osebni stečaj - ugovor proti odpustu obveznosti - poziv dolžnika - rok za odgovor - izjava insolventnega dolžnika o ugovoru - narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti - razlog za preložitev naroka
Zmotna je presoja sodišča prve stopnje, da se dolžnik glede navedb v ugovoru ni izjavil v danem roku in da je zato z navedbami in dokazi v ugovoru prekludiran. Če bi sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da se rok za izjavo dolžniku do dneva razpisanega naroka za obravnavo upraviteljičinega ugovora proti odpustu obveznosti še ni iztekel, ne bi smelo zaključiti naroka za obravnavo ugovora, pač pa bi ga moralo preložiti. Razlog za preložitev naroka je bilo dejstvo, da se rok, ki ga je dalo sodišče dolžniku za izjavo o ugovoru stečajne upraviteljice proti odpustu obveznosti, do konca naroka za obravnavo ugovora še ni iztekel.
pravica upnika do povrnitve potrebnih stroškov - prepozna zahteva - zavrženje predloga - subjektivni in objektivni rok
Glede na navedene datume (ki jih pritožnik ne izpodbija) je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da upnik povrnitve stroškov ni zahteval takoj, ko so nastali in je izvedel za njihovo višino, zato je priglasitev stroškov v vlogi z dne 11. 11. 2021, kar je za prve stroške deset mesecev kasneje, za druge stroške pa več kot pet mesecev kasneje, prepozna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VDS00056732
ZSVarPre člen 33, 33/1, 33/2, 34, 34/1, 34/2, 34/4.. URS člen 26.. OZ člen 131, 132.
izredna denarna socialna pomoč - protipravnost ravnanja - odškodninska odgovornost države
Pritožnica pogoja namenske uporabe že priznane izredne denarne socialne pomoči ni mogla izpolniti, saj je novo vlogo za istovrstno pravico vložila pred realizacijo oz. prejemom denarne dajatve po odločbi z dne 31. 12. 2019. Ker je bila v predsodnem postopku nova vloga vložena 8. 1. 2020, izredna denarna socialna pomoč po odločbi z dne 31. 12. 2019 pa izplačana 20. 1. 2020, je bila lahko ob pravilni uporabi 34. člena ZSVarPre zahteva le zavrnjena.
V ustaljeni sodni praksi je zavzeto povsem jasno stališče, da za morebiten obstoj odškodninske odgovornosti morajo biti ravnanja zaposlenih pri izdaji posamičnih upravnih aktov takšna, da iz njih izhaja namerno izigravanje z zakonom določene pravice na način, ki hkrati kaže na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00070312
ZVEtL-1 člen 3, 42, 43, 45.. SPZ člen 271, 271/2.. ZNP-1 člen 35, 35/1, 35/3.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče - skupno pripadajoče zemljišče - samostojni objekt - posamezni del stavbe - garaža - nadstrešek - zakonita stavbna pravica - parkirišče - stroški nepravdnega postopka
Asfaltirana površina AB plošče nad nizom garaž na parcelah v lasti nasprotnih udeležencev ne predstavlja pripadajočega zemljišča k stavbam predlagateljev.
razlogi za oprostitev plačila sodne takse - neizterljivost terjatve - epidemija - gospodarska kriza - pavšalne trditve - izpraznitev poslovnega prostora - odstop od najemne pogodbe - neplačilo najemnine in stroškov - podpis obrazca IOP (izpis odprtih postavk) - pripoznava dolga
V predlogu za oprostitev plačila sodne takse je tožena stranka sicer res navedla, da so njene kratkoročne terjatve neizterljive, saj je kriza zaradi epidemije COVID-19 slabo vplivala na poslovanje njenih dolžnikov, vendar pa so te trditve tako pavšalne, da sodišče prve stopnje njihove resničnosti pravilno ni presojalo v dokaznem postopku. Dejstvo epidemije COVID-19 samo po sebi v nobenem primeru ne more pomeniti, da nihče v tem obdobju ni plačeval svojih obveznosti ali da bi zgolj to dejstvo samo po sebi opravičevalo trditev tožene stranke, da dolžniki niso plačevali svojih obveznosti.
