ZS člen 6, 83, 83a, 83a/1, 83a/2.. URS člen 3, 23, 24, 25, 126.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.. Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (14.09.2021) člen 5, 5/2, 5/2-1.
razlika v plači - dodatek za delo preko polnega delovnega časa - nedeljsko delo - neenakomerna razporeditev delovnega časa - pooblaščenec - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - delna razveljavitev sodbe - COVID-19 - pravica do dostopa do sodišča - pogoj PCT
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo šele od 9. 11. 2021 dalje z Odredbo o posebnih ukrepih iz 83.a člena ZS zaradi preprečitve ponovnih izbruhov in širjenja okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (objavljeno v Ur. l. RS, št. 175/2021), ki jo je na podlagi 83.a člena ZS izdal predsednik Vrhovnega sodišča RS, določeno, da morajo vse osebe, ki vstopajo v prostore sodišča, razen osebe, ki so mlajše od 12 let, izpolnjevati pogoj PCT; na vstopnih točkah se vsem vstopajočim v prostore sodišča preveri izpolnjevanje pogoja PCT; če ga oseba ne izpolnjuje, se ji vstop v prostore sodišča zavrne (3.1. tč.). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tako na dan zadnjega naroka (24. 9. 2021) ni obstajala pravna podlaga, na podlagi katere bi bil lahko pooblaščencu tožnikov, ki ni izpolnjeval pogoja PCT, zakonito onemogočen pristop na narok.
ZPP člen 224, 224/1.. ZPIZ-2 člen 15, 121, 122.. ZZVZZ člen 33.
nadomestilo za invalidnost - delo s krajšim delovnim časom - preostala delovna zmožnost - začasna nezmožnost za delo
Začasna nezmožnost za štiri ure dnevno zaradi bolezni ne izključuje pravice do delnega nadomestila iz naslova III. kategorije invalidnosti s priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom štiri ure dnevno. Za pravilno presojo izpodbijanih odločb je bistveno le, da je tožnica s pisno izjavo in izpisi eDavkov izkazala pričetek dela v skladu s preostalo delovno zmožnostjo od 1. 1. 2020 dalje, čeprav je bila do 1. 5. 2020 začasno nezmožna za štiri urno delo.
odlog izvršbe - novo izvršilno sredstvo - spremenjene okoliščine - načelo sorazmernosti
Odlog bi lahko dosegel svoj namen le, če bi dodaten čas lahko preprečil t.i. socialno izvršbo in omogočil, da dolžnik ob pomoči socialne službe, sorodnikov, široke mreže pomoči poplača dolg in se s tem izogne prisilni prodaji doma. Pri tem je bistvena okoliščina, ali je dolžnik že ustrezno aktivno in skrbno ravnal v tej smeri, da bi upnika čim prej poplačal in se obrnil na ustrezno pomoč.
izvršba proti stečajnemu dolžniku - izvršba na uveljavitev nedenarne terjatve - izpraznitev in izročitev poslovnega prostora - vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek - pretvorba nedenarnih terjatev v denarne
Upnik, ki ima terjatev na izpraznitev in izročitev nepremičnine, nima interesa, da bi se poplačal iz dolžnikovega premoženja, ampak je njegov interes v tem, da bi dolžnik izpolnil svojo nedenarno obveznost, to je, da bi mu vrnil poslovni prostor. Navedeno za upnika ne predstavlja niti dajatve niti storitve na njegovem premoženju, ki bi njegovo premoženje povečala. Take nedenarne terjatve upnik ne more prijaviti v stečajnem postopku, niti ne pride do pretvorbe terjatve v denarno terjatev. Upnikov interes na izpraznitev prostora je lahko popolnoma drug kot je ta, da bi prostore oddajal v najem. Posledično to pomeni, da je izvršba take terjatve dopustna, zato je tudi po začetku stečajnega postopka dovoljeno izdati sklep o izvršbi za uveljavitev take terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00056524
ZFPPIPP člen 301, 301/8.
