priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - razlogi za zavrnitev - odgovornost za prekršek - storilec prekrška
Slovensko sodišče kot sodišče države izvršiteljice je na pravnomočne odločbe tujih organov vezano, zato trditve o tem, kdo je dejansko storil prekršek 30. 8. 2019, ne morejo privesti do drugačne odločitve v predmetnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00054327
ZD člen 145, 145/2, 145/3, 145/4. ZPP člen 337, 337/1.
upravitelj dediščine - upravljanje in razpolaganje z dediščino - naloge upravitelja zapuščine - določitev osebe - oddaja v najem - nedovoljene pritožbene novote
Razlogi, ki govorijo v prid odločitvi, da se za upravljanje z nepremičnino v Ljubljani določi sodedinja, so dovolj prepričljivi. S tem, ko je bilo sodedinji zaupano upravljanje, ni pridobila večjih upravičenj iz naslova svojega solastninskega deleža na isti nepremičnini. Podeljuje ji le upravičenja v zvezi s solastninskim deležem zapustnika, pri tem pa je dolžna ravnati v korist obeh dedičev.
Pritožbeno sodišče sicer verjame, da bo izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za storilca imela določene neugodne posledice, vendar kljub temu in kljub izraženemu obžalovanju za storjeni prekršek, nima zakonske podlage za sprejem drugačne odločitve glede odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
zahteva za sodno varstvo - obrazložitev sodbe - razlogi o krivdi
Odsotnost razlogov o subjektivnem elementu storilcu očitanega prekrška tj. krivdi predstavlja bistveno kršitev iz določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
sposobnost biti stranka (udeleženec) postopka - smrt stranke pred vložitvijo predloga - odprava pomanjkljivosti
Po sedanji ureditvi, v skladu s spremenjenim 81. členom ZPP, sodišče v primeru, če se ugotovi smrt stranke pred vložitvijo tožbe in se da ta pomanjkljivost odpraviti, pozove k popravi tožbe in tožbe ne zavrže takoj, temveč to stori šele, če tožnik tožbe ustrezno ne popravi oziroma dopolni (peti odstavek 81. člena ZPP). Oseba, ki je umrla, preden je bila vložen predlog, ne more biti stranka v nepravdnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSK00056942
DZ člen 203.. ZNP-1 člen 94.. ZPP člen 300, 300/3.
postopek za dodelitev v vzgojo in varstvo ter določitev stikov - spremenjene razmere - izdaja nove odločbe - razdružitev pravd - postopek predhodnega svetovanja - vsebina predloga
DZ je v 203. členu določil, da je predhodno svetovanje treba opraviti tudi v primeru, ko se predlaga izdaja nove odločbe o varstvu in vzgoji, kot tudi nova odločba o preživljanju otroka, kar izhaja iz zavedanja, da so družinska razmerja podvržena spremembam, spremenijo se okoliščine, ki lahko vodijo do različnih pravnih razmerij med starši in otroki, kot so na primer selitev in podobno. Po presoji pritožbenega sodišča je ob tem treba upoštevati specifiko konkretne zadeve: v osnovni zadevi je določena izvedenka podala izvid in mnenje, teče pa postopek v zvezi z zaupanjem v varstvo in vzgojo, glede stikov in plačila preživnine glede treh otrok. Odločitve sodišča bodo medsebojno povezane, upoštevaje celotno družinsko situacijo. Ni torej ne z vidika koristi otrok kot temeljnega vodila v tem postopku in ne z vidika ekonomičnosti na mestu razdružitev zadev, zato tudi zahteva za predhodno svetovanje (ko je glede podobnih vprašanj izvedenka nedavno podala mnenje) ni skladna s cilji in namenom zakona.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - zmožnost plačila globe - razlogi za zavrnitev
Storilčeva nezmožnost plačila globe (v enkratnem znesku) ne predstavlja razlog za zavrnitev priznanja in izvršitve odločbe pristojnega organa države izdaje.
vložitev pritožbe - pravdno nesposobna stranka - delno odvzeta poslovna sposobnost - naknadna odobritev procesnih dejanj - kaznivo dejanje kršitve pravice do pravnega sredstva ali peticije
Samostojno vložena pritožba oškodovanca kot tožilca, ki mu je delno odvzeta poslovna sposobnost, je bila neobstoječa ter naknadna odobritev te pritožbe s strani stalnega skrbnika niti ni bila mogoča. Posledično tudi umik soglasja k že odobreni pritožbi ni imel pravnih učinkov, zato v obtožnem aktu opisano ravnanje obtoženk ne izpolnjuje zakonskih znakov nobenega od očitanih kaznivih dejanj.