Drži pritožbena trditev, da podpisan IOP obrazec ne pomeni pripoznave dolga, če ta ne obstaja, kar je pojasnilo že sodišče prve stopnje. Vendar pa ugotovitev sodišča prve stopnje o tem, da najemnina za januar 2020 ni bila plačana, tožena stranka ne more izpodbiti s predloženo dokazno listino, saj gre za enostransko listino, ki jo je sestavila tožena stranka sama, dokumentacije, na podlagi katere je tožena stranka pripravila to tabelo, pa tožena stranka ni predložila, niti ni v zvezi s tem predlagala drugega dokaza kot zaslišanje svojega zakonitega zastopnika. Ta dokaz je sodišče prve stopnje izvedlo, vendar je na podlagi pravilne dokazne ocene ugotovilo, da njegovi izpovedbi ni mogoče slediti.
ZPP člen 117, 117/2, 117/3, 139.b, 139.b/1, 139.b/2, 139.b/3.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi - fikcija vročitve - vročitev v poštni predal - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - objektivni rok - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Nepravilno je pritožbeno stališče, da fikcija vročitve ni nastopila, ker se dolžnica s pisanjem dejansko ni seznanila. Za nastop fikcije vročitve ni bistveno, ali in kdaj se je dolžnica s pisanjem dejansko seznanila, ampak le, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih za nastop fikcije določa zakon, torej da je bilo dolžnici obvestilo o prispelem pisanju puščeno v poštnem predalu skladno z drugim odstavkom 139.b člena ZPP in da pisanja v 15-dnevnem roku ni dvignila. Za presojo obstoja utemeljenih razlogov za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi tudi niso bistveni razlogi na strani dolžnice, zaradi katerih v poštni predal vloženega pisanja ni prevzela oziroma se z njim ni seznanila pravočasno, torej tako, da bi lahko zoper pravilno in skladno z določbami 139.b člena vročen sklep o izvršbi pravočasno ugovarjala. Tovrstne okoliščine ne vplivajo na pravilnost vročitve in niso razlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti, ampak jih je mogoče uveljavljati v okviru instituta vrnitve v prejšnje stanje.
obrazložen ugovor - obrazloženost ugovora - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Zaključku sodišča prve stopnje o vložitvi obrazloženega ugovora upnik v pritožbi niti ne nasprotuje, temveč zatrjuje dejanske okoliščine in prilaga dokaze za utemeljenost terjatve. Ali je zahtevek utemeljen ali ne, bo odločalo sodišče v rednem pravdnem postopku.
ZSDP-1 člen 5, 5-8, 79.. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (2014) člen 3, 6.
dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo - izpolnjevanje kumulativnih pogojev
Za pridobitev pravice do dodatka za nego otroka morata biti izpolnjena oba kumulativno predpisana pogoja. Izkazano mora biti vsaj eno od težkih bolezenskih stanj in povečani življenjski stroški, ki jih narekuje posebna nega. Takšno dejansko stanje pa v obravnavani zadevi ni izpolnjeno, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje.
ZVEtL-1 člen 42, 43, 44, 44/4, 47. SPZ člen 217. ZPP člen 243, 285.
skupno pripadajoče zemljišče - pripadajoče zemljišče k več objektom - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupna lastnina - priposestvovanje stvarne služnosti - nastanek stvarne služnosti - dejanska raba zemljišč - javna površina - predlagalni nepravdni postopek - materialno procesno vodstvo - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - elaborat - pripombe na elaborat - izvedensko mnenje kot dokaz
Določba 47. člena ZVEtL-1, ki jo je po prehodni določbi mogoče uporabiti tudi za ta primer, v točki 3 dopušča, da lahko imetnik obstoječe stvarne pravice na pripadajočem zemljišču, ki še ni zemljiškoknjižno vpisana, v tem postopku zahteva, da se ugotovi njen obstoj. Vendar je treba za ugotovitev priposestvovanja stvarne služnosti zatrjevati enega izmed načinov, ki je dopusten za nastanek te stvarne pravice po SPZ.
Določitev skupnega pripadajočega zemljišča ne pomeni onemogočanja prehoda skozi mesto oziroma sosesko.
Nasprotna udeleženka je podala kot dokaz elaborat na podlagi koncesijske pogodbe za izvajanje storitev ureditev evidence nepremičnega premoženja MO med L. d. d. in MO. To ne gre za izvedeniško mnenje, ampak za elaborat, ki ga je izdelal koncesionar. Zato ne gre za izvedeniško mnenje pred pravdo ali med pravdo v pomenu 243. člena ZPP. Če ga druge stranke ne sprejmejo, elaborata ni mogoče upoštevati kot izvedeniškega mnenja. Pritožnica pa je lahko argumente upoštevala v svojih navedbah.
