zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - realna nevarnost ogrožanja - nujnost in sorazmernost ukrepa - čas zdravljenja
Očitek, da okoliščine napada in občutek ogroženosti njegovih bližnjih niso bolj razjasnjeni, je le delno utemeljen, saj nujnost in hitrost postopka tega ne omogočata. Sprejemni zdravnik je ob sprejemu g. A. A. zabeležil, da je maničen in heteroagresiven. Zaradi napada na pacienta (ki se je sicer zgodil po sprejemu na zdravljenje) je bila potreba uporaba posebnih varnostnih ukrepov. Vse to so okoliščine, ki vendarle kažejo na močno ogrožujoče ravnanje.
nagrada in stroški sodnega tolmača - stroški za pristop na narok - prihod na narok - obvestilo - neizvedba naroka - krivda - plačilo iz predujma
Stroškov sodni tolmač ni povzročil po lastni krivdi, zato je do povračila stroškov, ki so nastali v zvezi z njegovim prihodom na sodišče v celoti upravičen.
Ker sta stranki svoji pritožbi umaknili in ker višje sodišče o pritožbah še ni izdalo odločbe, je umik pritožb po drugem odstavku 334. člena ZPP dopusten. Višje sodišče zato o pritožbah ne bo odločalo, izdalo pa je ugotovitveni sklep o umiku pritožbe.
Sodišče prve stopnje se je zmotno sklicevalo na četrti odstavek 98. člena ZPP, ki določa, da če pooblaščenec v roku, ki ga je določilo sodišče, ne predloži pooblastila za vložitev tožbe ali pravnega sredstva, sodišče tožbo oziroma pravno sredstvo zavrže. Ker zavrženi vlogi nista ne tožba ne pritožba, pač pa gre za vlogi toženke, vloženi po pooblaščencu, ki po presoji sodišča prve stopnje ni imel ustreznega pooblastila toženke za vložitev teh vlog, bi lahko sodišče prve stopnje skladno s tretjim odstavkom 98. člena ZPP nadaljevalo postopek, ne da bi upoštevalo ti dve vlogi.
Vpis spremembe zakonitega zastopnika v sodnem registru je le deklaratorne narave, kar pomeni, da je bistvena podlaga (sklep skupščine), na podlagi katere poslovodja opravlja svojo funkcijo.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4, 10, 15. ZPP člen 18, 18/2. ZD člen 163.
mednarodna pristojnost - zavrženje vloge zaradi nepristojnosti - zavrženje predloga - Republika Hrvaška - običajno prebivališče - subsidiarna pristojnost - predlog za omejitev dedovanja
Pritožnica zmotno meni, da pride v obravnavani zadevi v poštev subsidiarna pristojnost sodišča Republike Slovenije določena v 10. členu Uredbe. Ta bi namreč prišla v poštev le, če pokojni ob smrti ne bi imel običajnega bivališča v nobeni od držav članic, temveč v tretji državi. Ker je imel pokojni običajno bivališče v Republiki Hrvaški, torej v državi članici, 10. člena Uredbe ni mogoče uporabiti.
denarne terjatve iz delovnega razmerja - zaslišanje strank - absolutna bistvena kršitev določb postopka - razveljavitev sodbe - enakopravnost strank v postopku - vabilo za zaslišanje stranke
Toženec v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da ga sodišče prve stopnje pred izdajo sodbe ni zaslišalo. V dokaznem postopku je zaslišalo le tožnico in na njeno izpoved oprlo odločitev, v razlogih sodbe pa ni obrazložilo, zakaj ni zaslišalo tudi toženca. Čeprav je tožnica v tožbi predlagala le svoje zaslišanje, načelo enakopravnega obravnavanja strank zahteva zaslišanje obeh strank (dokaz z zaslišanjem strank je enoten dokaz - 257. člen ZPP) in je podana kršitev pravice do enakega varstva pravic, če sodišče brez utemeljenih razlogov zasliši le eno stranko, drugi pa to pravico odreče. V obravnavani zadevi tudi ni podana situacija iz 258. člena ZPP, ko lahko sodišče v primeru, če se stranka ne odzove sodnemu vabilu na zaslišanje, zasliši samo eno stranko, saj toženca na zaslišanje niti ni vabilo.
