ZDR-1 člen 4, 4/1, 6, 7, 43, 33, 33/1, 34, 34/1, 37, 89, 89/1, 89/1-3.. ZPP člen 337, 337/1.. Uredba o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 (2020) člen 2, 2/3, 2/3-2, 3.. URS člen 15, 15/3, 22, 34, 35, 49, 50, 120.. ZNB člen 3, 3/1, 4, 10, 10-8, 31, 31/1, 31/2, 32, 32/1, 39, 39/1, 39/1-2, 39/1-3, 47.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - šolstvo - neupravičen izostanek - testiranje zaposlenih
Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko presojo, da je tožnica zaradi (neupravičenega) neprihajanja na delo oziroma s svojo odsotnostjo z delovnega mesta od 19. 4. 2021 dalje, kršila dolžnost opravljati delo (prvi odstavek 4. člena, prvi odstavek 33. člena, prvi in drugi odstavek 34. člena in 37. člen ZDR-1). Zaradi navedenega je utemeljeno prejela sprva pisno opozorilo, nato pa redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Soglaša tudi s presojo o nemožnosti nadaljevanja dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, saj je kljub pisnemu opozorilu s samovoljnim ravnanjem in kršitvami delovnih obveznosti nadaljevala, iz njene izjave, da se na delovno mesto ne bo vrnila, dokler bo to pogojevano s testiranjem, pa izhaja, da s kršitvami tudi v prihodnje ni nameravala prenehati. Ker je bila izpodbijana odpoved zakonita, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
Glede na to sodišče druge stopnje razloge izpodbijane sodbe v točkah 9 - 13 obrazložitve, ki jih pritožba izrecno ne graja, v celoti povzema in v potrditev pravilnosti sprejete odločitve le dodaja, da se je o prenosu upniško - dolžniškega razmerja z vsemi zavarovanji (torej tudi o prenosu materialno pravnega razmerja med sedanjo tožnico, kot zastaviteljico, dolžnikom in toženko kot zastavno upnico) izreklo že VSRS v odločbah II Ips 84/2007, II Ips 272/2017 in II Ips 236/2016. Pojasnilo je, da je namen ZUKSB v tem, da "slabe" terjatve (terjatve, ki so jih imele banke proti insolventnim dolžnikom) prevzame DUTB z vsemi ukrepi zavarovanja in jih nato skuša poplačati ali vnovčiti s pomočjo danih zavarovanj. V te kontekstu se je VSRS izreklo, da sta enajsti in drugi odstavek 29. člena ZUKSB v razmerju do četrtega odstavka 146. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) specialni določbi, tako da prenos maksimalne hipoteke ni izključen. In ker v primeru cesije terjatev (prvi odstavek 417. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ) na prevzemnika terjatev samodejno preidejo tudi vse stranske pravice, med njimi tudi hipoteka (prvi odstavek 418. člena OZ), vpis v zemljiško knjigo pa je le deklaratornega značaja (tako že odločbe VS RS III Ips 131/2005, II Ips 75/2009 in II Ips 170/2006), ni dvoma, da toženka ni več nosilec nobenih materialno pravnih upravičenj iz sklenjenih zastavnih pogodb in v zadevi ne more biti pasivno legitimirana.
zavrženje tožbe - pravnomočna sodba - zavrženje pritožbe - pravni interes za pritožbo - izbris iz poslovnega registra
Kljub že pravnomočni odločitvi (Pd 160/2019 z dne 5. 10. 2020 v zvezi s Pdp 626/2020 z dne 21. 4. 2021) je sodišče prve stopnje 30. 12. 2021 izdalo sklep, s katerim je tožbo zoper prvo toženko zavrglo, ker je bila izbrisana iz poslovnega registra na podlagi sklepa o zaključku stečajnega postopka, ki je postal pravnomočen 7. 7. 2021. Sklicevalo se je na prenehanje obstoja pravne osebe in v zvezi s tem na 80. člen ter peti odstavek 81. člena ZPP. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sklep o zavrženju tožbe evidentno napačen, saj je bilo ob njegovi izdaji o zahtevku iz tožbe že pravnomočno odločeno. Z izpodbijanim sklepom je bila tožba zavržena zoper prvo toženko in ne zoper drugo toženko, ki se zoper njega pritožuje. Ker izpodbijani sklep v njen pravni položaj ne posega, druga toženka nima pravnega interesa za pritožbo.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - sprememba kazenske sankcije - kazen zapora - denarna kazen - izgon tujca iz države - uporaba omilitvenih določil - posebne olajševalne okoliščine - priznanje krivde - koristoljubnost
Drži sicer navedba pritožnice, da se absolutna višina denarne kazni ugotovi tako, da se število dnevnih zneskov pomnoži z višino dnevnega zneska, pri čemer mora biti višina dnevnega zneska ugotovljena na podlagi podatkov o storilčevem dnevnem zaslužku. Toda pritožnica povsem prezre, da se obdolženec že več kot pol leta (od 8. 9. 2021 dalje) nahaja v priporu, kjer so možnosti zaslužka že za osnovno preživljanje praktično ničelne. Posledično čemur se višina odmerjene denarne kazni v danem primeru pokaže kot zadostna in korektna tako iz vidika načela sorazmernosti med kaznivim dejanjem in kaznijo, kot iz gledišča načela človekovega dostojanstva in humanosti.
