Predno je pritožbeno sodišče odločalo o pritožbi tožeče stranke zoper sklep o prekinitvi postopka, je 21. 3. 2022 prejelo umik pritožbe, zato je skladno z določilom drugega odstavka 334. člena ZPP, ugotovilo, da je pritožba umaknjena.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 339, 339/2, 339/2-14.
prekinitev postopka - vznemirjanje lastninske pravice - predhodno vprašanje - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - smotrnost prekinitve postopka - nemožnost preizkusa sklepa
Lastništvo spornega dela parcele št. 854/222 je v tej pravdi predhodno vprašanje, od katerega je odvisno varstvo tožnikove lastninske pravice pred vznemirjanjem. To je smiselno navedlo že sodišče prve stopnje, vendar v zvezi s tem ni podalo nobenih razlogov, ali je (in zakaj je) odločitev o prekinitvi postopka upravičena s stališča smotrnosti.
ugovor zoper sklep o izvršbi - načelo formalne legalitete - kršitev ustavnih pravic
Ker je skladno z načelom formalne legalitete sodišče vezano na izvršilni naslov, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da vložitev predloga za dopustitev revizije ne preprečuje izvršbe ter da so neutemeljene dolžničine ugovorne navedbe, da se izvršilni naslov zaradi pomanjkljivosti ne da preizkusiti in da so dolžnici v pomanjkanju razumne obrazložitve bile kršene ustavne pravice.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b, 7, 7/1, 7/1-1c, 8, 58, 58/1.. ZPIZ-2 člen 2, 2/2, 8, 8/2, 198, 198/1, 200, 200/2.. ZDR-1 člen 200, 200/1, 200/2.
spor o pristojnosti - delovni spor - plačilo prispevkov
Tožnik kot delavec od svojega delodajalca (tožene stranke) zahteva, da izpolni obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja (vključitev v poklicno zavarovanje ter plačilo prispevkov). Gre torej za individualni delovni spor po točki b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, za katerega odločanje je stvarno pristojno delovno sodišče.
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - ponovitvena nevarnost - pravica do skrbi za otroka
Kolikor pa zagovornik graja obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP pa se pri tem sklicuje predvsem na okoliščino, da je obdolženec oče mladoletnega otroka in samohranilec, zaradi česar so s priporom otrokove pravice do celovite vzgoje in razvoja prizadete. Že res, kar navaja zagovornik, da lahko omejevalni ukrep, kakor je pripor, prizadene otrokove pravice do celovite vzgoje, varstva in izobraževanja, pa vendar je po drugi strani povsem na dlani, da se na te pravice ne more sklicevati nekdo, ki sam povzroči položaj, ko so otrokove pravice kakorkoli prikrajšane ali ogrožene. Dejstvo je, da naj bi obdolženec obravnavano kaznivo dejanje storil dne 28.1.2022, torej v času, ko je že bil oče mladoletnega otroka, odvzem prostosti in posledice, ki lahko otroka v zvezi s tem doletijo, pa mora storilec pač vzeti v zakup oziroma jih pri odločitvi za izvršitev kaznivega dejanja upoštevati.
OZ člen 239, 239/2, 633, 633/1, 637, 637/1, 639, 639/3. ZPP člen 7, 207, 207/2, 212, 339, 339/2, 339/2-8.
podjemna pogodba - pravica zahtevati odpravo napak - znižanje plačila - pobotni ugovor - trditveno in dokazno breme - obvestilo o napakah - substancirani ugovori - škoda zaradi zamude z izpolnitvijo - vzročna zveza
Sodišče pomanjkljive trditvene podlage ne more nadomestiti z izvedbo dokazov ali tako, da samo v dokaznih listinah išče pravno relevantna dejstva za potrditev ugovorov pravdnih strank. Zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka zatrjevanih napak ni konkretizirala niti v tolikšni meri, da bi bil jasen vsaj obseg in mesto nastanka na objektu.