Zastaralni rok za izvršitev kazni se določi glede na kazen, ki je bila izrečena s pravnomočno sodbo, ta rok pa teče od obsodbe, s katero je bila kazen izrečena, ne glede na to, koliko časa je minilo od storitve kaznivega dejanja. V primeru, ko je bila pravnomočno izrečena kazen pozneje spremenjena zaradi neprave obnove kazenskega postopka (407. člen ZKP), je treba upoštevati spremenjeno (torej zlasti znižano) kazen, ker so našteti načini sprejete kazni akti konstitutivne narave, kar ima za posledico, da kazen, izrečena s pravnomočno sodbo, ne obstaja več.
OZ člen 10, 86, 86/1, 87, 87/1, 88, 88/1, 186, 186/2, 352, 352/1, 352/2.. ZJU člen 14.. Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino (1994) člen 13, 13/1, 13/1-3, 13/1-4.. Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino (2019) člen 12.. ZVis člen 23, 23/1, 72, 72/1.. KZ-1 člen 37, 37/1.. ZSPJS člen 2, 2-3.. ZDR člen 182, 182/1.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost delavca - pogodba o izobraževanju - zloraba pooblastil - delna ničnost - vzročna zveza - vračilo stroškov izobraževanja - povračilo stroškov za službeno potovanje - zastaranje - sprememba sodbe - delna razveljavitev sodbe - napeljevanje
Prvi toženec je bil kot dekan fakultete dolžan poznati predpise glede omejitev obsega stroškov za potovanja v tujino. Ker je bil odgovoren za zakonitost dela in za finančno poslovanje članice tožeče stranke, se s sklicevanjem na nezakonito prakso, t. j. da so v istem razredu skupaj leteli vsi člani delegacije, ne more razbremeniti odgovornosti za škodo, povzročeno z neupravičenim nakupom dragih letalskih vozovnic.
Sodišče prve stopnje je zaključek, da je druga toženka napeljala prvega toženca k nakupu dražjih letalskih vozovnic zanjo, sprejelo na podlagi ugotovitev, da sta toženca drug drugemu podpisala potne naloge, da je druga toženka glede na zaposlitev na delovnem mestu tajnice fakultete poznala obvezne predpise in omejitve glede ugodnosti pri potovanju ter način poslovanja tožeče stranke, in da je bila odločitev o potovanju v poslovnem razredu sprejeta v njeno korist (saj ji je sicer pripadal le ekonomski razred). Vendar pa navedene okoliščine po presoji pritožbenega sodišča ne zadoščajo za zaključek, da je drugo toženko mogoče šteti za napeljevalko k povzročitvi škode zaradi nakupa dražjih letalskih vozovnic.
ZDSS-1 člen 47, 47/2, 47/3, 53, 53/1, 53/1-1, 53/1-2.
kolektivni delovni spor - predlagatelj - skupinski interes - zavrženje tožbe - pravica do sodnega varstva - skladnost splošnega akta delodajalca s kolektivno pogodbo - pogodbena avtonomija
Zmoten je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da predlagatelji zastopajo tudi interes tistih članov tretjega nasprotnega udeleženca, ki menijo, da je izpodbijana ureditev delitve napitnin nezakonita. Skupinski interes mora biti izkazan na strani predlagatelja kolektivnega delovnega spora in ga že pojmovno ni mogoče utemeljevati z interesi članov nasprotnega udeleženca, zoper katerega so predlagatelji sprožili kolektivni delovni spor.
