Če je znesek dohodnine, pred zmanjšanjem za odbitke, nižji od odbitkov, znesek odbitkov ne more preseči zneska dohodnine. Odbitki, ki presegajo znesek dohodnine, se ne morejo uveljavljati kot odbitki v prihodnjih ali preteklih davčnih letih.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - upravni spor - sestavine sklepa o izvršbi
V upravnem sporu tožeča stranka izvršilnega naslova ne more izpodbijati. Sodišče v postopku davčne izvršbe presoja le, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDavP-2, ter ali ima sklep o izvršbi sestavine določene v 151. členu ZDavP-2.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljan države naslednice nekdanje SFRJ - rok za vložitev vloge za izdajo dovoljenja - prepozna vloga - zavrženje vloge
Upravičenci so morali prošnjo vložiti v roku treh let od uveljavitve te novele, torej najkasneje do 24. 7. 2013. Tožnik je prošnjo za izdajo posebne odločbe vložil prepozno, saj iz podatkov v spisu izhaja, da je bila prošnja vložena 16. 10. 2017, zato je prvostopenjski organ tožnikovo prošnjo za izdajo zaprošene odločbe na podlagi 1.b člena ZUSDDD kot prepozno zavrgel.
Da tožnik do leta 2014, ko je rok za uveljavitev obravnavane pravice že potekel, preprosto ni vedel, da ima kot izbrisani iz registra stalnega prebivalstva pravico pridobiti dovoljenje za stalno prebivanje in odškodnino iz naslova izbrisa ter da je predpisano omejeno časovno obdobje, v katerem navedeni pravici lahko uveljavlja, ne predstavlja nenadne, nepredvidljive dejanske okoliščine, na katero tožnik ne bi imel vpliva, temveč gre za okoliščino, ki je izključno posledica popolne neaktivnosti tožnika v smeri, da bi se tako kot vsi ostali upravičenci pozanimal in zavaroval svoje pravice. Tožnik celo pravi, da je imel v Republiki Sloveniji sina očitno v obdobju, ko rok za vložitev prošnje še ni potekel. Ob hkratnem upoštevanju splošno znanega dejstva, da je bila problematika izbrisanih v Sloveniji zelo odmevna in splošno znana, ni sprejemljivo sklicevanje tožnika na to, da ni imel možnosti pravočasno pridobiti potrebne informacije in sprožiti predpisane postopke. Okoliščine, s katerimi tožnik opravičuje zamudo, ki so nastale leta 2014, pa niso relevantne, saj so nastale v času, ko je zakonski rok že potekel.
skedenj - nezahteven objekt - nelegalna gradnja - skladnost gradnje z gradbenim dovoljenjem - inšpekcijski ukrep
Izrek izpodbijane odločbe ni konretiziran. Ni jasno ali naj tožnik vzpostavi zemljišče v prejšnje stanje, pred izdajo gradbenega dovoljenja glede na dejstvo, da gre za nelegalno gradnjo brez gradbenega dovoljenja, ali vzpostavi zemljišče v prejšnje stanje glede na izdano (nesporno) gradbeno dovoljenje za gradnjo skednja.
izvršba - davčna izvršba - pritožbeni rok - prekluzivni pritožbeni rok - zavrženje
ZDavP-2 v drugem odstavku 157. člena določa, da se lahko pritožbo zoper sklep o izvršbi vloži v osmih dneh od vročitve sklepa pri davčnem organu, ki je izdal sklep o izvršbi. Vloga je vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme preden izteče rok oziroma če je poslano priporočeno po pošti na dan, ko je tudi dan izteka roka.
davčna izvršba - potrdilo o izvršljivosti - izvršilni naslov
Po presoji sodišča so v predmetni zadevi izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji za izdajo izpodbijanega sklepa. Podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa je odločba Zdravstvenega zavoda Slovenije 42501-3/2017/712 z dne 17. 3. 2017, ki je 5. 5. 2017 postala izvršljiva. Opremljena je s potrdilom o izvršljivosti tako, da dejstva, navedena v njej, štejejo za dokazana (prvi odstavek 169. člena ZUP).
