ZZZDR člen 5a, 5a/1, 106, 123, 123/1, 123/2. DZ člen 290, 290/1.
razmerja med starši in otroki - stiki otroka - varstvo koristi otroka - preživnina - potrebe otroka - zmožnosti zavezanca - pridobitna sposobnost - razporeditev preživninskega bremena - dejansko stanje
Sodišče pri upoštevanju preživninskih zmožnosti ne upošteva le dejanskega premoženjskega stanja, temveč tudi premoženjsko stanje, ki bi ga vsak od staršev, realno gledano, lahko zagotavljal.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - zmožnost plačila globe - razlogi za zavrnitev
Storilčeva nezmožnost plačila globe (v enkratnem znesku) ne predstavlja razlog za zavrnitev priznanja in izvršitve odločbe pristojnega organa države izdaje.
sposobnost biti stranka (udeleženec) postopka - smrt stranke pred vložitvijo predloga - odprava pomanjkljivosti
Po sedanji ureditvi, v skladu s spremenjenim 81. členom ZPP, sodišče v primeru, če se ugotovi smrt stranke pred vložitvijo tožbe in se da ta pomanjkljivost odpraviti, pozove k popravi tožbe in tožbe ne zavrže takoj, temveč to stori šele, če tožnik tožbe ustrezno ne popravi oziroma dopolni (peti odstavek 81. člena ZPP). Oseba, ki je umrla, preden je bila vložen predlog, ne more biti stranka v nepravdnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00054327
ZD člen 145, 145/2, 145/3, 145/4. ZPP člen 337, 337/1.
upravitelj dediščine - upravljanje in razpolaganje z dediščino - naloge upravitelja zapuščine - določitev osebe - oddaja v najem - nedovoljene pritožbene novote
Razlogi, ki govorijo v prid odločitvi, da se za upravljanje z nepremičnino v Ljubljani določi sodedinja, so dovolj prepričljivi. S tem, ko je bilo sodedinji zaupano upravljanje, ni pridobila večjih upravičenj iz naslova svojega solastninskega deleža na isti nepremičnini. Podeljuje ji le upravičenja v zvezi s solastninskim deležem zapustnika, pri tem pa je dolžna ravnati v korist obeh dedičev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00055100
KZ-1 člen 75, 75/5, 241, 241/3.
kaznivo dejanje nedovoljenega sprejemanja daril - sprememba izpodbijane sodbe - odvzem premoženjske koristi - višina premoženjske koristi
Ker sta v obravnavani zadevi premoženjsko korist pridobili dve osebi, delež katere se ne more ugotoviti, je pritožbeno sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin zadeve obdolženemu A. A. odvzelo znesek 500,00 EUR, saj je prepričano, da je na ta način zadoščeno pravičnosti ter ravnalo v skladu s petim odstavkom 75. člena KZ-1.
vložitev pritožbe - pravdno nesposobna stranka - delno odvzeta poslovna sposobnost - naknadna odobritev procesnih dejanj - kaznivo dejanje kršitve pravice do pravnega sredstva ali peticije
Samostojno vložena pritožba oškodovanca kot tožilca, ki mu je delno odvzeta poslovna sposobnost, je bila neobstoječa ter naknadna odobritev te pritožbe s strani stalnega skrbnika niti ni bila mogoča. Posledično tudi umik soglasja k že odobreni pritožbi ni imel pravnih učinkov, zato v obtožnem aktu opisano ravnanje obtoženk ne izpolnjuje zakonskih znakov nobenega od očitanih kaznivih dejanj.
ZPP člen 86, 86/3, 87, 87/3, 112, 112/1, 112/10. ZIZ člen 15, 194.
vloga, vezana na rok - nepristojno sodišče - nevednost ali očitna pomota vložnika - laična stranka - kvalificiran vložnik - kvalificiran pooblaščenec - odvetnik - neskrbnost - naslovitev vloge na napačno sodišče - predlog za ponovni razpis druge javne dražbe - ustavitev izvršbe na nepremičnino
Očitna pomota se lahko pripeti tudi pravno kvalificiranemu vložniku.
