vzpostavitev etažne lastnine - poslovna stavba - dejavnost garažnih hiš - stavba z več posameznimi deli - etažna lastnina - odločba o vzpostavitvi etažne lastnine - ohranitev že vpisanih pravic - nevpisana nepremičnina - posebno pravilo za ohranitev vpisanih pravic pri vpisanem posameznem delu stavbe - prehod bremen na posamezne etažne dele - navidezna solastnina - izvedene stvarne pravice
Sodišče v primeru, ko je izkazano, da so bile hipoteka, zemljiški dolg in stvarno breme ustanovljene le na določenem delu stavbe, z odločbo ugotovi, da omejujejo lastninsko pravico samo na tem delu stavbe. Ureditev je odraz posebne značilnosti navidezne solastnine, kjer izvedene pravice, ki so vpisane pri solastniškem deležu na zemljiški parceli, v resničnih stvarnopravnih razmerjih omejujejo lastninsko pravico na tistih nevpisanih etažnih delih, katerih imetnik je solastnik, pri čigar idealnem deležu lastninske pravice na zemljiški parceli je bila izvedena pravica vpisana. Pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da to načelo ne bi veljalo tudi v primeru, ko ima posamezni solastnik več nevpisanih etažnih delov, ki so vpisani z različnimi osnovnimi pravnimi položaji, če je mogoče ugotoviti, kateri od njih je predmet omejitve lastninske pravice.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 47, 47/3. ZPP člen 249.
nagrada izvedenca - izjemno zahtevno izvedensko mnenje - dopolnilno izvedensko mnenje - povečanje nagrade - študij spisa
Dopolnilno izvedensko mnenje v primerjavi s prvotnim po vsebini ni več tako kompleksno in težavno, saj je sodišče izvedencu ne glede na vprašanja strank pisno dopolnitev naložilo zgolj v zvezi z enim vprašanjem. Odgovori izvedenca se v več primerih sklicujejo na že izraženo osnovno izvedensko mnenje, pojasnila pa so splošnejše narave.
ZPP člen 105a, 105a/3. ZST-1 tarifna številka 30010. URS člen 15, 15/3, 23.
neplačilo sodne takse - pritožba se šteje za umaknjeno - načelo sorazmernosti - procesna predpostavka
Nima prav pritožba, da bi sodišče pritožbo toženke moralo obravnavati kljub neplačilu sodne takse. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje je bila pritožnica že v plačilnem nalogu opozorjena na vse pravne posledice, ki bodo po tretjem odstavku 105.a člena ZPP sledile, če takse ne bo plačala v postavljenem roku.
pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom - sprememba navodil - preizkusna doba - pogoji za ustavitev postopka
Po določbi 64. člena KZ-1 sodišče izreče ukrep varstvenega nadzorstva, če spozna, da je storilcu med preizkusno dobo potrebna kakšna oblika takega nadzorstva (drugi odstavek 63. člena KZ-1), ki ga sodišče izreče za določen čas v mejah preizkusne dobe določene s pogojno obsodbo. Če sodišče ugotovi, da varstveno nadzorstvo ni več potrebno, sme izvedbo tega ukrepa ustaviti še pred potekom preizkusne dobe. Navedeno zakonsko določbo je po oceni višjega sodišča potrebno razumeti na način, da je varstveno nadzorstvo določeno že v izrečeni pogojni obsodbi tako glede obsega navodil in časa trajanja varstvenega nadzorstva. Ker je to določeno za določen čas med preizkusno dobo, to pa je že ob izreku pogojne obsodbe in določitvi trajanja preizkusne dobe, trajanja varstvenega nadzorstva izven okvira določenega s izrečeno pravnomočno sodbo, ni moč podaljševati.
začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - preživnina - potrebe upravičenca - pridobitne zmožnosti zavezanca - lastno delo zavezanca - zvišanje preživnine
Glede na sedanje preživninske zmožnosti predlagateljice je jasno, da predlagateljica kljub z dosedanjo določeno začasno preživnino v višini 100 EUR mesečno in otroškim dodatkom ne zmore kriti nujnih potreb hčere, zaradi česar je nujno preživljanje hčere ogroženo. Poleg tega je nasprotni udeleženec sicer res še vedno uradno nezaposlen in prejema denarno socialno pomoč v višini 400 EUR, vendar pa je po mnenju pritožbenega sodišča predlagateljica s predloženimi SMS sporočili s stopnjo verjetnosti izkazala, da nasprotni udeleženec opravlja določeno delo. Pritožbeno sodišče se strinja tudi s pritožbeno navedbo, da glede na to, da je nasprotni udeleženec zdravstveno popolnoma sposoben ter glede na splošno pomanjkanje delovne sile, zlasti v gostinstvu, bi si nasprotni udeleženec lahko našel tudi redno zaposlitev, da bi v polni meri lahko prispeval k preživljanju hčere.