zavrženje tožbe - pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe - pravdni postopek - uveljavljanje terjatve v pravdi - začetek stečajnega postopka nad toženo stranko - priznanje terjatve v stečajnem postopku - pravna korist za vodenje pravde - pravni interes za pravdo - oprostitev plačila sodne takse - pritožba zoper sklep o oprostitvi plačila sodnih taks - pravni interes za pritožbo - neposredna pravna korist - pravni interes kot procesna predpostavka - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na določbo osmega odstavka 301. člena ZFPPIPP, po kateri v primeru, če je upnikova terjatev, ki jo je uveljavljal v pravdi že pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom, priznana, preneha njegova pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe zoper drugo toženko je ob ugotovitvi, da je bila terjatev tožeče stranke v stečajnem postopku nad drugo toženko priznana, pravilna, razlogi zanjo pa zadostni. Drugih dokazov glede na navedeno sodišču prve stopnje v zvezi s sprejeto odločitvijo ni bilo treba izvajati.
Pravni interes za pritožbo je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. To pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da v ugovoru po izteku roka podana dejstva niso takšna, da jih dolžnik ne bi mogel navesti že v (rednem) ugovoru zoper sklep o izvršbi. Zaključek sodišča prve stopnje, da se ugovor (po izteku roka) na podlagi 56. člena ZIZ zavrže, je zato pravilen.
postopek po ZVEtL - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - skupno pripadajoče zemljišče - funkcionalno zemljišče k stavbi - redna raba nepremičnine - javna površina - nekonkretizirana pritožba - konkretizacija kršitev - nedobrovernost - nepoznavanje predpisov
Razlogi sodišča prve stopnje so pravilni. Pritožba pa z njimi v največji meri ne vzpostavi vsebinskega dialoga, temveč le navaja načela, pravne predpise in sodno prakso. Pritožba je samostojno pravno sredstvo, zato mora pritožnik pritožbene razloge navesti konkretizirano. Navajanje pravne teorije, pravnih stališč in sodne prakse lahko služi le kot strokovna podkrepitev konkretizirano uveljavljenim pritožbenim razlogom, brez slednjih pa je pritožba puhla.
Izključ(ujoč)nost je kriterij za obstoj posesti, ne pa funkcionalnega (pripadajočega) zemljišča, saj je jasno, da pripadajoče zemljišče, če ni ograjeno, občasno uporabljajo tudi druge osebe (obiskovalci, dostavljalci, sprehajalci itd.).
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - ponovitvena nevarnost - pravica do skrbi za otroka
Kolikor pa zagovornik graja obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP pa se pri tem sklicuje predvsem na okoliščino, da je obdolženec oče mladoletnega otroka in samohranilec, zaradi česar so s priporom otrokove pravice do celovite vzgoje in razvoja prizadete. Že res, kar navaja zagovornik, da lahko omejevalni ukrep, kakor je pripor, prizadene otrokove pravice do celovite vzgoje, varstva in izobraževanja, pa vendar je po drugi strani povsem na dlani, da se na te pravice ne more sklicevati nekdo, ki sam povzroči položaj, ko so otrokove pravice kakorkoli prikrajšane ali ogrožene. Dejstvo je, da naj bi obdolženec obravnavano kaznivo dejanje storil dne 28.1.2022, torej v času, ko je že bil oče mladoletnega otroka, odvzem prostosti in posledice, ki lahko otroka v zvezi s tem doletijo, pa mora storilec pač vzeti v zakup oziroma jih pri odločitvi za izvršitev kaznivega dejanja upoštevati.
Dolžnik bi moral morebitne napake pri vročitvi sklepa o izvršbi, morebitno dejansko nemožnost seznanitve s sklepom o izvršbi oziroma morebitno napačno presojo pravilnosti vročitve sklepa o izvršbi, ki jo je sodišče prve stopnje opravilo že v sklepu z dne 29. 10. 2020, grajati najpozneje v pritožbi zoper ta sklep, ki pa je ni vložil, zaradi česar je sklep o izvršbi postal pravnomočen, in sicer z dnem pravnomočnosti sklepa z dne 29. 10. 2020. Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, morebitnih nepravilnosti vročitve sklepa o izvršbi dolžnik ne more uveljavljati z ugovorom po izteku roka.