V kolektivnem delovnem sporu lahko sodišče naloži sprejem ali izdajo pravnega akta (2. točka prvega odstavka 53. člena ZDSS-1) le, kadar gre za splošni akt delodajalca ali posamični pravni akt, ki je v povezavi s 1. točko prvega odstavka 53. člena ZDSS-1 neskladen z zakonom ali s kolektivno pogodbo. Nasprotnim udeležencem sodišče ne more naložiti sprejema nove kolektivne pogodbe, ker bi s tem poseglo v pogodbeno avtonomijo strank podjetniške kolektivne pogodbe.
premoženjsko zavarovanje - zavarovanje pred odgovornostjo - izključitev zavarovanja - soprispevek - obseg nepremoženjske škode - poškodba pri padcu z lestve
Ker tožnici, ki je glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, stopnice uporabljala prvič ter na njihovo neustreznost ni bila opozorjena, ni mogoče očitati, da bi morala vzpenjanje po lestvi odkloniti, saj kot laik pred uporabo stopnic ni mogla oceniti, da je vzpenjanje po njih nevarno, prav tako pa iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je po stopnicah stopala previdno, počasi, po sredini ter pazljivo, se pritožba neutemeljeno zavzema za kakršenkoli soprispevek tožnice k nastanku oziroma obsegu škode.
Sicer pa je pri tem sodišče prve stopnje podlago za svoje ugotovitve imelo še v izpovedbi predsednice Preiskovalne komisije A. A., ki je zanikala, da bi B. B. karkoli grozila oziroma jo izsiljevala, da mora podati izjavo z določeno vsebino. Dejstvo, da sta se navedeni srečali pred uradnim zaslišanjem (kar je predsednica tudi priznala), pa samo po sebi, ob odsotnosti ostalih konkretnih okoliščin, za drugačen zaključek, kot ga je napravilo sodišče prve stopnje v zvezi s tem vprašanjem, ne zadošča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NOTARIAT - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00060916
ZN člen 4, 41, 41/1, 42, 43, 43/2, 43/4, 45, 49, 49/1, 50, 50/3. ZIZ člen 17, 17/2-2, 20a, 21, 21/1. SPZ člen 7, 13, 16, 16/1, 16/2, 17, 21, 142, 171, 171/2, 171/4, 177. OZ člen 5, 34, 34/2, 35. ZPP člen 44, 44/2, 44/3, 137, 137/2. Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (2004) člen 8, 11, 11/5.
zastavna pravica - ustanovitev zastavne pravice - obličnost - izvršilni naslov - izvršljiv notarski zapis - izvršljivost notarskega zapisa - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - vsebina notarskega zapisa - kreditna pogodba - zasebna listina kot sestavni del notarskega zapisa - potrjevanje zasebnih listin - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - kakšen mora biti predmet obveznosti - ničnost pogodbe zaradi predmeta - načelo vestnosti in poštenja - neposestna zastavna pravica na premičninah - nastanek neposestne zastavne pravice - register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin - vpis v register - premičnine, ki se vpisujejo v register - optično komunikacijsko omrežje - zbirna stvar - gospodarska javna infrastruktura - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - nastanek hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - določitev vrednosti spornega predmeta - ocenitvena dolžnost - korekturna dolžnost sodišča - sprememba odločitve o pravdnih stroških - vročanje pisanj stranki z več pooblaščenci - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - dokazno breme
Kadar se premoženjski tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni zahtevek, je treba vrednost spornega predmeta oceniti. ZPP v drugem odstavku 44. člena kombinira ocenitveno dolžnost tožnika (drugi odstavek 44. člena ZPP) in korekturno dolžnost sodišča (tretji odstavek 44. člena ZPP). Ocenitvena dolžnost zavezuje tožnika ob vložitvi tožbe in ob spremembi tožbe. Kasneje tožnik vrednosti spornega predmeta ne more več spreminjati.
Na vrednost spora se je ob vložitvi tožbe še navezovalo vprašanje pravice do revizije in do stvarne pristojnosti. V obravnavanem primeru ocenjena vrednost spora v tožbi ni odpirala ne vprašanja stvarne pristojnosti niti vprašanja dovoljenosti revizije. Zato ni bilo razlogov za postopek po tretjem odstavku 44. člena ZPP. Ker sodišče lahko opravi korekturno dolžnost le do faze obravnavanja glavne stvari, je sklep, izdan šele v sodbi, tudi prepozen.
