s tlemi, sploh ne gre za objekt v smislu določb ZGO-1, niti za nezahteven niti enostaven. Sedaj veljavni GZ pa jasno določa, da so tudi prefabrikati, ki so samo postavljeni na tla, objekti.
ZGO-1 člen 54, 54/4, 56, 66. ZCes-1 člen 2, 2-25, 3, 3/3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - občinska javna cesta - javna pot
V obravnavanem primeru gre za poseg na javni poti, zato je treba vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja kot dokazilo o pravici graditi, priložiti notarsko overjeno pogodbo z dokazilom o vložitvi predloga za vpis pogodbe o pridobitvi lastninske ali kakšne druge stvarne oziroma obligacijske pravice na določeni nepremičnini v zemljiško knjigo, ki investitorju dovoljuje gradnjo oziroma izvajanje del na takšni nepremičnini.
davčna izvršba - potrdilo o izvršljivosti - izvršilni naslov
Po presoji sodišča so v predmetni zadevi izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji za izdajo izpodbijanega sklepa. Podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa je odločba Zdravstvenega zavoda Slovenije 42501-3/2017/712 z dne 17. 3. 2017, ki je 5. 5. 2017 postala izvršljiva. Opremljena je s potrdilom o izvršljivosti tako, da dejstva, navedena v njej, štejejo za dokazana (prvi odstavek 169. člena ZUP).
Tožnikova socialna in finančna stiska ne more biti opravičljiv razlog, da se zoper njega davčni organ ne bi vodil postopek davčne izvršbe za poravnavo tožnikovih dolgov, ki jih ni poravnal pravočasno. Banka, kot izvrševalec izpodbijanega sklepa, pa mora upoštevati omejitve iz 160. člena ZDavP-2 in izvzetja iz 159. člen ZDavP-2.
Po presoji sodišča je prvostopenjski organ informativni izračun dohodnine za leto 2015 povsem pravilno skladno s tretjim odstavkom 267. člena ZDavP-2 štel za dokončno odločbo o odmeri dohodnine za leto 2015. V skladu s tretjim odstavkom 267. člena ZDavP-2 po poteku roka za vložitev ugovora in če davčni zavezanec rezident nanj ne ugovarja, velja informativni izračun dohodnine za odločbo o odmeri dohodnine. V tem primeru velja, da se je zavezanec odpovedal pritožbi. Davčni zavezanec lahko popravi davčno napoved najpozneje od izdaje odmerne odločbe, kot to določa 64. člen ZDavP-2.
Tožnik je vlogo – ugovor, v kateri je napovedal dohodke iz tujine in uveljavljal stroške v zvezi z delom, vložil po tem, ko mu je bila že izdana odmerna odločba in tako tožnikove vloge – ugovora zoper informativni izračun dohodnine za leto 2015 tudi po mnenju sodišča ni mogoče šteti za napoved na podlagi samoprijave po prvem odstavku 63. člena ZDavP-2, kot to napačno meni tožnik.
tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep tožene stranke ni dokončni upravni akt, saj je bilo zoper ta akt dopustno vložiti redno pravno sredstvo, kar sta tožnika tudi storila, do dne vložitve tožbe pa o njuni pritožbi še ni bilo odločeno.
ukrep občinskega inšpektorja - objekt za oglaševanje - soglasje pristojnega organa - sklep o izvršbi
Predmet obravnavane zadeve je le izvršitev obveznosti, ki izhaja iz navedene dokončne in izvršljive odločbe, in ne vsebinska presoja te odločbe (presoja obveznosti, ki iz nje izvirajo). Tožnikovo sklicevanje na Pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z oglaševanjem na javnih mestih in pristojnostjo državne inšpekcije za nadzor nad postavitvijo takih objektov za presojo izpodbijanega sklepa tako ni pravno pomembno.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljan države naslednice nekdanje SFRJ - rok za vložitev vloge za izdajo dovoljenja - prepozna vloga - zavrženje vloge
Upravičenci so morali prošnjo vložiti v roku treh let od uveljavitve te novele, torej najkasneje do 24. 7. 2013. Tožnik je prošnjo za izdajo posebne odločbe vložil prepozno, saj iz podatkov v spisu izhaja, da je bila prošnja vložena 16. 10. 2017, zato je prvostopenjski organ tožnikovo prošnjo za izdajo zaprošene odločbe na podlagi 1.b člena ZUSDDD kot prepozno zavrgel.