Ni mogoče ugotoviti ali je škoda, ki jo tožena stranka uveljavlja v pobot, res nastala kot posledica zatrjevane zamude tožeče stranke, ki je bila le ena od več podizvajalcev na objektu. Pri pogodbeni odškodninski odgovornosti morajo biti kumulativno podani vsi elementi odškodninskega delikta tj. kršitev pogodbene obveznosti, nastanke škode, krivda in vzročna zveza med kršitvijo pogodbene obveznosti in nastalo škodo. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni podala zadostnih relevantnih dejstev o vzročni zvezi med zatrjevano zamudo tožeče stranke in škodo, ki jo tožena stranka uveljavlja v pobot, je s tem že na tej podlagi pobotni ugovor pravilno zavrnilo.
tržna vrednost nepremičnine - cenitveno poročilo - pripombe na cenitveno poročilo
Ob tem, ko iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da ocenjene nepremičnine ležijo v severnem delu mesta Celje v četrti A. A., z oddaljenostjo od strogega centra 2 km, nepremičnine navedene v pripombah dolžnika oziroma priloženem poročilu pa se nahajajo v samem centru mesta Celje, so pritožbeni očitki o neustreznosti cenitvenega poročila cenilca gradbene stroke 2021 v delu glede ovrednotenosti lokacije ocenjevanih nepremičnin neutemeljeni.
Drugotožena stranka je vložila predmetno pritožbo v zadevi, v kateri je sodišče odločilo v individualnem delovnem sporu med tožečo stranko in prvotoženo stranko in tožbo zoper prvotoženo stranko zavrglo. Individualni delovni spor, ki se je vodil pred sodiščem prve stopnje pod opr. št. Pd 158/2019 je tekel med tožečo stranko in štirimi toženimi strankami, ki so bile vse navadne sospornice po določbi 195. člena ZPP. O tožbenih zahtevkih zoper štiri tožene stranke je bilo odločeno različno s sodbo in sklepom Pd 158/2019 in nato s sodbo in sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 624/2020, torej ne gre za procesno situacijo po 196. členu ZPP. Ker torej drugotožena stranka vlaga pritožbo o odločitvi, v kateri ni pravdna stranka, je bilo potrebno njeno pritožbo zavreči na podlagi določbe prvega odstavka 351. člena ZPP, ker tega ni storil že predsednik senata sodišča prve stopnje na podlagi določbe 343. člena ZPP.
izdaja sodbe brez glavne obravnave - izdaja sodbe brez opravljene glavne obravnave - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnik utemeljeno sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je zadevo zaključilo in izdalo sodbo, ne da bi opravilo glavno obravnavo.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2. ZSICT člen 45.
stroški izvršilnega postopka - odmera nagrade in stroškov izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja
Cenitveno poročilo je potrebno obravnavati kot celoto. Plačilo za pisno izdelavo cenitvenega poročila tako zajema tudi morebitna nadaljnja bodisi ustno bodisi pisno podana pojasnila v zvezi s pripombami strank k cenitvenemu poročilu. Nagrada za izdelavo dopolnilnega cenitvenega poročil pripada sodnemu cenilcu zgolj takrat, ko mora odgovoriti na dodatna vprašanja, ki jih sodišče od njega še ni terjalo.
ZPP člen 277, 285, 318, 318/1, 318/1-3, 338/2.. ZDavP-2 člen 12.. ZDR-1 člen 77.
zamudna sodba - nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi - nadomestilo plače - davki in prispevki - dolžnost materialnoprocesnega vodstva - soglasje za mediacijo
Zmotno je pritožbeno sklicevanje, da je toženec zaradi podanega soglasja za mediacijo mislil, da mu ni treba odgovoriti na tožbo. V 4. točki poziva k odgovoru na tožbo je bil namreč izrecno opozorjen, da tudi v primeru, če bo podal soglasje k začetku mediacije, mora odgovoriti na tožbo, sicer bodo nastopile posledice, ki jih zakon predvideva za primer, če tožena stranka ne odgovori na tožbo. Glede na to je zmotno tudi navajanje pritožbe, da bi potem, ko je toženec vrnil poziv za odgovor na tožbo in soglasje za mediacijo sodišču, to moralo toženca ponovno podučiti, da mora odgovoriti na tožbo. Pravne podlage za takšno postopanje sodišča v ZPP ni, materialnoprocesno vodstvo iz 285. člena ZPP, ki ga izpostavlja pritožba, pa se v fazi postopka, ki zajema čas med vročitvijo tožbe v odgovor in iztekom roka za podajo odgovora, ne izvaja.