V zvezi z izvršljivostjo kreditne pogodbe pritožbeno sodišče nima pomislekov o pravilnosti dokazne ocene in presoje sodišča prve stopnje, da je bila kreditna pogodba, sklenjena kot zasebna listina, skladno z 49. in 50. členom ZN potrjena (solemnizirana) pri notarju. Drži, da je potrjevanje zasebnih listin kot dodatna obličnost namenjena pridobitvi neposredne izvršljivosti listine. Stranke pravnega posla morajo pred notarjem ponovno potrditi, da se strinjajo z vsebino pravnega posla. Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje je bil postopek potrditve zasebne listine opravljen tako, kot je določeno v 49. in 50. členu ZN. Kreditna pogodba je del notarskega zapisa SV 1051/07, izpolnjeni so vsi pogoji iz 4. člena ZN za njeno izvršljivost.
Načelo vestnosti in poštenja (5. člen OZ) morajo udeleženci vsakega obligacijskega razmerja spoštovati pri sklepanju in tudi pri izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij. Stranka, ki se s pogodbo zaveže zavarovati svojo obveznost z zastavitvijo določenih predmetov, ki jih sama opiše in identificira, ko pa je treba pogodbo izpolniti, se sklicuje na neveljavnost danega zavarovanja zaradi pomanjkljivih opisov predmetov zastave v pogodbah, ki jih je sama pripravila, ravna v nasprotju s svojimi prejšnjimi ravnanji (venire contra factum proprium) in z načelom vestnosti in poštenja. Stranka, ki sama povzroči ničnost pravnega posla (zaradi nedoločnosti opisanega predmeta obveznosti) se na ničnost ne more sklicevati.
Pri neposestni zastavni pravici na premičnini zastavljena premičnina ni izročena v neposredno posest zastavnemu upniku niti tretji osebi. Ostane v neposredni posesti zastavitelja ali tretje osebe zanj (171. člen SPZ). Za ta spor so relevantna določila 171. in 177. člena SPZ o neposestni zastavni pravici pred novelo SPZ-B in Uredbe o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin iz leta 2004. Urejeni sta bili dve obliki neposestne zastavne pravice: navadna in registrska. Po prvem odstavku 171. člena SPZ neposestna zastavna pravica nastane že s sporazumom v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Sklenitev takega sporazuma ima v postopku izvršbe učinek rubeža premičnine (tretji odstavek 171. člena SPZ).
Pritožbeno sodišče pritrjuje dejanskim in pravnim zaključkom sodišča prve stopnje, da zastavna pravica na zastavljenih telekomunikacijskih omrežjih ni bila registrska zastavna pravica.
Vrste premičnin, za katere se je vzpostavil register neposestnih zastavnih pravic, so bile določene v 8. členu Uredbe. Med njimi je bila navedena „oprema“. A ta pojem ni bil opredeljen. Telekomunikacijsko omrežje kot zbirna stvar ni bilo določeno kot stvar, za katero je bil vzpostavljen register neposestnih zastavnih pravic. Sestavine (posamezne) stvari, ki so ga sestavljale, pa niso bile predmet vpisa v register. Peti odstavek 11. člena Uredbe je določal, da opreme ni dopustno vpisati v register, če se v skladu s splošnim prepričanjem šteje za del druge stvari. Tako se izkaže, da se posamezni TK vodi, kabli in jaški, tudi če bi šteli za opremo telekomunikacijskega omrežja, ne bi vpisali v register.
Oba obravnavana sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo hipoteke na zastavljenih nepremičninah sta bila po pravilnih dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
Nepravilen sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta je vplival na napačno odločitev o pravdnih stroških, priznanih prvi toženi stranki. Pri odmeri pravdnih stroškov je treba upoštevati vrednost spora, ki jo je določila tožeča stranka.