zahteva za sodno varstvo - obrazložitev sodbe - razlogi o krivdi
Odsotnost razlogov o subjektivnem elementu storilcu očitanega prekrška tj. krivdi predstavlja bistveno kršitev iz določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
V okviru odločanja o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se sodišče ne more in ne sme spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti pravnomočnih plačilnih nalogov, odločb in sodb o prekrških, s katerimi so bile storilcu izrečene kazenske točke. Zato so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa nerelevantne pritožbene navedbe v katerih storilec sodišču očita, da pri odločanju ne bi smelo upoštevati zgoraj povzetih plačilnih nalogov in sodbe o prekršku, ker so mu z njimi bile kazenske točke izrečene nezakonito.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00054609
OZ člen 39, 39/1, 39/3. ZPP člen 236.
podlaga pravnega posla (kavza, causa) - domneva o obstoju pravne podlage obveznosti - vročitev pravni osebi - dvom v pravilnost vročitve - izdaja odločbe brez zaslišanja - substanciranje dokaznega predloga
Kavza predmetne pogodbe je bila v tem, da se plovilo proda za višjo ceno, hitreje in z nižjimi stroški kot v izvršilnem postopku, zoper toženca pa se umakneta izvršilna predloga.
Gre za poslovno razmerje med tožnikom in tožencem in ne tožnikovima gospodarskima družbama. Izjavi, da je bil dolg toženca poplačan, sta podali tožnikovi gospodarski družbi, ne pa tožnik kot fizična oseba, zato takšni izjavi družb tožnika kot fizične osebe ne zavezujeta.
Pritožbeno ugibanje toženčevega začasnega zastopnika glede morebitne nevročitve sklepov o izvršbi za predmetno zadevo ni relevantno. Toženec je bil z izvršbama očitno seznanjen, saj je bil njegov interes s sklenitvijo konkretne pogodbe ravno v umiku izvršb.
Pritožba neutemeljeno navaja, da bi bilo za razjasnitev vseh okoliščin potrebno toženčevo zaslišanje. Ozadje pravnih poslov za sklenitev pogodbe na kavzo nima vpliva. Prav tako nagibi, iz katerih je bila pogodba sklenjena, ne vplivajo na njeno veljavnost, razen v primeru nedopustnega nagiba ene izmed strank.
odškodninska odgovornost države - nezakonit pripor - povrnitev škode zaradi nezakonitega pridržanja v priporu - dnevna odškodnina - višina denarne odškodnine - nedopusten pritožbeni razlog - spor majhne vrednosti
S pritožbenim očitkom, da je trditvena podlaga tožnika pavšalna in nekonkretizirana, pritožba uveljavlja relativno bistveno kršitev 7. člena ZPP, kar v sporu majhne vrednosti ne predstavlja dopustnega pritožbenega razloga.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnikova odsotnost na družinske odnose ni bistveno vplivala, saj je bil v zadnjih 8 letih večino časa odsoten iz življenja svojih otrok in glede na pogostnost zapornih kazni ločenosti od otrok tudi vajen, ločenost tožnika od družine pa za družinske člane ni predstavljala nove situacije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSK00056942
DZ člen 203.. ZNP-1 člen 94.. ZPP člen 300, 300/3.
postopek za dodelitev v vzgojo in varstvo ter določitev stikov - spremenjene razmere - izdaja nove odločbe - razdružitev pravd - postopek predhodnega svetovanja - vsebina predloga
DZ je v 203. členu določil, da je predhodno svetovanje treba opraviti tudi v primeru, ko se predlaga izdaja nove odločbe o varstvu in vzgoji, kot tudi nova odločba o preživljanju otroka, kar izhaja iz zavedanja, da so družinska razmerja podvržena spremembam, spremenijo se okoliščine, ki lahko vodijo do različnih pravnih razmerij med starši in otroki, kot so na primer selitev in podobno. Po presoji pritožbenega sodišča je ob tem treba upoštevati specifiko konkretne zadeve: v osnovni zadevi je določena izvedenka podala izvid in mnenje, teče pa postopek v zvezi z zaupanjem v varstvo in vzgojo, glede stikov in plačila preživnine glede treh otrok. Odločitve sodišča bodo medsebojno povezane, upoštevaje celotno družinsko situacijo. Ni torej ne z vidika koristi otrok kot temeljnega vodila v tem postopku in ne z vidika ekonomičnosti na mestu razdružitev zadev, zato tudi zahteva za predhodno svetovanje (ko je glede podobnih vprašanj izvedenka nedavno podala mnenje) ni skladna s cilji in namenom zakona.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00056540
URS člen 23, 33. ZIZ člen 60, 60/2, 65, 65/2, 65/6. ZZK-1 člen 243, 243/3.
izbrisna tožba - ugotovitveni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe - paulijanska tožba (actio pauliana) - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - napotitev na pravdo - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - rok za vložitev tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe - opustitev vložitve tožbe - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - ugovor res iudicata - subjektivne meje pravnomočnosti - ne bis in idem - stvarnopravni zahtevki - lastninska pravica - pravica do sodnega varstva - pravica do zasebne lastnine - aktivna legitimacija za izbrisno tožbo - pričakovana lastninska pravica - obstoj izvenknjižnih pravic - kolizija pravic - tehtanje ustavnih pravic v koliziji - praktična konkordanca - sodna praksa Vrhovnega sodišča - sodna praksa Ustavnega sodišča - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Pritožbeno sodišče sledi argumentaciji sodišča prve stopnje, da opustitev vložitve tožbe za nedopustnost izvršbe v predpisanem roku v konkretnem primeru ne more imeti za posledico izgube pravic tožnice do sodnega varstva, ki ga uveljavlja z izbrisno tožbo. S takšno razlago bi preveč rigorozno posegli v ustavno varovano pravico do zasebne lastnine in zanjo tudi ni podlage v zakonskih določbah.