V 180. členu ZPP je res določeno, da mora tožba obsegati tudi identifikacijske podatke strank iz 180.a člena ZPP, torej v primeru fizične osebe navedbo osebnega imena, naslov prebivališča in EMŠO, če je stranka vpisana v centralni register prebivalstva (ali davčno številko, če ni vpisana v ta register in je vpisana v davčni register, ali rojstni datum, če ni vpisana v nobenega od registrov). Ne glede na to, bi v okoliščinah obravnavanega primera zavrženje prve točke tožbenega predloga zaradi nenavedene EMŠO številke v tožbi, po oceni pritožbenega sodišča pomenilo nesorazmeren poseg v tožničino ustavno pravico do sodnega varstva (23. člen URS).
špedicijska pogodba - obstoj pogodbe - naročnik storitve - pritožbeni postopek - dokazna ocena - pavšalne pritožbene navedbe - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za začasno odredbo - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena - aktivno ravnanje dolžnika
Pritožbeni postopek ni namenjen temu, da višje sodišče ponovi celoten postopek, izveden pred sodiščem prve stopnje, ampak mora biti pritožbena kritika usmerjena zoper prvostopenjsko sodbo.
Zakonita zastopnica tožene stranke je zanikala, da bi imela kakršnokoli vlogo v moževem podjetju v tujini, pri čemer pa račun in elektronsko sporočilo tega podjetja, na katerih je njeno ime in podpis, dokazujeta nasprotno. To zadostuje, da je s stopnjo verjetnosti mogoče pritrditi upniku, da dolžnik aktivno ravna v smeri oteževanja izterjave, s speljevanjem poslov na podjetje v tujini.
ZFPPIPP člen 300, 300/1. ZPP člen 181, 181/1, 181/2, 274, 274/1.
pravočasnost vložitve tožbe - preuranjena tožba - ugotovitvena tožba - pravnomočen sklep o preizkusu terjatev - tožba na ugotovitev obstoja terjatve - prerekana terjatev - pravni interes za ugotovitveno tožbo
Tožba, ki je vložena pred izdajo sklepa o preizkusu terjatev, je nedvomno preuranjena. V obravnavani zadevi jo je tožeča stranka dejansko vložila, še preden so bili podani pogoji v skladu s 300. členom ZFPPIPP.
V obravnavani zadevi je bila tožba res vložena preuranjeno, saj je bila vložena še pred izdajo sklepa o preizkusu terjatev, vendar pa je bil že odgovor na tožbo vložen po objavi odločitve višjega sodišča o sklepu o preizkusu terjatev. Prav tako je sodišče prve stopnje narok za glavno obravnavo izvedlo po objavi tega sklepa, ko so že nastopili pogoji za vložitev tožbe. Takrat je bil namreč že izdan pravnomočen sklep o preizkusu terjatev, zato o preuranjenosti ni več mogoče govoriti. Z izdajo pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev pa je tudi izpolnjena predpostavka za obravnavanje ugotovitvene tožbe in tudi izkazan pravni interes tožeče stranke za vsebinsko odločitev o zahtevku.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno obrazložilo, da je taksna obveznost tožnici nastala 15. 12. 2021, ko ji je bila vročena sodba z dne 22. 11. 2021, kar je skladno s 3. točko prvega odstavka 5. člena v zvezi s prvim odstavkom 3. člena takrat veljavnega ZST-1. ZST-1D, ki se uporablja od 12. 1. 2022 dalje, namreč v 48. členu določa, da se takse za postopke, glede katerih je taksna obveznost nastala do uveljavitve tega zakona, plačujejo po dosedanjih predpisih in dosedanji tarifi. Pritožba se zato zmotno sklicuje na z ZST-1D spremenjena določila 5. člena ZST-1.
pravica do uporabe svojega jezika v postopku - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - odpoved pravici
Iz zapisnika predobravnavnega naroka izhaja, da je predsednica senata obtoženca takoj po otvoritvi naroka pozvala, da se izjasni glede uporabe jezika. Obtoženec je izjavil, da se izrecno odpoveduje pravici do sodnega tolmača v tej kazenski zadevi, ker razume in govori slovensko. Predsednica senata je torej postopala po določbi šestega odstavka 8. člena ZKP, ki predpisuje, da je treba osebe iz prvega odstavka 8. člena poučiti o pravici do prevajanja in tolmačenja.