prijava terjatev v postopku osebnega stečaja - prijava terjatve v postopku osebnega stečaja po roku za prijavo terjatev - konec postopka osebnega stečaja - naknadna prijava terjatve - stranka stečajnega postopka
Upnik v postopku osebnega stečaja sicer lahko prijavi svojo terjatev tudi po izteku roka za prijavo terjatev, vendar s tem tvega, da ne bo (pravočasno) pridobil vseh pravic, ki mu kot upniku gredo. Ker je vložil prijavo po poteku roka za prijavo terjatev, A. A. ni postal stranka postopka že s samo prijavo terjatve, kot to določa 2. točka 385. člena ZFPPIPP za upnike, ki prijavijo terjatve v rokih, ki jih določa zakon. Upnik, ki je zamudil roke za izvedbo dejanj za uveljavitev terjatve v postopku osebnega stečaja, pridobi položaj stranke postopka osebnega stečaja šele, ko je njegova terjatev priznana. Ni sporno, da terjatev A. A. še ni bila preizkušena. To pa pomeni, da v času vložitve obravnavane pritožbe (še) ni imel položaja stranke v postopku. Glede na navedeno je višje sodišče njegovo pritožbo zavrglo.
najemna pogodba - dogovor strank - višina najemnine - trditveno in dokazno breme - pravilna uporaba materialnega prava
Glede na to, da tožbeni zahtevek tožeče stranke temelji na dogovoru, v skladu s katerim je bila tožena stranka dolžna plačevati le morebitno razliko v najemnini, bi morala tožeča stranka izkazati, kolikšna je najemnina z novim najemnikom in koliko znaša razlika do zneska najemnine, ki je bil dogovorjen med pravdnima strankama. Odgovor na vprašanje, na kateri stranki je dokazno breme, da je najemnina z novim najemnikom nižja za zatrjevanih 610 EUR, je namreč vsebovan že v vprašanju samem; ker gre za trditve tožeče stranke, je ona tista, ki nosi dokazno breme o tem, kolikšna je najemnina po najemni pogodbi z novim najemnikom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056629
OZ člen 459, 459-3, 461, 462, 620, 620/1, 633, 634, 634/1. ZPP člen 212.
podjemna pogodba - prodajna pogodba - stvarne napake - izrecno ali molče dogovorjene lastnosti - očitne stvarne napake - skrite stvarne napake - grajanje napak - pravočasno grajanje napak - jamčevalni zahtevek - trditveno in dokazno breme - pobotni ugovor
Višje sodišče ugotavlja, da toženec napačne izdelave hrbtišč niti ne more uveljavljati kot stvarno napako, saj ni dokazal, da je bilo pogodbeno dogovorjeno, da bodo hrbtišča kuhinjskih omaric debela 8 mm in da bi torej izdelava odstopala od dogovorjene (prim. 3. točko 459. člena OZ). Pritožnik namreč ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da sta se pravdni stranki na podlagi vzorca dogovorili za ceno kuhinj, toženec pa je šele kasneje rekel, naj bo hrbtišče debelo 8 mm; ker pa je tožnica pojasnila, da bo potem cena višja, se je toženec strinjal, naj ostane lesomal in okrog tega kasneje ni bilo reklamacij.
ZST-1 tarifna številka 1121, 4021. ZST-1 člen 34, 34/4.
ugovor zoper plačilni nalog - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - odmera sodne takse za pritožbo - pritožba zoper odločitev o glavni stvari - ugovor zoper sklep o izvršbi - pritožba se šteje za umaknjeno
V obravnavanem primeru gre za pritožbo zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari v pravdnem postopku. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je takso za pritožbo odmerilo po tarifni številki 1121 taksne tarife ZST-1.
Ali se je bila tožeča stranka pred tem pripravljena dogovoriti s toženo stranko o kakšni drugačni sporazumni rešitvi, za odločitev v tej zadevi ni pomembno.
Zamudne obresti pa so posledica neplačila tožene stranke, ne pa posledica nepripravljenosti tožeče stranke na sporazumno rešitev spora. Obveznost plačila zamudnih obresti za primer nepravočasnega plačila denarne terjatve namreč izhaja iz 378. člena OZ.