Pri tehtanju obeh pravic, upoštevaje vse navedene okoliščine v konkretnem primeru, tudi po presoji pritožbenega sodišča pravica do zasebne lastnine prevlada nad pravico do sodnega varstva, saj pravnomočnost sklepa o izvršbi po svoji naravi nima takšne kvalitete kot pravnomočna sodba.
sposobnost biti stranka (udeleženec) postopka - smrt stranke pred vložitvijo predloga - odprava pomanjkljivosti
Po sedanji ureditvi, v skladu s spremenjenim 81. členom ZPP, sodišče v primeru, če se ugotovi smrt stranke pred vložitvijo tožbe in se da ta pomanjkljivost odpraviti, pozove k popravi tožbe in tožbe ne zavrže takoj, temveč to stori šele, če tožnik tožbe ustrezno ne popravi oziroma dopolni (peti odstavek 81. člena ZPP). Oseba, ki je umrla, preden je bila vložen predlog, ne more biti stranka v nepravdnem postopku.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-3, 143/1-11, 144, 144/1, 145.
stroški postopka o prekršku - stroški hrambe - odločitev o stroških postopka
Za izdajo sklepa, s katerim sodišče odloči o stroških postopka, katerih višina je ugotovljena po izdaji sodbe o prekršku, so odločilne ugotovitve o tem, ali je obdolžencu bila izrečena sankcija za storjeni prekršek, ali mu je s sodbo o prekršku bilo naloženo plačilo stroškov postopka, ali je sodišče s sodbo odločilo tudi, da bo o stroških postopka, katerih višina do izdaje sodbe ni bila znana, odločilo s posebnim sklepom, ali gre za stroške, ki jih je mogoče v skladu s 143. členom ZP-1 šteti za stroške postopka in ali je bila višina teh stroškov sodišču znana po izdaji sodbe.
ZD člen 142, 142/1. ZPP člen 22, 22/2, 47, 47/1, 62, 339, 339/2-4, 354, 354/2. ZPPDUP člen 20.
dolg do zapuščine - povračilo stroškov za pogreb - pogrebni stroški - ugovor krajevne pristojnosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - spor majhne vrednosti - odprava procesnih kršitev - splošna krajevna pristojnost - ugovor zastaranja - splošni petletni zastaralni rok
Toženec je kot edini dedič zapustnice, za katero je pogrebne stroške plačala tožnica, do višine podedovanega premoženja odgovoren za dolgove zapuščine. Po istih pravilih, kot morajo dediči izpolniti zapustnikove obveznosti, ki nanje preidejo po zakonu v trenutku zapustnikove smrti, so dediči odgovorni tudi za obveznosti oziroma dolgove zapuščine, kamor sodijo pogrebni stroški.
Sodišče je pravilno upoštevalo določbo 190. člena DZ, po kateri mora sodišče upoštevati korist otroka tako, da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Zajemati mora stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb.
vložitev pritožbe - pravdno nesposobna stranka - delno odvzeta poslovna sposobnost - naknadna odobritev procesnih dejanj - kaznivo dejanje kršitve pravice do pravnega sredstva ali peticije
Samostojno vložena pritožba oškodovanca kot tožilca, ki mu je delno odvzeta poslovna sposobnost, je bila neobstoječa ter naknadna odobritev te pritožbe s strani stalnega skrbnika niti ni bila mogoča. Posledično tudi umik soglasja k že odobreni pritožbi ni imel pravnih učinkov, zato v obtožnem aktu opisano ravnanje obtoženk ne izpolnjuje zakonskih znakov nobenega od očitanih kaznivih dejanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00054327
ZD člen 145, 145/2, 145/3, 145/4. ZPP člen 337, 337/1.
upravitelj dediščine - upravljanje in razpolaganje z dediščino - naloge upravitelja zapuščine - določitev osebe - oddaja v najem - nedovoljene pritožbene novote
Razlogi, ki govorijo v prid odločitvi, da se za upravljanje z nepremičnino v Ljubljani določi sodedinja, so dovolj prepričljivi. S tem, ko je bilo sodedinji zaupano upravljanje, ni pridobila večjih upravičenj iz naslova svojega solastninskega deleža na isti nepremičnini. Podeljuje ji le upravičenja v zvezi s solastninskim deležem zapustnika, pri tem pa je dolžna ravnati v korist obeh dedičev.
Pritožbeno sodišče sicer verjame, da bo izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za storilca imela določene neugodne posledice, vendar kljub temu in kljub izraženemu obžalovanju za storjeni prekršek, nima zakonske podlage za sprejem drugačne odločitve glede odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.