Pri tem, ko je bil predlog za razpis druge dražbe vložen na nepristojno sodišče, ni šlo za očitno pomoto. Pooblaščenec upnika je namreč v vlogi kot naslovnika opredelil Okrajno sodišče v Trebnjem, na vlogo je tudi navedel opravilno številko izvršilne zadeve, ki med istima strankama teče pred okrajnim sodiščem v Trebnjem. Očitno je, da je zamešal obe izvršilni zadevi in ne drži pritožbena trditev, da je bila vloga (le) naslovljena na napačno sodišče, ampak so bili v vlogi tudi podatki, ki se ne nanašajo na predmetno zadevo. Zato Okrajno sodišče v Trebnjem vloge tudi ni odstopilo Okrajnemu sodišču v Novem mestu, saj ni imelo nobenega indica, da bi se lahko vloga nanašala na katero od izvršilnih zadev, ki se vodijo pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu. Treba je tako šteti, da nastala situacija ni posledica očitne pomote, ampak neskrbnosti pooblaščenca upnika. Izjema iz desetega odstavka 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se ne more uporabiti.
odškodninska odgovornost države - nezakonit pripor - povrnitev škode zaradi nezakonitega pridržanja v priporu - dnevna odškodnina - višina denarne odškodnine - nedopusten pritožbeni razlog - spor majhne vrednosti
S pritožbenim očitkom, da je trditvena podlaga tožnika pavšalna in nekonkretizirana, pritožba uveljavlja relativno bistveno kršitev 7. člena ZPP, kar v sporu majhne vrednosti ne predstavlja dopustnega pritožbenega razloga.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnikova odsotnost na družinske odnose ni bistveno vplivala, saj je bil v zadnjih 8 letih večino časa odsoten iz življenja svojih otrok in glede na pogostnost zapornih kazni ločenosti od otrok tudi vajen, ločenost tožnika od družine pa za družinske člane ni predstavljala nove situacije.
ZD člen 142, 142/1. ZPP člen 22, 22/2, 47, 47/1, 62, 339, 339/2-4, 354, 354/2. ZPPDUP člen 20.
dolg do zapuščine - povračilo stroškov za pogreb - pogrebni stroški - ugovor krajevne pristojnosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - spor majhne vrednosti - odprava procesnih kršitev - splošna krajevna pristojnost - ugovor zastaranja - splošni petletni zastaralni rok
Toženec je kot edini dedič zapustnice, za katero je pogrebne stroške plačala tožnica, do višine podedovanega premoženja odgovoren za dolgove zapuščine. Po istih pravilih, kot morajo dediči izpolniti zapustnikove obveznosti, ki nanje preidejo po zakonu v trenutku zapustnikove smrti, so dediči odgovorni tudi za obveznosti oziroma dolgove zapuščine, kamor sodijo pogrebni stroški.
ZDSS-1 člen 47, 47/2, 47/3, 53, 53/1, 53/1-1, 53/1-2.
kolektivni delovni spor - predlagatelj - skupinski interes - zavrženje tožbe - pravica do sodnega varstva - skladnost splošnega akta delodajalca s kolektivno pogodbo - pogodbena avtonomija
Zmoten je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da predlagatelji zastopajo tudi interes tistih članov tretjega nasprotnega udeleženca, ki menijo, da je izpodbijana ureditev delitve napitnin nezakonita. Skupinski interes mora biti izkazan na strani predlagatelja kolektivnega delovnega spora in ga že pojmovno ni mogoče utemeljevati z interesi članov nasprotnega udeleženca, zoper katerega so predlagatelji sprožili kolektivni delovni spor.