dogovor o skupni gradnji - gradnja na tujem - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - pridobitev lastninske pravice na originaren način - nedobroverni graditelj - sklicevanje na stališče sodne prakse - zmotna uporaba materialnega prava - odločanje o podrejenem zahtevku
V primeru dogovora o gradnji lahko govorimo le o skupni gradnji, ki že pojmovno izključuje možnost nastanka lastninske pravice zaradi gradnje na tujem zemljišču.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00056941
ZPP-UPB3 člen 76, 76/3.. SPZ člen 43, 43/2, 49, 100.. SZ-1 člen 44, 44/1, 45, 45/1.
priznanje pravdne sposobnosti skupnosti etažnih lastnikov - tožba na ugotovitev obstoja izločitvene pravice - pooblastilo upravniku za zastopanje pred sodiščem - sosporništvo - priposestvovanje
Pogoji za priznanje lastnosti stranke etažnim lastnikom v predmetni zadevi niso podani. Stanovanjski zakon omogoča skupnosti etažnih lastnikov, da se registrirajo kot pravna oseba, vendar je njihova pravna sposobnost omejena na sklepanje poslov v zvezi z upravljanjem stanovanjske hiše. Zato ni nobene podlage, da bi v sporu, ki presega okvir upravljanja in se nanaša na stvarnopravna razmerja, lastnost stranke priznali etažnim lastnikom, ki niti niso organizirani v skupnost lastnikov. Poleg tega etažni lastniki v predmetni zadevi nimajo premoženja, na katerega bi bilo mogoče seči z izvršbo. V poštev bi prišla kvečjemu sredstva rezervnega sklada, vendar je po prvem odstavku 45. člena SZ-1 na premoženje rezervnega sklada dovoljena izvršba samo za plačilo obveznosti iz pravnih poslov, sklenjenih v skladu s prvim odstavkom 44. člena.
Uporabno dovoljenje, ki je bilo podlaga za prevzem posameznih delov stavbe (in z njimi povezanih skupnih delov), je bilo izdano tudi za sporna parkirna mesta, ta so bila takrat fizično že vrisana. Ob vpisu etažne lastnine so bila ta parkirna mesta vpisana kot posamezni del in ne kot skupni del, tožeča stranka ni izkazala, da bi bila sporna parkirna mesta izrecno vključena v kupoprodajne pogodbe kot del skupnih delov in naprav. Ko so se kupci posameznih delov vpisali v zemljiško knjigo kot etažni lastniki, so imeli možnost vpogleda v načrt etažne lastnine in tako ugotoviti, kaj so v naravi skupni deli, posebej še, ker skupni deli v kupoprodajnih pogodbah očitno niso bili konkretno opredeljeni. Tako ravnanje bi bilo od povprečno skrbnih kupcev stanovanj vsekakor mogoče pričakovati. Tožeča stranka je sicer lahko bila v zmoti, vendar ta zmota ni bila opravičljiva, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožeča stranka ni bila dobroverni lastniški posestnik spornih parkirnih mest in zato do njihovega priposestvovanja ni moglo priti.
SPZ člen 95, 96. OZ-UPB1 člen 198. Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulska konvencija) člen 4, 4/1.
uporabnina solastne stvari - verzijski zahtevek - dobroverni posestnik
Ob ugotovitvi, da je solastnica prenehala uporabljati solastno nepremičnino zaradi fizičnega in psihičnega nasilja solastnika, pritožbeno predlagana zavrnitev tožbenega zahtevka na plačilo uporabnine zaradi neuporabe solastne stvari namreč ne bi predstavljala ukrepa za spodbujanje in varovanje pravice vsakogar, posebej žensk, do življenja brez nasilja, tako v javnem kot zasebnem življenju (prvi odstavek 4. člena Istanbulske konvencije), saj bi vodila k ekonomski odvisnosti žrtve nasilja.
Pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje je tako izključena po samem zakonu, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je to pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
ZPP člen 226, 226/4, 339, 339/2, 339/2-8.. ZDR-1 člen 87, 87/2, 109, 109/2, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZJU člen 33. 33/1.. KZ-1 člen 186, 186/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - zagovor - naklep - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Sodišču prve stopnje ni bilo potrebno prekiniti postopka do pravnomočne meritorne odločitve v kazenskem postopku. V individualnem delovnem sporu sodišče ne odloča o kazenski odgovornosti delavca, ampak le o tem, ali ima njegovo ravnanje znake kaznivega dejanja. Postopka tečeta neodvisno eden od drugega, in odločitev v kazenskem postopku nima vpliva na odločitev v individualnem delovnem sporu.
Ob prvostopni ugotovitvi, da toženec ni izkazal tožnikovega prizadevanja v smeri skupnega namena proizvodnje in prodaje, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da v obravnavanem primeru med pravdnima strankama ni bila sklenjena družbena pogodba.
Zgolj ugotovitev sodišča, da je neskladje med trditvami tožnice in njeno izpovedbo, še ne pomeni, da so bile njene trditve o pomembnih - odločilnih dejstvih nepopolne. Sicer pa bi lahko tožnica, v kolikor je menila, da je potrebno navedbe dopolniti, to storila že sama v postopku na prvi stopnji, saj jo je, kot sama navaja, že toženec opozarjal na nelogične, nasprotujoče in nesmiselne tožbene trditve. Ker je torej tožnico na pomanjkljivost trditev opozorila že nasprotna stranka in upoštevaje, da je tožnica imela kvalificiranega pooblaščenca oziroma kasneje pooblaščenko, sodišču prve stopnje skladno z ustaljeno sodno prakso ni bilo potrebno izvajati materialnoprocesnega vodstva.
Sicer pa je pri tem sodišče prve stopnje podlago za svoje ugotovitve imelo še v izpovedbi predsednice Preiskovalne komisije A. A., ki je zanikala, da bi B. B. karkoli grozila oziroma jo izsiljevala, da mora podati izjavo z določeno vsebino. Dejstvo, da sta se navedeni srečali pred uradnim zaslišanjem (kar je predsednica tudi priznala), pa samo po sebi, ob odsotnosti ostalih konkretnih okoliščin, za drugačen zaključek, kot ga je napravilo sodišče prve stopnje v zvezi s tem vprašanjem, ne zadošča.
ZDR-1 člen 132, 132/1.. ZJU člen 5, 22.. Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (2018) člen 6.
sprememba sodbe - odpravnina ob upokojitvi - zmotna uporaba materialnega prava
Določilo 6. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v RS drugače kot ZDR-1 ureja le višino odpravnine ob upokojitvi, ne pa tudi pogoja za pridobitev te pravice, kar izhaja že iz samega besedila citiranega člena Aneksa. Ker ZJU nima posebnih določb glede odpravnine ob upokojitvi, je po pravilnem stališču pritožbe glede pogoja za pridobitev pravice do odpravnine ob upokojitvi treba upoštevati določbo prvega odstavka 132. člena ZDR‑1, po kateri je delodajalec v primeru, če s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ni določeno drugače, dolžan izplačati odpravnino ob upokojitvi delavcu, ki je bil ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pri njem zaposlen najmanj pet let in se upokoji. Ker je bila tožnica ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pri toženki zaposlena le dobri dve leti (od 1. 9. 2017 do 30. 12. 2019), tega pogoja ne izpolnjuje in do vtoževane odpravnine ni upravičena.
odškodninska odgovornost - vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo
Gre za inštitut identičnega dejanskega stanja, njegov namen je varovati zaupanje v odločitev kazenskega sodišča tako, da je pravdnemu sodišču onemogočeno, da bi po pravnomočnosti obsodilne kazenske sodbe v sicer dovoljeni pravdi ugotovilo, da kaznivega dejanja ni bilo ali da je njegova kvalifikacija drugačna.
