prijava terjatev v postopku osebnega stečaja - prijava terjatve v postopku osebnega stečaja po roku za prijavo terjatev - konec postopka osebnega stečaja - naknadna prijava terjatve - stranka stečajnega postopka
Upnik v postopku osebnega stečaja sicer lahko prijavi svojo terjatev tudi po izteku roka za prijavo terjatev, vendar s tem tvega, da ne bo (pravočasno) pridobil vseh pravic, ki mu kot upniku gredo. Ker je vložil prijavo po poteku roka za prijavo terjatev, A. A. ni postal stranka postopka že s samo prijavo terjatve, kot to določa 2. točka 385. člena ZFPPIPP za upnike, ki prijavijo terjatve v rokih, ki jih določa zakon. Upnik, ki je zamudil roke za izvedbo dejanj za uveljavitev terjatve v postopku osebnega stečaja, pridobi položaj stranke postopka osebnega stečaja šele, ko je njegova terjatev priznana. Ni sporno, da terjatev A. A. še ni bila preizkušena. To pa pomeni, da v času vložitve obravnavane pritožbe (še) ni imel položaja stranke v postopku. Glede na navedeno je višje sodišče njegovo pritožbo zavrglo.
nagrada in stroški sodnega tolmača - stroški za pristop na narok - prihod na narok - obvestilo - neizvedba naroka - krivda - plačilo iz predujma
Stroškov sodni tolmač ni povzročil po lastni krivdi, zato je do povračila stroškov, ki so nastali v zvezi z njegovim prihodom na sodišče v celoti upravičen.
posredniška pogodba - dolgoročni najem - pravica posrednika do plačila - plačilo provizije za posredovanje - povezane osebe - načelo vestnosti in poštenja - zloraba pravice - prekoračitev trditvene podlage
V skladu s teorijo psihološke povezanosti je posrednik upravičen do plačila provizije tudi v primeru, ko je neka druga oseba v naročiteljevem interesu sklenila pogodbo, za sklenitev katere (sicer v posledici sklenjenega pogodbenega razmerja z naročiteljem) si je prizadeval posrednik.
S tem, ko je zakoniti zastopnik tožene stranke pogodbo o zakupu sklenil kot zakoniti zastopnik povezane druge osebe, čeprav je predhodno posredniško pogodbo sklenil v imenu tožene stranke, pri čemer je po logiki stvari edino on lahko tožeči stranki posredoval informacije o lastništvu Hotela X., je jasno, da gre pri ugovoru, da se odložni pogoj iz posredniške pogodbe ni izpolnil, za izogibanje obveznosti plačila provizije. Takšnemu ravnanju pa pravnega varstva ni mogoče nuditi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00054672
OZ člen 132. ZPP člen 8.
odškodninska odgovornost - elementi odškodninske odgovornosti - navadna škoda - priznanje dejstev - priznanje zahtevka - dokazovanje priznanih dejstev - načelo proste presoje dokazov - dokazna vrednost listine - dokazna vrednost priče - kazenska ovadba - zapisnik o ogledu
Kazenska ovadba sama po sebi višine škode ne dokazuje, vsebuje le njeno pavšalno oceno. Škoda je namreč zmanjšanje premoženja, tega pa tožniku ni uspelo dokazati. Enako velja tudi glede sklicevanja na zapisnik o ogledu kraja dejanja (v zvezi z njim se pritožnik sklicuje na zapis, da ima Fiat Punto bele barve s sončno streho opazne poškodbe).
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VDS00056297
ZPP člen 7, 219a, 252, 252/2.. ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 131/1.. ZVZD-1 člen 38, 38/5.
nesreča pri delu - dokazna ocena - pravnorelevantna vzročna zveza - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - razpravno načelo
Toženka v pritožbi utemeljeno kot pavšalno označuje presojo sodišča prve stopnje, da bi ugotovljene opustitve glede poteka veljavnosti zdravniškega dovoljenja in dolžnosti izvajanja usposabljanja delavcev v ustreznih periodičnih razmakih lahko vplivale na nastanek škodnega dogodka. Ob ugotovitvah, da je tožnik ob zaposlitvi opravil zdravniški pregled in izpit iz varnosti pri delu, da je bil za delo ustrezno usposobljen in da je k sporni montaži vrat zavestno pristopil na način, ki je bil v nasprotju z navodili za varno delo, po pravilnem pritožbenem zatrjevanju toženke ni podlage za zaključek, da med ugotovljenimi kršitvami s področja varnosti in zdravja pri delu in nastankom škodnega dogodka obstoji pravno relevantna vzročna zveza. Ta s strani tožnika niti ni bila ustrezno zatrjevana.