V kolektivnem delovnem sporu lahko sodišče naloži sprejem ali izdajo pravnega akta (2. točka prvega odstavka 53. člena ZDSS-1) le, kadar gre za splošni akt delodajalca ali posamični pravni akt, ki je v povezavi s 1. točko prvega odstavka 53. člena ZDSS-1 neskladen z zakonom ali s kolektivno pogodbo. Nasprotnim udeležencem sodišče ne more naložiti sprejema nove kolektivne pogodbe, ker bi s tem poseglo v pogodbeno avtonomijo strank podjetniške kolektivne pogodbe.
Glede na to sodišče druge stopnje razloge izpodbijane sodbe v točkah 9 - 13 obrazložitve, ki jih pritožba izrecno ne graja, v celoti povzema in v potrditev pravilnosti sprejete odločitve le dodaja, da se je o prenosu upniško - dolžniškega razmerja z vsemi zavarovanji (torej tudi o prenosu materialno pravnega razmerja med sedanjo tožnico, kot zastaviteljico, dolžnikom in toženko kot zastavno upnico) izreklo že VSRS v odločbah II Ips 84/2007, II Ips 272/2017 in II Ips 236/2016. Pojasnilo je, da je namen ZUKSB v tem, da "slabe" terjatve (terjatve, ki so jih imele banke proti insolventnim dolžnikom) prevzame DUTB z vsemi ukrepi zavarovanja in jih nato skuša poplačati ali vnovčiti s pomočjo danih zavarovanj. V te kontekstu se je VSRS izreklo, da sta enajsti in drugi odstavek 29. člena ZUKSB v razmerju do četrtega odstavka 146. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) specialni določbi, tako da prenos maksimalne hipoteke ni izključen. In ker v primeru cesije terjatev (prvi odstavek 417. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ) na prevzemnika terjatev samodejno preidejo tudi vse stranske pravice, med njimi tudi hipoteka (prvi odstavek 418. člena OZ), vpis v zemljiško knjigo pa je le deklaratornega značaja (tako že odločbe VS RS III Ips 131/2005, II Ips 75/2009 in II Ips 170/2006), ni dvoma, da toženka ni več nosilec nobenih materialno pravnih upravičenj iz sklenjenih zastavnih pogodb in v zadevi ne more biti pasivno legitimirana.
zavrženje tožbe - pravnomočna sodba - zavrženje pritožbe - pravni interes za pritožbo - izbris iz poslovnega registra
Kljub že pravnomočni odločitvi (Pd 160/2019 z dne 5. 10. 2020 v zvezi s Pdp 626/2020 z dne 21. 4. 2021) je sodišče prve stopnje 30. 12. 2021 izdalo sklep, s katerim je tožbo zoper prvo toženko zavrglo, ker je bila izbrisana iz poslovnega registra na podlagi sklepa o zaključku stečajnega postopka, ki je postal pravnomočen 7. 7. 2021. Sklicevalo se je na prenehanje obstoja pravne osebe in v zvezi s tem na 80. člen ter peti odstavek 81. člena ZPP. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sklep o zavrženju tožbe evidentno napačen, saj je bilo ob njegovi izdaji o zahtevku iz tožbe že pravnomočno odločeno. Z izpodbijanim sklepom je bila tožba zavržena zoper prvo toženko in ne zoper drugo toženko, ki se zoper njega pritožuje. Ker izpodbijani sklep v njen pravni položaj ne posega, druga toženka nima pravnega interesa za pritožbo.
premoženjsko zavarovanje - zavarovanje pred odgovornostjo - izključitev zavarovanja - soprispevek - obseg nepremoženjske škode - poškodba pri padcu z lestve
Ker tožnici, ki je glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, stopnice uporabljala prvič ter na njihovo neustreznost ni bila opozorjena, ni mogoče očitati, da bi morala vzpenjanje po lestvi odkloniti, saj kot laik pred uporabo stopnic ni mogla oceniti, da je vzpenjanje po njih nevarno, prav tako pa iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je po stopnicah stopala previdno, počasi, po sredini ter pazljivo, se pritožba neutemeljeno zavzema za kakršenkoli soprispevek tožnice k nastanku oziroma obsegu škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSC00054741
ZPP člen 343, 346. ZNP-1 člen 42.