Kljub pravnomočni odločitvi (sodba in sklep Pdp 623/2020 z dne 21. 4. 2021) je sodišče prve stopnje 30. 12. 2021 izdalo sklep, s katerim je tožbo zoper prvo toženko zavrglo, ker je bila izbrisana iz poslovnega registra na podlagi sklepa, ki je postal pravnomočen dne 7. 7. 2021. Pri tem se je sklicevalo na 80. člen ZPP v zvezi s petim odstavkom 81. člena ZPP, ki se nanaša na obstoj stranke. Sklep o zavrženju tožbe je evidentno napačen, saj je bilo v tej zadevi ob izdaji izpodbijanega sklepa že pravnomočno odločeno. Tožba je bila zavržena zoper prvo toženko, ne zoper drugo toženko, ki se pritožuje. Ker izpodbijani sklep v njen pravni položaj ne posega, druga toženka nima pravnega interesa za pritožbo.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da dejstva, navedena v tožbi, v celoti utemeljujejo podredni tožbeni zahtevek, saj tožbene trditve kažejo na napako v volji tožnika pri sklenitvi služnostne pogodbe. Ker pa tudi tožbi priloženi dokazi ne nasprotujejo zgoraj navedenim dejstvom in ker ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, saj ne nasprotuje prisilnim predpisom niti moralnim pravilom, je sodišče izdalo sodbo, s katero je v celoti ugodilo podrednemu tožbenemu zahtevku, saj nobene tožbene navedbe ne kažejo na to, da tožnik pri sklenitvi služnostne podobe ni ravnal s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu. Zaradi prenehanja stvarne služnosti je tožniku treba omogočiti, da v zemljiški knjigi predlaga izbris s to sodbo ukinjene služnosti, zaradi česar je sodišče tožencu naložilo, da v postavljenem roku 15 dni izstavi tožniku ustrezno listino, sicer takšno listino nadomesti ta pravnomočna sodba.
SPZ člen 150, 150/1.. ZDavP-2 člen 111, 113, 145, 145/2, 145/2-9.. ZIZ člen 3, 243.. ZUS-1 člen 32, 32/1.
davčni dolg - zavarovanje denarne terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - delno poplačilo dolga - nedeljivost hipoteke
Plačilo, ki je bilo (v okviru davčne izvršbe) opravljeno po izdaji sklepa o zavarovanju, izhajajoč iz načela nedeljivosti hipoteke (prvi odstavek 150. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ) ni razlog za prenehanje zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini.
Prav tako na utemeljenost zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini ne vpliva v pritožbi zatrjevano dejstvo, da vrednost nepremičnine bistveno presega višino preostanka terjatve.
Na dopustnost dovolitve zavarovanja v predmetni zadevi tudi ne vpliva dejstvo, da je bilo v davčnem postopku predhodno dovoljeno zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti s predznambo hipoteke na dolžniku do 1/2 lastnem deležu na nepremičnini z ID znakom del stavbe 1.
Niti 113. člen ZDavP-2 niti 243. člen ZIZ dovolitve zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini ne pogojujeta z obstojem nevarnosti, da bo izpolnitev onemogočena ali bistveno otežena. Zavarovanje davčnega dolga z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini je pogojeno le z obstojem izvršilnega naslova, iz katerega izhaja obstoj terjatve, katere zavarovanje se predlaga.
ugovor zoper sklep o izvršbi - sodna taksa kot procesna predpostavka - domneva umika ugovora
Dolžnica v predmetni zadevi ni bila oproščena tudi plačila sodne takse za ugovor, saj se je rok za plačilo sodne takse za ugovor iztekel dne 14. 5. 2021, dolžnica pa je nov predlog za oprostitev plačila sodne takse vložila dne 31. 5. 2021.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - stvari, ki niso bile najdene ne pri dolžniku ne pri kom drugem - ocenitev vrednosti stvari - en izvršilni naslov
Strinjati se je s pritožbo, da imajo vrednost tudi podatki na računalniku. A po prvem odstavku 215. člena ZIZ, ki je v bistvu alternativni način izvršbe, lahko sodišče prve stopnje odločilo le o vrednosti premičnin, ki jih je dolžnik dolžan po izvršilnem naslovu izročiti upniku. Po izvršilnem naslovu je dolžnik dolžan izročiti prenosni računalnik, za katerega sta se stranki strinjali, da znaša vrednost 50,00 EUR.