Ob natančni specifikaciji terjatve in predložitvi vseh potrebnih listin, tudi obračunov obresti, je bilo na strani tožene stranke, da natančno pojasni, ali se ne strinja z glavnicami terjatev in zakaj ter kaj konkretno naj bi bilo narobe z izračuni obresti (npr. datumi zapadlosti terjatev, višina obrestne mere ipd.). Na tako pavšalne ugovore tožene stranke ni bilo dolžno odgovoriti niti sodišče prve stopnje, prav tako pa tudi višje sodišče ne more podati podrobnejšega odgovora na pritožbene navedbe.
zapuščinski postopek - smrt stranke - pooblaščenec - prekinitev pravdnega postopka - poziv dedičem, da vstopijo v pravdo - oporočni in zakoniti dediči
Ker zapuščinski postopek še ni končan, ni jasno, ali bo dedovanje oporočno, ali tudi zakonito, saj sta v pravdo pozvana dediča zapustničina otroka, ki imata pravico tudi do nujnega deleža, kar je prav tako zakonito dedovanje. Zato je edino logično, razumno in razumljivo, da sta pozvana v pravdo na toženi strani zakonita dediča, ki nista hkrati tudi tožnika, kar pa za pritožnico ne velja.
izključna krajevna pristojnost - izrek za krajevno nepristojno sodišče po uradni dolžnosti - kdaj se sodišče lahko izreče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti
Ob predhodnem preizkusu tožbe se lahko sodišče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti izreče le tedaj, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno (drugi odstavek 22. člena ZPP). Ker v sporu zaradi plačila izključna krajevna pristojnost ni določena, je Okrajno sodišče v Krškem ravnalo v nasprotju s prej navedeno določbo ZPP, ko se je ob predhodnem preizkusu tožbe izreklo za krajevno nepristojno za sojenje.
Da sodišče lahko ugotovi, da je bil med pogodbenima strankama sklenjen dogovor o simulaciji oziroma o načrtnem razhajanju med dejansko in navidezno voljo in namenom pogodbenikov, da ustvari navidezno stanje, mora tožeča stranka v svojih trditvah razkriti razhajanje med dejansko in navidezno voljo (obeh) pogodbenikov. Takšnih tožbenih trditev pa tožnik ni postavil.
ZKP člen 62c, 62c/1, 502a, 502a/1, 502b/3, 502b/4, 502c.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - utemeljen sum - sorazmernost ukrepa
Prvostopenjsko sodišče je pod točkami 10 do 13 obrazložitve izpodbijanega sklepa z razumnimi razlogi utemeljilo obstoj temeljnega pogoja za podaljšanje ukrepa in sicer utemeljenega suma, da so obdolženi storili v obtožnici očitana jim kazniva dejanja. V predmetni kazenski zadevi je bila zoper obdolžence vložena obtožnica, zahtevani dokazni standard pa je bil zanesljivo ugotovljen in potrjen s podatki in dokazi, zbranimi v predkazenskem postopku ter tekom preiskave.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00054568
DZ člen 157, 157/1, 161, 174, 174/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - začasen odvzem otroka - začasna odredba - predhodna odredba - ogroženost otroka - načelo kontradiktornosti pri izdaji začasne odredbe - pravica do izjave
Do sedaj izvedeni dokazni postopek daje dovolj podlage za zaključek, da starša ne zagotavljata pogojev za normalni fizični in psihični razvoj obeh otrok.
vzpostavitev etažne lastnine - poslovna stavba - dejavnost garažnih hiš - stavba z več posameznimi deli - etažna lastnina - odločba o vzpostavitvi etažne lastnine - ohranitev že vpisanih pravic - nevpisana nepremičnina - posebno pravilo za ohranitev vpisanih pravic pri vpisanem posameznem delu stavbe - prehod bremen na posamezne etažne dele - navidezna solastnina - izvedene stvarne pravice
Sodišče v primeru, ko je izkazano, da so bile hipoteka, zemljiški dolg in stvarno breme ustanovljene le na določenem delu stavbe, z odločbo ugotovi, da omejujejo lastninsko pravico samo na tem delu stavbe. Ureditev je odraz posebne značilnosti navidezne solastnine, kjer izvedene pravice, ki so vpisane pri solastniškem deležu na zemljiški parceli, v resničnih stvarnopravnih razmerjih omejujejo lastninsko pravico na tistih nevpisanih etažnih delih, katerih imetnik je solastnik, pri čigar idealnem deležu lastninske pravice na zemljiški parceli je bila izvedena pravica vpisana. Pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da to načelo ne bi veljalo tudi v primeru, ko ima posamezni solastnik več nevpisanih etažnih delov, ki so vpisani z različnimi osnovnimi pravnimi položaji, če je mogoče ugotoviti, kateri od njih je predmet omejitve lastninske pravice.