pritožba - pravni interes - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Po tem odloku (15. člen) je prenehal veljati prej navedeni odlok, torej z dne 21. 2. 2022 izvajanje testiranja s testi za samotestiranje učencev v osnovnih šolah in dijakov ni več obvezno. Posledično je brezpredmetno tudi pisno soglasje oziroma nesoglasje staršev oziroma drugih zakonitih zastopnikov oziroma skrbnikov, zato po presoji pritožbenega sodišča dolžnica s pritožbo ne bi dosegla konkretne in neposredne pravne koristi, četudi bi se izkazala njena pritožba za utemeljeno.
Sodišče prve stopnje je zaključek o izkazanosti utemeljenega suma utemeljilo s sklicevanjem na dejstvo, da je bil utemeljen sum pravnomočno dognan s pravnomočnostjo obtožnice in da se tekom dosedanjega postopka ni zgodilo nič, kar bi vplivalo na presojo o obstoju utemeljenega suma, saj tekom glavne obravnave izvedeni dokazi, katerih vsebino je povzelo v točkah 5 do 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa, utemeljenega suma niso v ničemer omajali, temveč je le-ta bil kvečjemu potrjen z zaslišanjem prič.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00056941
ZPP-UPB3 člen 76, 76/3.. SPZ člen 43, 43/2, 49, 100.. SZ-1 člen 44, 44/1, 45, 45/1.
priznanje pravdne sposobnosti skupnosti etažnih lastnikov - tožba na ugotovitev obstoja izločitvene pravice - pooblastilo upravniku za zastopanje pred sodiščem - sosporništvo - priposestvovanje
Pogoji za priznanje lastnosti stranke etažnim lastnikom v predmetni zadevi niso podani. Stanovanjski zakon omogoča skupnosti etažnih lastnikov, da se registrirajo kot pravna oseba, vendar je njihova pravna sposobnost omejena na sklepanje poslov v zvezi z upravljanjem stanovanjske hiše. Zato ni nobene podlage, da bi v sporu, ki presega okvir upravljanja in se nanaša na stvarnopravna razmerja, lastnost stranke priznali etažnim lastnikom, ki niti niso organizirani v skupnost lastnikov. Poleg tega etažni lastniki v predmetni zadevi nimajo premoženja, na katerega bi bilo mogoče seči z izvršbo. V poštev bi prišla kvečjemu sredstva rezervnega sklada, vendar je po prvem odstavku 45. člena SZ-1 na premoženje rezervnega sklada dovoljena izvršba samo za plačilo obveznosti iz pravnih poslov, sklenjenih v skladu s prvim odstavkom 44. člena.
Uporabno dovoljenje, ki je bilo podlaga za prevzem posameznih delov stavbe (in z njimi povezanih skupnih delov), je bilo izdano tudi za sporna parkirna mesta, ta so bila takrat fizično že vrisana. Ob vpisu etažne lastnine so bila ta parkirna mesta vpisana kot posamezni del in ne kot skupni del, tožeča stranka ni izkazala, da bi bila sporna parkirna mesta izrecno vključena v kupoprodajne pogodbe kot del skupnih delov in naprav. Ko so se kupci posameznih delov vpisali v zemljiško knjigo kot etažni lastniki, so imeli možnost vpogleda v načrt etažne lastnine in tako ugotoviti, kaj so v naravi skupni deli, posebej še, ker skupni deli v kupoprodajnih pogodbah očitno niso bili konkretno opredeljeni. Tako ravnanje bi bilo od povprečno skrbnih kupcev stanovanj vsekakor mogoče pričakovati. Tožeča stranka je sicer lahko bila v zmoti, vendar ta zmota ni bila opravičljiva, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožeča stranka ni bila dobroverni lastniški posestnik spornih parkirnih mest in zato do njihovega priposestvovanja ni moglo priti.
