Drugotožena stranka je vložila predmetno pritožbo v zadevi, v kateri je sodišče odločilo v individualnem delovnem sporu med tožečo stranko in prvotoženo stranko in tožbo zoper prvotoženo stranko zavrglo. Individualni delovni spor, ki se je vodil pred sodiščem prve stopnje pod opr. št. Pd 158/2019 je tekel med tožečo stranko in štirimi toženimi strankami, ki so bile vse navadne sospornice po določbi 195. člena ZPP. O tožbenih zahtevkih zoper štiri tožene stranke je bilo odločeno različno s sodbo in sklepom Pd 158/2019 in nato s sodbo in sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 624/2020, torej ne gre za procesno situacijo po 196. členu ZPP. Ker torej drugotožena stranka vlaga pritožbo o odločitvi, v kateri ni pravdna stranka, je bilo potrebno njeno pritožbo zavreči na podlagi določbe prvega odstavka 351. člena ZPP, ker tega ni storil že predsednik senata sodišča prve stopnje na podlagi določbe 343. člena ZPP.
izdaja sodbe brez glavne obravnave - izdaja sodbe brez opravljene glavne obravnave - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnik utemeljeno sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je zadevo zaključilo in izdalo sodbo, ne da bi opravilo glavno obravnavo.
Tudi pri razrešitvi oziroma spremembi upravitelja zapuščine gre za ukrep zavarovanja zapuščine, v kolikor upravitelj zapuščine krši odločbo sodišča, s katero je bil postavljen in povzroča škodo, da se zmanjšuje vrednost zapuščine.
nadaljevanje prekinjenega postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - prekinitev postopka do rešitve predhodnega vprašanja - vložitev predloga za dopustitev revizije
Če je bil postopek prekinjen zaradi predhodnega vprašanja, se nadaljuje, ko je to vprašanje pravnomočno rešeno ali celo pred rešitvijo predhodnega vprašanja, če sodišče na podlagi novih okoliščin spozna, da ni več razloga, da bi čakalo na pravnomočni konec postopka.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2. ZSICT člen 45.
stroški izvršilnega postopka - odmera nagrade in stroškov izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja
Cenitveno poročilo je potrebno obravnavati kot celoto. Plačilo za pisno izdelavo cenitvenega poročila tako zajema tudi morebitna nadaljnja bodisi ustno bodisi pisno podana pojasnila v zvezi s pripombami strank k cenitvenemu poročilu. Nagrada za izdelavo dopolnilnega cenitvenega poročil pripada sodnemu cenilcu zgolj takrat, ko mora odgovoriti na dodatna vprašanja, ki jih sodišče od njega še ni terjalo.
ZPP člen 277, 285, 318, 318/1, 318/1-3, 338/2.. ZDavP-2 člen 12.. ZDR-1 člen 77.
zamudna sodba - nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi - nadomestilo plače - davki in prispevki - dolžnost materialnoprocesnega vodstva - soglasje za mediacijo
Zmotno je pritožbeno sklicevanje, da je toženec zaradi podanega soglasja za mediacijo mislil, da mu ni treba odgovoriti na tožbo. V 4. točki poziva k odgovoru na tožbo je bil namreč izrecno opozorjen, da tudi v primeru, če bo podal soglasje k začetku mediacije, mora odgovoriti na tožbo, sicer bodo nastopile posledice, ki jih zakon predvideva za primer, če tožena stranka ne odgovori na tožbo. Glede na to je zmotno tudi navajanje pritožbe, da bi potem, ko je toženec vrnil poziv za odgovor na tožbo in soglasje za mediacijo sodišču, to moralo toženca ponovno podučiti, da mora odgovoriti na tožbo. Pravne podlage za takšno postopanje sodišča v ZPP ni, materialnoprocesno vodstvo iz 285. člena ZPP, ki ga izpostavlja pritožba, pa se v fazi postopka, ki zajema čas med vročitvijo tožbe v odgovor in iztekom roka za podajo odgovora, ne izvaja.