Da sodišče lahko ugotovi, da je bil med pogodbenima strankama sklenjen dogovor o simulaciji oziroma o načrtnem razhajanju med dejansko in navidezno voljo in namenom pogodbenikov, da ustvari navidezno stanje, mora tožeča stranka v svojih trditvah razkriti razhajanje med dejansko in navidezno voljo (obeh) pogodbenikov. Takšnih tožbenih trditev pa tožnik ni postavil.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4, 10, 15. ZPP člen 18, 18/2. ZD člen 163.
mednarodna pristojnost - zavrženje vloge zaradi nepristojnosti - zavrženje predloga - Republika Hrvaška - običajno prebivališče - subsidiarna pristojnost - predlog za omejitev dedovanja
Pritožnica zmotno meni, da pride v obravnavani zadevi v poštev subsidiarna pristojnost sodišča Republike Slovenije določena v 10. členu Uredbe. Ta bi namreč prišla v poštev le, če pokojni ob smrti ne bi imel običajnega bivališča v nobeni od držav članic, temveč v tretji državi. Ker je imel pokojni običajno bivališče v Republiki Hrvaški, torej v državi članici, 10. člena Uredbe ni mogoče uporabiti.
izključna krajevna pristojnost - izrek za krajevno nepristojno sodišče po uradni dolžnosti - kdaj se sodišče lahko izreče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti
Ob predhodnem preizkusu tožbe se lahko sodišče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti izreče le tedaj, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno (drugi odstavek 22. člena ZPP). Ker v sporu zaradi plačila izključna krajevna pristojnost ni določena, je Okrajno sodišče v Krškem ravnalo v nasprotju s prej navedeno določbo ZPP, ko se je ob predhodnem preizkusu tožbe izreklo za krajevno nepristojno za sojenje.
najemna pogodba - dogovor strank - višina najemnine - trditveno in dokazno breme - pravilna uporaba materialnega prava
Glede na to, da tožbeni zahtevek tožeče stranke temelji na dogovoru, v skladu s katerim je bila tožena stranka dolžna plačevati le morebitno razliko v najemnini, bi morala tožeča stranka izkazati, kolikšna je najemnina z novim najemnikom in koliko znaša razlika do zneska najemnine, ki je bil dogovorjen med pravdnima strankama. Odgovor na vprašanje, na kateri stranki je dokazno breme, da je najemnina z novim najemnikom nižja za zatrjevanih 610 EUR, je namreč vsebovan že v vprašanju samem; ker gre za trditve tožeče stranke, je ona tista, ki nosi dokazno breme o tem, kolikšna je najemnina po najemni pogodbi z novim najemnikom.
URS člen 125, 146, 146/1. ZST-1 člen 5, 5/1-19. ZPP člen 105a, 105a/1. ZS člen 3, 3/1. ZUstS člen 23, 23/1.
sodna taksa - ugovor zoper plačilni nalog - plačilo sodne takse za pritožbo - napoved pritožbe - plačilo sodne takse ob napovedi pritožbe - vezanost sodišča na ustavo in zakon - presoja ustavnosti
Ustavno sodišče je že pojasnilo, da zakonodajalec lahko predpiše obveznost plačila sodne takse kot delnega plačila sodnih stroškov, ustavnopravni temelj zanjo pa ima v prvem odstavku 146. člena Ustave. Stvar zakonodajalčeve presoje je, kako strogo in dosledno bo uresničevanje dolžnosti plačila sodnih taks uredil v posamezni fazi (pravdnega) postopka.