dogovor o skupni gradnji - gradnja na tujem - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - pridobitev lastninske pravice na originaren način - nedobroverni graditelj - sklicevanje na stališče sodne prakse - zmotna uporaba materialnega prava - odločanje o podrejenem zahtevku
V primeru dogovora o gradnji lahko govorimo le o skupni gradnji, ki že pojmovno izključuje možnost nastanka lastninske pravice zaradi gradnje na tujem zemljišču.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NOTARIAT - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00060916
ZN člen 4, 41, 41/1, 42, 43, 43/2, 43/4, 45, 49, 49/1, 50, 50/3. ZIZ člen 17, 17/2-2, 20a, 21, 21/1. SPZ člen 7, 13, 16, 16/1, 16/2, 17, 21, 142, 171, 171/2, 171/4, 177. OZ člen 5, 34, 34/2, 35. ZPP člen 44, 44/2, 44/3, 137, 137/2. Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (2004) člen 8, 11, 11/5.
zastavna pravica - ustanovitev zastavne pravice - obličnost - izvršilni naslov - izvršljiv notarski zapis - izvršljivost notarskega zapisa - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - vsebina notarskega zapisa - kreditna pogodba - zasebna listina kot sestavni del notarskega zapisa - potrjevanje zasebnih listin - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - kakšen mora biti predmet obveznosti - ničnost pogodbe zaradi predmeta - načelo vestnosti in poštenja - neposestna zastavna pravica na premičninah - nastanek neposestne zastavne pravice - register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin - vpis v register - premičnine, ki se vpisujejo v register - optično komunikacijsko omrežje - zbirna stvar - gospodarska javna infrastruktura - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - nastanek hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - določitev vrednosti spornega predmeta - ocenitvena dolžnost - korekturna dolžnost sodišča - sprememba odločitve o pravdnih stroških - vročanje pisanj stranki z več pooblaščenci - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - dokazno breme
Kadar se premoženjski tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni zahtevek, je treba vrednost spornega predmeta oceniti. ZPP v drugem odstavku 44. člena kombinira ocenitveno dolžnost tožnika (drugi odstavek 44. člena ZPP) in korekturno dolžnost sodišča (tretji odstavek 44. člena ZPP). Ocenitvena dolžnost zavezuje tožnika ob vložitvi tožbe in ob spremembi tožbe. Kasneje tožnik vrednosti spornega predmeta ne more več spreminjati.
Na vrednost spora se je ob vložitvi tožbe še navezovalo vprašanje pravice do revizije in do stvarne pristojnosti. V obravnavanem primeru ocenjena vrednost spora v tožbi ni odpirala ne vprašanja stvarne pristojnosti niti vprašanja dovoljenosti revizije. Zato ni bilo razlogov za postopek po tretjem odstavku 44. člena ZPP. Ker sodišče lahko opravi korekturno dolžnost le do faze obravnavanja glavne stvari, je sklep, izdan šele v sodbi, tudi prepozen.
V zvezi z izvršljivostjo kreditne pogodbe pritožbeno sodišče nima pomislekov o pravilnosti dokazne ocene in presoje sodišča prve stopnje, da je bila kreditna pogodba, sklenjena kot zasebna listina, skladno z 49. in 50. členom ZN potrjena (solemnizirana) pri notarju. Drži, da je potrjevanje zasebnih listin kot dodatna obličnost namenjena pridobitvi neposredne izvršljivosti listine. Stranke pravnega posla morajo pred notarjem ponovno potrditi, da se strinjajo z vsebino pravnega posla. Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje je bil postopek potrditve zasebne listine opravljen tako, kot je določeno v 49. in 50. členu ZN. Kreditna pogodba je del notarskega zapisa SV 1051/07, izpolnjeni so vsi pogoji iz 4. člena ZN za njeno izvršljivost.