Da tožnik do leta 2014, ko je rok za uveljavitev obravnavane pravice že potekel, preprosto ni vedel, da ima kot izbrisani iz registra stalnega prebivalstva pravico pridobiti dovoljenje za stalno prebivanje in odškodnino iz naslova izbrisa ter da je predpisano omejeno časovno obdobje, v katerem navedeni pravici lahko uveljavlja, ne predstavlja nenadne, nepredvidljive dejanske okoliščine, na katero tožnik ne bi imel vpliva, temveč gre za okoliščino, ki je izključno posledica popolne neaktivnosti tožnika v smeri, da bi se tako kot vsi ostali upravičenci pozanimal in zavaroval svoje pravice. Tožnik celo pravi, da je imel v Republiki Sloveniji sina očitno v obdobju, ko rok za vložitev prošnje še ni potekel. Ob hkratnem upoštevanju splošno znanega dejstva, da je bila problematika izbrisanih v Sloveniji zelo odmevna in splošno znana, ni sprejemljivo sklicevanje tožnika na to, da ni imel možnosti pravočasno pridobiti potrebne informacije in sprožiti predpisane postopke. Okoliščine, s katerimi tožnik opravičuje zamudo, ki so nastale leta 2014, pa niso relevantne, saj so nastale v času, ko je zakonski rok že potekel.
ZDIJZ člen 1, 6, 6/3, 6/3-1. ZSDH-1 člen 33, 33/1, 77, 77/1.
dostop do informacij javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacije - oseba javnega prava - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost
Po načinu ustanovitve, namenu delovanja in razmerju do ustanovitelja je torej SDH oseba javnega prava in zato tudi organ, ki je informacije javnega značaja zavezan posredovati po 1. členu ZDIJZ.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - nepremičnina - možnost razpolaganja z nepremičnino
Tožena stranka bi morala z bistveno večjo stopnjo zanesljivosti in prepričljivosti ugotoviti okoliščine o tem, ali tožnica dejansko lahko oziroma ne more razpolagati s premoženjem, ki ga je sodišče upoštevalo pri ugotavljanju njenega materialnega položaja in ali so izpolnjeni pogoji za morebitno nezmožnost razpolaganja upravičen razlog, katerega tožnica ni zakrivila po lastni volji.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi - zapisnik o inšpekcijskem pregledu
Zapisnik o inšpekcijskem pregledu Inšpektorata za javni sektor ni nov dokaz oziroma ugotovitve v njem niso nova dejstva v smislu obnovitvenega razloga po 1. alineji 260. člena ZUP.
Iz tožnikovih navedb o napačni vročitvi odločbe, ki jo tožnik izpodbija v tem upravnem sporu, torej izhaja, da tožnik pritožbe zoper izpodbijano odločbo, zaradi domnevno napačne vročitve, sploh ni vložil. Nevložitev pritožbe pa je procesna ovira za dopustnost upravnega spora. Iz prvega odstavka 6. člena ZUS-1 namreč izhaja, da upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo redno pravno sredstvo zoper upravni akt, tega ni vložila ali ga je vložila prepozno. Iz povedanega izhaja, da se v dvostopenjskem upravnem postopku upravni akt lahko izpodbija v upravnem sporu le, če je pritožba zoper njega zavrnjena. Zato tožnik v tem upravnem sporu ne more izpodbijati zakonitosti navedene odločbe, saj zoper njo pritožba ni bila vložena.
izvršba - davčna izvršba - pritožbeni rok - prekluzivni pritožbeni rok - zavrženje - fikcija vročitve
V primeru, ko naslovnik pošiljke ne prevzame v petnajstdnevnem roku od prejema obvestila, se šteje vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka, to je petnajsti dan po tem, ko vročevalec pusti sporočilo o prispeli pošiljki v naslovnikovem hišnem predalčniku.