Kljub pravnomočni odločitvi (sodba in sklep Pdp 623/2020 z dne 21. 4. 2021) je sodišče prve stopnje 30. 12. 2021 izdalo sklep, s katerim je tožbo zoper prvo toženko zavrglo, ker je bila izbrisana iz poslovnega registra na podlagi sklepa, ki je postal pravnomočen dne 7. 7. 2021. Pri tem se je sklicevalo na 80. člen ZPP v zvezi s petim odstavkom 81. člena ZPP, ki se nanaša na obstoj stranke. Sklep o zavrženju tožbe je evidentno napačen, saj je bilo v tej zadevi ob izdaji izpodbijanega sklepa že pravnomočno odločeno. Tožba je bila zavržena zoper prvo toženko, ne zoper drugo toženko, ki se pritožuje. Ker izpodbijani sklep v njen pravni položaj ne posega, druga toženka nima pravnega interesa za pritožbo.
spor majhne vrednosti - razmerje med pravdnim in izvršilnim postopkom - poravnava - popust - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - odločanje o pravdnih stroških
Pritožbeni očitek, da tožena stranka kot dolžnik v izvršilnem postopku ni podala obrazloženega ugovora in da bi to moralo upoštevati sodišče prve stopnje v pravdnem postopku na način, da bi štelo, da je tožena stranka zaradi neobrazloženega ugovora pripoznala tožbeni zahtevek, je povsem neutemeljen in brez procesno pravne podlage. Ne drži namreč pritožbeni očitek, da izvršilni in pravdni postopke tvorita celovit sodni postopek. Izvršilno sodišče skladno z določbami Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) odloča, če je dolžnik obrazloženo ugovarjal zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine. Če odloči, da je ugovor obrazložen, ravna skladno z določbo drugega odstavka 62. člena ZIZ, tako da sklep o izvršbi razveljavi in zadevo odstopi v reševanje pristojnemu pravdnemu sodišču, ki predlog za izvršbo šteje kot tožbo. Z odstopom zadeve pristojnemu pravdnemu sodišču se postopek nadaljuje kot samostojni pravdni postopek, ki ni del izvršilnega postopka kot to zmotno trdi pritožba.
ZS člen 6, 83, 83a, 83a/1, 83a/2.. URS člen 3, 23, 24, 25, 126.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.. Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (14.09.2021) člen 5, 5/2, 5/2-1.
razlika v plači - dodatek za delo preko polnega delovnega časa - nedeljsko delo - neenakomerna razporeditev delovnega časa - pooblaščenec - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - delna razveljavitev sodbe - COVID-19 - pravica do dostopa do sodišča - pogoj PCT
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo šele od 9. 11. 2021 dalje z Odredbo o posebnih ukrepih iz 83.a člena ZS zaradi preprečitve ponovnih izbruhov in širjenja okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (objavljeno v Ur. l. RS, št. 175/2021), ki jo je na podlagi 83.a člena ZS izdal predsednik Vrhovnega sodišča RS, določeno, da morajo vse osebe, ki vstopajo v prostore sodišča, razen osebe, ki so mlajše od 12 let, izpolnjevati pogoj PCT; na vstopnih točkah se vsem vstopajočim v prostore sodišča preveri izpolnjevanje pogoja PCT; če ga oseba ne izpolnjuje, se ji vstop v prostore sodišča zavrne (3.1. tč.). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tako na dan zadnjega naroka (24. 9. 2021) ni obstajala pravna podlaga, na podlagi katere bi bil lahko pooblaščencu tožnikov, ki ni izpolnjeval pogoja PCT, zakonito onemogočen pristop na narok.
Predno je pritožbeno sodišče odločalo o pritožbi tožeče stranke zoper sklep o prekinitvi postopka, je 21. 3. 2022 prejelo umik pritožbe, zato je skladno z določilom drugega odstavka 334. člena ZPP, ugotovilo, da je pritožba umaknjena.
pravica do uporabe svojega jezika v postopku - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - odpoved pravici
Iz zapisnika predobravnavnega naroka izhaja, da je predsednica senata obtoženca takoj po otvoritvi naroka pozvala, da se izjasni glede uporabe jezika. Obtoženec je izjavil, da se izrecno odpoveduje pravici do sodnega tolmača v tej kazenski zadevi, ker razume in govori slovensko. Predsednica senata je torej postopala po določbi šestega odstavka 8. člena ZKP, ki predpisuje, da je treba osebe iz prvega odstavka 8. člena poučiti o pravici do prevajanja in tolmačenja.
izključna krajevna pristojnost - izrek za krajevno nepristojno sodišče po uradni dolžnosti - kdaj se sodišče lahko izreče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti
Ob predhodnem preizkusu tožbe se lahko sodišče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti izreče le tedaj, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno (drugi odstavek 22. člena ZPP). Ker v sporu zaradi plačila izključna krajevna pristojnost ni določena, je Okrajno sodišče v Krškem ravnalo v nasprotju s prej navedeno določbo ZPP, ko se je ob predhodnem preizkusu tožbe izreklo za krajevno nepristojno za sojenje.