Kljub pravnomočni odločitvi (sodba in sklep Pdp 627/2020 z dne 21. 4. 2021) je sodišče prve stopnje 30. 12. 2021 izdalo sklep, s katerim je tožbo zoper prvo toženko zavrglo, ker je bila izbrisana iz poslovnega registra na podlagi sklepa, ki je postal pravnomočen dne 7. 7. 2021. Pri tem se je sklicevalo na 80. člen ZPP v zvezi s petim odstavkom 81. člena ZPP, ki se nanaša na obstoj stranke. Sklep o zavrženju tožbe je evidentno napačen, saj je bilo v tej zadevi ob izdaji izpodbijanega sklepa že pravnomočno odločeno. Tožba je bila zavržena zoper prvo toženko, ne zoper drugo toženko, ki se pritožuje. Ker izpodbijani sklep v njen pravni položaj ne posega, druga toženka nima pravnega interesa za pritožbo.
skrbništvo - izbira skrbnika - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrb za varovančeve premoženjske pravice in koristi - želje varovanca - korist varovanca - center za socialno delo kot skrbnik - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj
Pri izbiri skrbnika je potrebno upoštevati varovančeve želje, če je varovanec sposoben razumeti pomen in posledice izražene volje in če je to v njegovo korist.
Republika Slovenija - prevzemnik dolga - prevzem dolga - višina odškodnine - nadaljnji izvršilni stroški - sprememba dolžnika - pogodba o prevzemu dolga
Sodišče prve stopnje se še ni opredelilo do vprašanja ali gre v tej zadevi za situacijo, ki jo ureja določba tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR, zato je povzeta pritožbena trditev dopustna novota, saj je dolžnik doslej ni mogel uveljaviti pred sodiščem prve stopnje. Pritožbi je bilo zato treba ugoditi, sodišče prve stopnje pa se bo moralo v nadaljevanju postopka opredeliti do pritožbenih trditev dolžnika in v primeru, da ugotovi, da gre res za izvršilno zadevo, v kateri se izterjuje terjatev, ki je prešla na dolžnika kot družbenika izbrisane pravne osebe, odločiti v skladu z ZOKIPOSR. Ob tem pritožbeno sodišče opozarja, da prevzem dolga (ki je urejen v 427. členu OZ) pomeni, da se prevzemnik zaveže, da bo stopil na mesto dolžnika v razmerju do upnika. Prevzemnik ne odgovarja poleg dolžnika, ampak stopa na njegovo mesto tako, da je prvotni dolžnik prost obveznosti.
spor majhne vrednosti - razmerje med pravdnim in izvršilnim postopkom - poravnava - popust - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - odločanje o pravdnih stroških
Pritožbeni očitek, da tožena stranka kot dolžnik v izvršilnem postopku ni podala obrazloženega ugovora in da bi to moralo upoštevati sodišče prve stopnje v pravdnem postopku na način, da bi štelo, da je tožena stranka zaradi neobrazloženega ugovora pripoznala tožbeni zahtevek, je povsem neutemeljen in brez procesno pravne podlage. Ne drži namreč pritožbeni očitek, da izvršilni in pravdni postopke tvorita celovit sodni postopek. Izvršilno sodišče skladno z določbami Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) odloča, če je dolžnik obrazloženo ugovarjal zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine. Če odloči, da je ugovor obrazložen, ravna skladno z določbo drugega odstavka 62. člena ZIZ, tako da sklep o izvršbi razveljavi in zadevo odstopi v reševanje pristojnemu pravdnemu sodišču, ki predlog za izvršbo šteje kot tožbo. Z odstopom zadeve pristojnemu pravdnemu sodišču se postopek nadaljuje kot samostojni pravdni postopek, ki ni del izvršilnega postopka kot to zmotno trdi pritožba.