Tožnikova socialna in finančna stiska ne more biti opravičljiv razlog, da se zoper njega davčni organ ne bi vodil postopek davčne izvršbe za poravnavo tožnikovih dolgov, ki jih ni poravnal pravočasno. Banka, kot izvrševalec izpodbijanega sklepa, pa mora upoštevati omejitve iz 160. člena ZDavP-2 in izvzetja iz 159. člen ZDavP-2.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - ekonomski razlog
V postopku je tožnik navajal samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite po ZMZ-1, saj je glede na njegove navedbe (in sicer, da tam, kjer živi, ni služb in je življenje drago, zaradi česar je odšel, da si drugod najde delo in si izboljša finančni položaj; tudi drugod v Maroku so slabe plače in se težko kaj zasluži - to je edini razlog, zaradi katerega je zapustil izvorno državo; njegovi razlogi za podajo prošnje so zelo enostavni, ekonomski - v Maroku so vse stvari drage in življenje je težko; njegovo življenje v Maroku ni bilo ogroženo – če bi se moral vrniti, bi bil na istem kot prej, nič se zanj ne bi spremenilo), v konkretnem primeru očitno, da je izvorno državo zapustil zaradi ekonomskih razlogov. Tudi iz nobenega drugega podatka v spisu ni razvidno, da bi kdaj zatrjeval strah pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju, ali da bi bil kadarkoli soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo zaradi mučenja, nečloveškega, poniževalnega ravnanja ali grožnjo za življenje in osebnost zaradi samovoljnega nasilja v oboroženih spopadih.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi - zapisnik o inšpekcijskem pregledu
Zapisnik o inšpekcijskem pregledu Inšpektorata za javni sektor ni nov dokaz oziroma ugotovitve v njem niso nova dejstva v smislu obnovitvenega razloga po 1. alineji 260. člena ZUP.
začasna odredba - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda - konkretizacija že podanih navedb - javna korist
Tožnik zatrjuje, da ne bo pridobil izkušenj in reference na konkretnem projektu, česar ni mogoče finančno ovrednotiti in gre zato za nepopravljivo škodo. Tožnikova opredelitev težko popravljive škode ni v celoti sprejemljiva, kajti tožnik se najprej sklicuje na dejstvo, da je od samega začetka vodil projekt ... športni park, po izdaji izpodbijane odločbe pa ga ne more več. S tem ni dovolj konkretiziral težko popravljive škode v skladu z omenjenimi standardi sodne prakse.
društvo - registracija društva - vpis v register društev
Tudi po mnenju sodišča iz imena novo registrirane zveze društev jasno izhaja, da gre za povezovanje društev, ki se ukvarjajo s športom na območju Ankarana, oziroma imajo sedež na tem območju, medtem ko iz imena tožnice, to je imena Športno društvo Ankaran, izhaja, da gre za združevanje fizičnih oseb, ki se ukvarjajo s športom na območju Ankarana, oziroma s sedežem na tem območju. Razlika med načinom združevanja v društvo oziroma zvezo je po mnenju sodišča taka, da ob normalni skrbnosti, ki se pričakuje v pravnem prometu, zamenjava ni mogoča.
Ankaran je zemljepisno ime, ki ni zaščiteno, zato se ga lahko uporablja brez predhodnega soglasja kateregakoli državnega ali lokalnega organa. Kolikor pa bi želel predlagatelj registracije zveze društev uporabiti ime lokalne skupnosti, v konkretnem primeru ime Občine Ankaran, bi si moral pridobiti njeno soglasje, za kar pa v konkretnem primeru ne gre.
ZDIJZ člen 1, 6, 6/3, 6/3-1. ZSDH-1 člen 33, 33/1, 77, 77/1.
dostop do informacij javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacije - oseba javnega prava - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost
Po načinu ustanovitve, namenu delovanja in razmerju do ustanovitelja je torej SDH oseba javnega prava in zato tudi organ, ki je informacije javnega značaja zavezan posredovati po 1. členu ZDIJZ.
ZMed člen 26, 26/1, 26/4, 33, 33/1. ZBPP člen 10, 24.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - tuj državljan - vzajemnost - verjeten izgled za uspeh - zloraba možnosti dodelitve brezplačne pravne pomoči - odvetnik
Tožeča stranka s tožbo zahteva popravek članka, ki ne vsebuje prikaza nasprotnih dejstev, zato upoštevaje sodno prakso iz tega razloga zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.
Izpodbijana odločba nima obrazložitve o tem, zakaj, glede na to, da gre v obravnavanem primeru za montažni tipski objekt (Jelovica, TIP MHS 8-40), tlorisne površine in višine stavbe ni mogoče uskladiti z gradbenim dovoljenjem, zato je ni mogoče preizkusiti.
ukrep občinskega inšpektorja - objekt za oglaševanje - soglasje pristojnega organa - sklep o izvršbi
Predmet obravnavane zadeve je le izvršitev obveznosti, ki izhaja iz navedene dokončne in izvršljive odločbe, in ne vsebinska presoja te odločbe (presoja obveznosti, ki iz nje izvirajo). Tožnikovo sklicevanje na Pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z oglaševanjem na javnih mestih in pristojnostjo državne inšpekcije za nadzor nad postavitvijo takih objektov za presojo izpodbijanega sklepa tako ni pravno pomembno.