Da sodišče lahko ugotovi, da je bil med pogodbenima strankama sklenjen dogovor o simulaciji oziroma o načrtnem razhajanju med dejansko in navidezno voljo in namenom pogodbenikov, da ustvari navidezno stanje, mora tožeča stranka v svojih trditvah razkriti razhajanje med dejansko in navidezno voljo (obeh) pogodbenikov. Takšnih tožbenih trditev pa tožnik ni postavil.
najemna pogodba - dogovor strank - višina najemnine - trditveno in dokazno breme - pravilna uporaba materialnega prava
Glede na to, da tožbeni zahtevek tožeče stranke temelji na dogovoru, v skladu s katerim je bila tožena stranka dolžna plačevati le morebitno razliko v najemnini, bi morala tožeča stranka izkazati, kolikšna je najemnina z novim najemnikom in koliko znaša razlika do zneska najemnine, ki je bil dogovorjen med pravdnima strankama. Odgovor na vprašanje, na kateri stranki je dokazno breme, da je najemnina z novim najemnikom nižja za zatrjevanih 610 EUR, je namreč vsebovan že v vprašanju samem; ker gre za trditve tožeče stranke, je ona tista, ki nosi dokazno breme o tem, kolikšna je najemnina po najemni pogodbi z novim najemnikom.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4, 10, 15. ZPP člen 18, 18/2. ZD člen 163.
mednarodna pristojnost - zavrženje vloge zaradi nepristojnosti - zavrženje predloga - Republika Hrvaška - običajno prebivališče - subsidiarna pristojnost - predlog za omejitev dedovanja
Pritožnica zmotno meni, da pride v obravnavani zadevi v poštev subsidiarna pristojnost sodišča Republike Slovenije določena v 10. členu Uredbe. Ta bi namreč prišla v poštev le, če pokojni ob smrti ne bi imel običajnega bivališča v nobeni od držav članic, temveč v tretji državi. Ker je imel pokojni običajno bivališče v Republiki Hrvaški, torej v državi članici, 10. člena Uredbe ni mogoče uporabiti.
URS člen 125, 146, 146/1. ZST-1 člen 5, 5/1-19. ZPP člen 105a, 105a/1. ZS člen 3, 3/1. ZUstS člen 23, 23/1.
sodna taksa - ugovor zoper plačilni nalog - plačilo sodne takse za pritožbo - napoved pritožbe - plačilo sodne takse ob napovedi pritožbe - vezanost sodišča na ustavo in zakon - presoja ustavnosti
Ustavno sodišče je že pojasnilo, da zakonodajalec lahko predpiše obveznost plačila sodne takse kot delnega plačila sodnih stroškov, ustavnopravni temelj zanjo pa ima v prvem odstavku 146. člena Ustave. Stvar zakonodajalčeve presoje je, kako strogo in dosledno bo uresničevanje dolžnosti plačila sodnih taks uredil v posamezni fazi (pravdnega) postopka.
špedicijska pogodba - obstoj pogodbe - naročnik storitve - pritožbeni postopek - dokazna ocena - pavšalne pritožbene navedbe - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za začasno odredbo - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena - aktivno ravnanje dolžnika
Pritožbeni postopek ni namenjen temu, da višje sodišče ponovi celoten postopek, izveden pred sodiščem prve stopnje, ampak mora biti pritožbena kritika usmerjena zoper prvostopenjsko sodbo.
Zakonita zastopnica tožene stranke je zanikala, da bi imela kakršnokoli vlogo v moževem podjetju v tujini, pri čemer pa račun in elektronsko sporočilo tega podjetja, na katerih je njeno ime in podpis, dokazujeta nasprotno. To zadostuje, da je s stopnjo verjetnosti mogoče pritrditi upniku, da dolžnik aktivno ravna v smeri oteževanja izterjave, s speljevanjem poslov na podjetje v tujini.
nagrada in stroški sodnega tolmača - stroški za pristop na narok - prihod na narok - obvestilo - neizvedba naroka - krivda - plačilo iz predujma
Stroškov sodni tolmač ni povzročil po lastni krivdi, zato je do povračila stroškov, ki so nastali v zvezi z njegovim prihodom na sodišče v celoti upravičen.