Glede na to sodišče druge stopnje razloge izpodbijane sodbe v točkah 9 - 13 obrazložitve, ki jih pritožba izrecno ne graja, v celoti povzema in v potrditev pravilnosti sprejete odločitve le dodaja, da se je o prenosu upniško - dolžniškega razmerja z vsemi zavarovanji (torej tudi o prenosu materialno pravnega razmerja med sedanjo tožnico, kot zastaviteljico, dolžnikom in toženko kot zastavno upnico) izreklo že VSRS v odločbah II Ips 84/2007, II Ips 272/2017 in II Ips 236/2016. Pojasnilo je, da je namen ZUKSB v tem, da "slabe" terjatve (terjatve, ki so jih imele banke proti insolventnim dolžnikom) prevzame DUTB z vsemi ukrepi zavarovanja in jih nato skuša poplačati ali vnovčiti s pomočjo danih zavarovanj. V te kontekstu se je VSRS izreklo, da sta enajsti in drugi odstavek 29. člena ZUKSB v razmerju do četrtega odstavka 146. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) specialni določbi, tako da prenos maksimalne hipoteke ni izključen. In ker v primeru cesije terjatev (prvi odstavek 417. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ) na prevzemnika terjatev samodejno preidejo tudi vse stranske pravice, med njimi tudi hipoteka (prvi odstavek 418. člena OZ), vpis v zemljiško knjigo pa je le deklaratornega značaja (tako že odločbe VS RS III Ips 131/2005, II Ips 75/2009 in II Ips 170/2006), ni dvoma, da toženka ni več nosilec nobenih materialno pravnih upravičenj iz sklenjenih zastavnih pogodb in v zadevi ne more biti pasivno legitimirana.
Sodišče prve stopnje je zaključek o izkazanosti utemeljenega suma utemeljilo s sklicevanjem na dejstvo, da je bil utemeljen sum pravnomočno dognan s pravnomočnostjo obtožnice in da se tekom dosedanjega postopka ni zgodilo nič, kar bi vplivalo na presojo o obstoju utemeljenega suma, saj tekom glavne obravnave izvedeni dokazi, katerih vsebino je povzelo v točkah 5 do 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa, utemeljenega suma niso v ničemer omajali, temveč je le-ta bil kvečjemu potrjen z zaslišanjem prič.
izločitev izvedenca - izločitveni razlog - rok za vložitev zahteve za izločitev - zavrženje zahteve za izločitev
Če stranka izve za razlog izločitve po začetku dokazovanja, lahko zahteva izločitev tudi kasneje v ugovoru zoper izvedensko delo. V takih primerih ravna sodišče tako, kakor da bi bila izločitev izvedenca zahtevana že preden je izvedenec opravil svoje delo.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8.. ZDR-1 člen 13, 13/1, 77, 83, 83/1, 200, 200/3.. OZ člen 8, 41, 86.
prenehanje delovnega razmerja na podlagi pisne izjave - napake volje - poslovna sposobnost - nerazsodnost - izvedenec - zavrnitev dokaznih predlogov
Toženka je zaslišanje prič predlagala, ker bi te lahko izpovedale o dejanski razsodnosti tožnika na dan podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Te priče ne razpolagajo z znanjem, na podlagi katerega bi lahko izpovedale o dejanski razsodnosti tožnika na ta dan. Ker je to strokovno vprašanje, je bila upravičeno predlagana sodna izvedenka in se je sodišče pravilno oprlo na njeno izvedensko mnenje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSC00054741
ZPP člen 343, 346. ZNP-1 člen 42.
pritožba - pravni interes - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Po tem odloku (15. člen) je prenehal veljati prej navedeni odlok, torej z dne 21. 2. 2022 izvajanje testiranja s testi za samotestiranje učencev v osnovnih šolah in dijakov ni več obvezno. Posledično je brezpredmetno tudi pisno soglasje oziroma nesoglasje staršev oziroma drugih zakonitih zastopnikov oziroma skrbnikov, zato po presoji pritožbenega sodišča dolžnica s pritožbo ne bi dosegla konkretne in neposredne pravne koristi, četudi bi se izkazala njena pritožba za utemeljeno.