energetika - omrežnina - pogodbeno razmerje - napačna uporaba materialnega prava - vrnitev preveč plačanih sredstev - preplačilo
Toženka je pri uporabi določb OZ, na katere je oprla svojo odločitev in na njihovi podlagi presojala utemeljenost zahtevka za povrnitev preveč plačane omrežnine od 1. 1. 2013, spregledala, da v letu 1983 ali 1980, ko naj bi sporno pogodbeno razmerje (ki mu manjka obličnost) nastalo, določbe OZ še niso veljale, pač pa je v času, ko naj bi bila sporna pogodba, katere nastanek tožnica zanika, veljal ZOR. OZ je začel veljati 1. 1. 2002, glede na 1060. člen OZ, pa se določbe OZ ne uporabljajo za obligacijska razmerja, ki so nastala pred uveljavitvijo tega zakona. Toženka je v obravnavani zadevi uporabila za ugotavljanje obstoja obligacijskega razmerja pogodbe, ki naj bi bila sklenjena med strankami v letu 1980 ali 1983 (kdaj natančno iz izpodbijane odločbe ne izhaja), napačno pravno podlago. Od odgovora na vprašanje, ali je bila sklenjena pogodba med strankama, pa je odvisna odločitev o zahtevku tožnice.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni kriterij - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine - kršitev pravice do izjave
Iz upravnega spisa ne izhaja, da bi bila tožniku v obravnavani zadevi pred izdajo izpodbijane odločbe dana možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki jih je toženka ugotovila po uradni dolžnosti in so bistvenega pomena za odločitev.
Toženka bi morala namreč tožniku omogočiti, da poda izjavo o ugotovljeni vrednosti zemljišč, ki so vplivale na zavrnitev njegove prošnje za dodelitev BPP oziroma mu omogočiti dokazovanje drugačne vrednosti tega premoženja. Odsotnost navedenega procesnega dejanja je imela vpliv na zakonitost odločitve tudi iz razloga, ker tožniku ni bila dana možnost dokazovanja pravno relevantnih okoliščin iz tretjega odstavka 14. člena ZBPP.
Ker je bil drugi stavek drugega odstavka 6. člena ZEKom-1 nejasen, je bil po ugotovitvi Ustavnega sodišča v neskladju (že) z 2. členom Ustave.
Ker izpodbijana odločba temelji na neustavni določbi drugega stavka drugega odstavka 6. člena ZEKom-1, je sodišče, upoštevaje navedeno odločitev Ustavnega sodišča, zaradi zmotne uporabe materialnega prava na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo tako, da je izpodbijano odločbo odpravilo in, kot ZUS-1 določa v takem primeru, zadevo vrača toženki v ponoven postopek.
Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 člen 31,31/4. Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 60. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 52, 349, 355. ZKme-1 člen 5, 17. ZKZ člen 33. URS člen 74. Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 člen 135, 141, 141/11.
neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - zavrnitev zahtevka - pogoji za pridobitev sredstev - kmet - kmetijsko gospodarstvo
Kot ''umetno ustvarjene pogoje'' po 60. členu Uredbe (EU) št. 1306/2013/EU sodišče razume tisto ravnanje, s katero tožnik prikaže, da izpolnjuje pogoje iz Uredbe OMD, vendar ne z namenom, kot ga zasleduje Uredba OMD. Enako oziroma podobno je tožniku pojasnil termin ''umetno ustvarjeni pogoji'' tudi drugostopni organ, da umetno ustvarjeni pogoji ne pomenijo kršitve črke predpisa, nasprotujejo pa namenu oziroma cilju, zaradi katerega so postavljeni, zato ne morejo uživati pravnega varstva.
Organ tožniku ne nalaga ukinitev posameznih KMG (in združitve v eno KMG) zaradi njihovega poslovnega sodelovanja z namenom optimizacije, temveč mu očita poslovanje vseh treh KMG kot dejansko obstoječe organizacijske in gospodarske celote glede na navedene povezave oziroma ugotovljena ravnanja. S tem pa tudi kršitev drugega odstavka 12. člena Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014. Ta določa, da lahko upravičenec, ki zaprosi za pomoč in/ali podporo na podlagi katerega koli neposrednega plačila na površino ali ukrepa za razvoj podeželja, vloži samo eno zbirno vlogo na leto) v zvezi z a) in b) točko prvega odstavka 4. člena Uredbe (EU) št. 1307/2013/EU, ki opredeljujeta pojma ''kmet'' in ''kmetijsko gospodarstvo''.
V skladu z določbami 210. člena ZUP, ki se, ker gre za javnopravno stvar, skladno s 4. členom ZUP uporablja tudi v tem postopku, mora v postopku izdani akt vsebovati vse sestavine, ki so v navedenem členu določene (zlasti uvod, izrek, obrazložitev in pouk o pravnem sredstvu). Pri tem mora obrazložitev odločbe vsebovati razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank (prvi odstavek 214. člena ZUP).
Pritrditi gre tožničinemu ugovoru, da sklep pri ovrednotenju glede na merili "povprečna študijska ocena" in "področje izobraževanja" ni obrazložen, saj nima razlogov, iz katerih bi bilo razvidno, zakaj je tožničina vloga pri navedenih dveh merilih bila ocenjena ravno z dodeljenim številom točk. V delu sklepa, ki povzema vsebinsko obrazložitev ocenjevanja, ki jo je podala komisija, v zvezi s spornima meriloma, ni podane nobene obrazložitve.