najemna pogodba - dogovor strank - višina najemnine - trditveno in dokazno breme - pravilna uporaba materialnega prava
Glede na to, da tožbeni zahtevek tožeče stranke temelji na dogovoru, v skladu s katerim je bila tožena stranka dolžna plačevati le morebitno razliko v najemnini, bi morala tožeča stranka izkazati, kolikšna je najemnina z novim najemnikom in koliko znaša razlika do zneska najemnine, ki je bil dogovorjen med pravdnima strankama. Odgovor na vprašanje, na kateri stranki je dokazno breme, da je najemnina z novim najemnikom nižja za zatrjevanih 610 EUR, je namreč vsebovan že v vprašanju samem; ker gre za trditve tožeče stranke, je ona tista, ki nosi dokazno breme o tem, kolikšna je najemnina po najemni pogodbi z novim najemnikom.
pravica do uporabe svojega jezika v postopku - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - odpoved pravici
Iz zapisnika predobravnavnega naroka izhaja, da je predsednica senata obtoženca takoj po otvoritvi naroka pozvala, da se izjasni glede uporabe jezika. Obtoženec je izjavil, da se izrecno odpoveduje pravici do sodnega tolmača v tej kazenski zadevi, ker razume in govori slovensko. Predsednica senata je torej postopala po določbi šestega odstavka 8. člena ZKP, ki predpisuje, da je treba osebe iz prvega odstavka 8. člena poučiti o pravici do prevajanja in tolmačenja.
špedicijska pogodba - obstoj pogodbe - naročnik storitve - pritožbeni postopek - dokazna ocena - pavšalne pritožbene navedbe - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za začasno odredbo - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena - aktivno ravnanje dolžnika
Pritožbeni postopek ni namenjen temu, da višje sodišče ponovi celoten postopek, izveden pred sodiščem prve stopnje, ampak mora biti pritožbena kritika usmerjena zoper prvostopenjsko sodbo.
Zakonita zastopnica tožene stranke je zanikala, da bi imela kakršnokoli vlogo v moževem podjetju v tujini, pri čemer pa račun in elektronsko sporočilo tega podjetja, na katerih je njeno ime in podpis, dokazujeta nasprotno. To zadostuje, da je s stopnjo verjetnosti mogoče pritrditi upniku, da dolžnik aktivno ravna v smeri oteževanja izterjave, s speljevanjem poslov na podjetje v tujini.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00054480
DZ člen 157, 157/2, 161. ZIZ člen 1. ZNP-1 člen 34, 100.
ogroženost otroka - začasna preživnina - začasna odredba v družinskih sporih - preživljanje mladoletnega otroka - otrokove potrebe - ogroženost otrokovega preživljanja - zmožnosti staršev - materialni položaj - plačevanje preživnine - začasna dodelitev v varstvo in vzgojo - pogoji za izdajo začasne odredbe
Ni sporno, da oba otroka dejansko živita z materjo, ki je brez zaposlitve in prejema socialno pomoč. Kljub temu, da je dolžnost vsakega roditelja, da stori vse, kar je v njegovi moči, da zagotovi preživljanje svojih otrok, navedeno poleg obveznosti materinega truda za pridobitev zaposlitve narekuje tudi obveznost očeta, da sedaj dejansko prispeva za nujno preživljanje otrok.
Ali se je bila tožeča stranka pred tem pripravljena dogovoriti s toženo stranko o kakšni drugačni sporazumni rešitvi, za odločitev v tej zadevi ni pomembno.
Zamudne obresti pa so posledica neplačila tožene stranke, ne pa posledica nepripravljenosti tožeče stranke na sporazumno rešitev spora. Obveznost plačila zamudnih obresti za primer nepravočasnega plačila denarne terjatve namreč izhaja iz 378. člena OZ.
Ob natančni specifikaciji terjatve in predložitvi vseh potrebnih listin, tudi obračunov obresti, je bilo na strani tožene stranke, da natančno pojasni, ali se ne strinja z glavnicami terjatev in zakaj ter kaj konkretno naj bi bilo narobe z izračuni obresti (npr. datumi zapadlosti terjatev, višina obrestne mere ipd.). Na tako pavšalne ugovore tožene stranke ni bilo dolžno odgovoriti niti sodišče prve stopnje, prav tako pa tudi višje sodišče ne more podati podrobnejšega odgovora na pritožbene navedbe.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno obrazložilo, da je taksna obveznost tožnici nastala 15. 12. 2021, ko ji je bila vročena sodba z dne 22. 11. 2021, kar je skladno s 3. točko prvega odstavka 5. člena v zvezi s prvim odstavkom 3. člena takrat veljavnega ZST-1. ZST-1D, ki se uporablja od 12. 1. 2022 dalje, namreč v 48. členu določa, da se takse za postopke, glede katerih je taksna obveznost nastala do uveljavitve tega zakona, plačujejo po dosedanjih predpisih in dosedanji tarifi. Pritožba se zato zmotno sklicuje na z ZST-1D spremenjena določila 5. člena ZST-1.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4, 10, 15. ZPP člen 18, 18/2. ZD člen 163.
mednarodna pristojnost - zavrženje vloge zaradi nepristojnosti - zavrženje predloga - Republika Hrvaška - običajno prebivališče - subsidiarna pristojnost - predlog za omejitev dedovanja
Pritožnica zmotno meni, da pride v obravnavani zadevi v poštev subsidiarna pristojnost sodišča Republike Slovenije določena v 10. členu Uredbe. Ta bi namreč prišla v poštev le, če pokojni ob smrti ne bi imel običajnega bivališča v nobeni od držav članic, temveč v tretji državi. Ker je imel pokojni običajno bivališče v Republiki Hrvaški, torej v državi članici, 10. člena Uredbe ni mogoče uporabiti.