Načelo vestnosti in poštenja (5. člen OZ) morajo udeleženci vsakega obligacijskega razmerja spoštovati pri sklepanju in tudi pri izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij. Stranka, ki se s pogodbo zaveže zavarovati svojo obveznost z zastavitvijo določenih predmetov, ki jih sama opiše in identificira, ko pa je treba pogodbo izpolniti, se sklicuje na neveljavnost danega zavarovanja zaradi pomanjkljivih opisov predmetov zastave v pogodbah, ki jih je sama pripravila, ravna v nasprotju s svojimi prejšnjimi ravnanji (venire contra factum proprium) in z načelom vestnosti in poštenja. Stranka, ki sama povzroči ničnost pravnega posla (zaradi nedoločnosti opisanega predmeta obveznosti) se na ničnost ne more sklicevati.
Pri neposestni zastavni pravici na premičnini zastavljena premičnina ni izročena v neposredno posest zastavnemu upniku niti tretji osebi. Ostane v neposredni posesti zastavitelja ali tretje osebe zanj (171. člen SPZ). Za ta spor so relevantna določila 171. in 177. člena SPZ o neposestni zastavni pravici pred novelo SPZ-B in Uredbe o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin iz leta 2004. Urejeni sta bili dve obliki neposestne zastavne pravice: navadna in registrska. Po prvem odstavku 171. člena SPZ neposestna zastavna pravica nastane že s sporazumom v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Sklenitev takega sporazuma ima v postopku izvršbe učinek rubeža premičnine (tretji odstavek 171. člena SPZ).
Pritožbeno sodišče pritrjuje dejanskim in pravnim zaključkom sodišča prve stopnje, da zastavna pravica na zastavljenih telekomunikacijskih omrežjih ni bila registrska zastavna pravica.
Vrste premičnin, za katere se je vzpostavil register neposestnih zastavnih pravic, so bile določene v 8. členu Uredbe. Med njimi je bila navedena „oprema“. A ta pojem ni bil opredeljen. Telekomunikacijsko omrežje kot zbirna stvar ni bilo določeno kot stvar, za katero je bil vzpostavljen register neposestnih zastavnih pravic. Sestavine (posamezne) stvari, ki so ga sestavljale, pa niso bile predmet vpisa v register. Peti odstavek 11. člena Uredbe je določal, da opreme ni dopustno vpisati v register, če se v skladu s splošnim prepričanjem šteje za del druge stvari. Tako se izkaže, da se posamezni TK vodi, kabli in jaški, tudi če bi šteli za opremo telekomunikacijskega omrežja, ne bi vpisali v register.
Oba obravnavana sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo hipoteke na zastavljenih nepremičninah sta bila po pravilnih dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
Nepravilen sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta je vplival na napačno odločitev o pravdnih stroških, priznanih prvi toženi stranki. Pri odmeri pravdnih stroškov je treba upoštevati vrednost spora, ki jo je določila tožeča stranka.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - sprememba kazenske sankcije - kazen zapora - denarna kazen - izgon tujca iz države - uporaba omilitvenih določil - posebne olajševalne okoliščine - priznanje krivde - koristoljubnost
Drži sicer navedba pritožnice, da se absolutna višina denarne kazni ugotovi tako, da se število dnevnih zneskov pomnoži z višino dnevnega zneska, pri čemer mora biti višina dnevnega zneska ugotovljena na podlagi podatkov o storilčevem dnevnem zaslužku. Toda pritožnica povsem prezre, da se obdolženec že več kot pol leta (od 8. 9. 2021 dalje) nahaja v priporu, kjer so možnosti zaslužka že za osnovno preživljanje praktično ničelne. Posledično čemur se višina odmerjene denarne kazni v danem primeru pokaže kot zadostna in korektna tako iz vidika načela sorazmernosti med kaznivim dejanjem in kaznijo, kot iz gledišča načela človekovega dostojanstva in humanosti.
Pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje je tako izključena po samem zakonu, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je to pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.