Tako je v točki 11 obrazložitve izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da niso pravno relevantni toženčevi ugovori o tem, da ne gre za protipravno ravnanje, da ne gre za povzročitev škode in tožnikovo stvar in da ni presojalo, ker so pravno nepomembne toženčeve trditve o tem, da je v času storitve dejanja K d.o.o. (toženčev delodajalec) imela služnostno pravico, s katero je bil tožnik seznanjen in ki mu je onemogočala postavitev sporne stene.
URS člen 39, 39/1.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.. ZDR-1 člen 112, 118, 118/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo - svoboda izražanja - tehtanje pravic - mediji - sodna razveza - denarno povračilo - predstavnik sindikata
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka s pisnim opozorilom pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi nesorazmerno posegla v svobodo izražanja tožnice, ki je delovala v položaju sindikalne predstavnice in ne zaposlene delavke, saj se navodilo v zvezi z dajanjem izjav za medije, četudi s ciljem usklajenega, organiziranega, premišljenega ter nerazpršenega komuniciranja z javnostmi, ne more raztezati tudi na medijske izjave, ki jih poda sindikat oziroma njegov predstavnik glede položaja delavcev pri delodajalcu in njihovimi interesi.
pravica upnika do povrnitve potrebnih stroškov - prepozna zahteva - zavrženje predloga - subjektivni in objektivni rok
Glede na navedene datume (ki jih pritožnik ne izpodbija) je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da upnik povrnitve stroškov ni zahteval takoj, ko so nastali in je izvedel za njihovo višino, zato je priglasitev stroškov v vlogi z dne 11. 11. 2021, kar je za prve stroške deset mesecev kasneje, za druge stroške pa več kot pet mesecev kasneje, prepozna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00070312
ZVEtL-1 člen 3, 42, 43, 45.. SPZ člen 271, 271/2.. ZNP-1 člen 35, 35/1, 35/3.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče - skupno pripadajoče zemljišče - samostojni objekt - posamezni del stavbe - garaža - nadstrešek - zakonita stavbna pravica - parkirišče - stroški nepravdnega postopka
Asfaltirana površina AB plošče nad nizom garaž na parcelah v lasti nasprotnih udeležencev ne predstavlja pripadajočega zemljišča k stavbam predlagateljev.
izvršba na nepremičnino - sklep o ustavitvi izvršbe - izbris zaznambe izvršbe - razveljavitev zaznambe sklepa o izvršbi - skupna hipoteka - izbris zaznambe izvršbe pri posameznih nepremičninah
S pravnomočnim sklepom izvršilnega sodišča je bila izvršba na nepremičnine ustavljena in odločeno, da se zato zaznamba sklepa o izvršbi pri nepremičninah razveljavi. Drži, da sklep o izvršbi ni bil razveljavljen, a je glede teh nepremičnin ostal brez učinka. Nenazadnje pa je bila z zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1E) določba 2. točke prvega odstavka 90. člena ZZK-1 med postsopkom spremenjana tako, da je sedaj jasno določeno, da se dovoli izbris zaznambe izvršbe, "če je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena", torej ni več nelogične omejitve na primere, ko je prišlo do umika izvršilnega predloga.
ZPP člen 117, 117/2, 117/3, 139.b, 139.b/1, 139.b/2, 139.b/3.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi - fikcija vročitve - vročitev v poštni predal - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - objektivni rok - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Nepravilno je pritožbeno stališče, da fikcija vročitve ni nastopila, ker se dolžnica s pisanjem dejansko ni seznanila. Za nastop fikcije vročitve ni bistveno, ali in kdaj se je dolžnica s pisanjem dejansko seznanila, ampak le, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih za nastop fikcije določa zakon, torej da je bilo dolžnici obvestilo o prispelem pisanju puščeno v poštnem predalu skladno z drugim odstavkom 139.b člena ZPP in da pisanja v 15-dnevnem roku ni dvignila. Za presojo obstoja utemeljenih razlogov za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi tudi niso bistveni razlogi na strani dolžnice, zaradi katerih v poštni predal vloženega pisanja ni prevzela oziroma se z njim ni seznanila pravočasno, torej tako, da bi lahko zoper pravilno in skladno z določbami 139.b člena vročen sklep o izvršbi pravočasno ugovarjala. Tovrstne okoliščine ne vplivajo na pravilnost vročitve in niso razlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti, ampak jih je mogoče uveljavljati v okviru instituta vrnitve v prejšnje stanje.