Ker sta stranki svoji pritožbi umaknili in ker višje sodišče o pritožbah še ni izdalo odločbe, je umik pritožb po drugem odstavku 334. člena ZPP dopusten. Višje sodišče zato o pritožbah ne bo odločalo, izdalo pa je ugotovitveni sklep o umiku pritožbe.
ZFPPIPP člen 300, 300/1. ZPP člen 181, 181/1, 181/2, 274, 274/1.
pravočasnost vložitve tožbe - preuranjena tožba - ugotovitvena tožba - pravnomočen sklep o preizkusu terjatev - tožba na ugotovitev obstoja terjatve - prerekana terjatev - pravni interes za ugotovitveno tožbo
Tožba, ki je vložena pred izdajo sklepa o preizkusu terjatev, je nedvomno preuranjena. V obravnavani zadevi jo je tožeča stranka dejansko vložila, še preden so bili podani pogoji v skladu s 300. členom ZFPPIPP.
V obravnavani zadevi je bila tožba res vložena preuranjeno, saj je bila vložena še pred izdajo sklepa o preizkusu terjatev, vendar pa je bil že odgovor na tožbo vložen po objavi odločitve višjega sodišča o sklepu o preizkusu terjatev. Prav tako je sodišče prve stopnje narok za glavno obravnavo izvedlo po objavi tega sklepa, ko so že nastopili pogoji za vložitev tožbe. Takrat je bil namreč že izdan pravnomočen sklep o preizkusu terjatev, zato o preuranjenosti ni več mogoče govoriti. Z izdajo pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev pa je tudi izpolnjena predpostavka za obravnavanje ugotovitvene tožbe in tudi izkazan pravni interes tožeče stranke za vsebinsko odločitev o zahtevku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056629
OZ člen 459, 459-3, 461, 462, 620, 620/1, 633, 634, 634/1. ZPP člen 212.
podjemna pogodba - prodajna pogodba - stvarne napake - izrecno ali molče dogovorjene lastnosti - očitne stvarne napake - skrite stvarne napake - grajanje napak - pravočasno grajanje napak - jamčevalni zahtevek - trditveno in dokazno breme - pobotni ugovor
Višje sodišče ugotavlja, da toženec napačne izdelave hrbtišč niti ne more uveljavljati kot stvarno napako, saj ni dokazal, da je bilo pogodbeno dogovorjeno, da bodo hrbtišča kuhinjskih omaric debela 8 mm in da bi torej izdelava odstopala od dogovorjene (prim. 3. točko 459. člena OZ). Pritožnik namreč ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da sta se pravdni stranki na podlagi vzorca dogovorili za ceno kuhinj, toženec pa je šele kasneje rekel, naj bo hrbtišče debelo 8 mm; ker pa je tožnica pojasnila, da bo potem cena višja, se je toženec strinjal, naj ostane lesomal in okrog tega kasneje ni bilo reklamacij.
ZPP člen 105a, 105a/3. ZST-1 tarifna številka 30010. URS člen 15, 15/3, 23.
neplačilo sodne takse - pritožba se šteje za umaknjeno - načelo sorazmernosti - procesna predpostavka
Nima prav pritožba, da bi sodišče pritožbo toženke moralo obravnavati kljub neplačilu sodne takse. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje je bila pritožnica že v plačilnem nalogu opozorjena na vse pravne posledice, ki bodo po tretjem odstavku 105.a člena ZPP sledile, če takse ne bo plačala v postavljenem roku.
začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - preživnina - potrebe upravičenca - pridobitne zmožnosti zavezanca - lastno delo zavezanca - zvišanje preživnine
Glede na sedanje preživninske zmožnosti predlagateljice je jasno, da predlagateljica kljub z dosedanjo določeno začasno preživnino v višini 100 EUR mesečno in otroškim dodatkom ne zmore kriti nujnih potreb hčere, zaradi česar je nujno preživljanje hčere ogroženo. Poleg tega je nasprotni udeleženec sicer res še vedno uradno nezaposlen in prejema denarno socialno pomoč v višini 400 EUR, vendar pa je po mnenju pritožbenega sodišča predlagateljica s predloženimi SMS sporočili s stopnjo verjetnosti izkazala, da nasprotni udeleženec opravlja določeno delo. Pritožbeno sodišče se strinja tudi s pritožbeno navedbo, da glede na to, da je nasprotni udeleženec zdravstveno popolnoma sposoben ter glede na splošno pomanjkanje delovne sile, zlasti v gostinstvu, bi si nasprotni udeleženec lahko našel tudi redno zaposlitev, da bi v polni meri lahko prispeval k preživljanju hčere.