ZIZ člen 53, 53/2, 134. ZPP člen 286b, 337, 337/1.
izvršba zoper delodajalca - odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov - obrazloženost ugovora - trditveno in dokazno breme dolžnika - nedovoljene pritožbene novote - pravočasno grajanje procesnih kršitev - prava neuka stranka
Delodajalec lahko uspešno ugovarja zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi 134. člena ZIZ, če dokaže, da je zapadle zneske od dolžnikovih dohodkov iz delovnega razmerja, na katere je bilo mogoče poseči z izvršbo, bodisi odtegnil in jih izplačal upniku, bodisi tega brez svoje krivde ni mogel storiti. Na njem je trditveno in dokazno breme o neutemljenosti upnikove terjatve.
Dolžnik je pravna oseba, ki nastopa na trgu in opravlja pridobitno dejavnost, zato mora pri vseh dejanjih, torej tudi pri obrazložitvi svojega ugovora, izkazovati skrbnost dobrega gospodarstvenika (strokovnjaka) in upoštevati z zakonom predpisane zahteve.
ZZK-1 člen 79, 79/1, 140, 104/1, 140/1-4, 152, 152/4, 178, 195, 198. ZNP-1 člen 156, 156/3, 156/4.
zaznamba - postopek za delitev stvari v solastnini - zaznamba spora - vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - obvestilo sodišča o postopku - predlog za začetek postopka - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo - sklep o vpisu - vsebina zemljiškoknjižnega predloga - javnost zemljiške knjige
Obvestilu nepravdnega sodišča iz četrtega odstavka 156. člena ZNP-1 mora biti priložena listina, ki je podlaga za vpis - to je predlog, na podlagi katerega je bil začet postopek, ki naj se zaznamuje.
OZ člen 3, 108, 108/1, 108/2, 111, 111/2, 319, 333, 333/4, 333/6, 704, 718, 727. ZPotK-2 člen 4, 4/3.
pravna narava pogodbe - razlaga pogodbe - licenčna pogodba - elementi najemne pogodbe - trajno pogodbeno razmerje - prenos uporabe blagovne znamke - prenos blagovne znamke - licenčnina - oblikovalna pravica - opcija - odstopna pravica - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - pravne posledice prenehanja pogodbe - učinek ex nunc - procesni pobot - reprogramiranje pogodbe
Sporno razmerje se podreja pravilom, ki veljajo za licenčno pogodbo, zato je treba pri presoji upoštevati, da gre za trajno pogodbeno razmerje. Odpoved trajnega dolžniškega razmerja ureja 333. člen OZ, po katerem odpovedano dolžniško razmerje preneha, ko preteče s pogodbo določeni odpovedni rok (četrti odstavek 333. člena OZ). Pravica do odpovedi Pogodbe učinkuje pri trajnih pogodbenih razmerjih za naprej, in sicer praviloma po izteku določenega odpovednega roka. Pravica izkoriščanja predmeta licence predstavlja pogodbo s samostojnimi zaporednimi obveznosti, saj ne gre za primer, pri katerem bi zaporedne obveznosti pomenile celoto. Pri odstopu od pogodbe tako velja, da lahko stranka od pogodbe odstopi le glede bodočih obveznosti (primerjaj prvi odstavek 108. člena OZ), ne pa tudi glede že izpolnjenih obveznosti (drugi odstavek 108. člena OZ). Posledice prenehanja pogodbe učinkujejo ex nunc, kar pomeni, da je pogodba razvezana samo glede tistih izpolnitev, ki bi morale biti opravljene po izteku odpovednega roka. Pred tem opravljene izpolnitve ostanejo in šteje se, da so bile opravljene na podlagi veljavnega pravnega temelja.
Niti ZPP niti ZIZ upniku ne prepovedujeta, da predlog za izdajo začasne odredbe naknadno dopolni ali spremeni. To lahko stori do odločitve sodišča prve stopnje o prvotnem predlogu, zato je treba kot pravočasne upoštevati vse upnikove vloge, ki so na pristojno sodišče prispele do trenutka izdaje sklepa o predlogu za izdajo začasne odredbe.
Stališče prvostopnega sodišča, da je namen začasne odredbe le v preprečitvi nastanka škode, torej škode, katere nastanek šele grozi, je preozko in v nasprotju s splošnim načelom preprečevanja škode.
Vsebina pojma "težko nadomestljive škode" se v primeru regulacijskih začasnih odredb nanaša na grozečo škodo, ki je v tem, da upnik brez takojšnje zaščite svojega pravnega položaja (z začasno odredbo) ne bo mogel doseči učinkovitega sodnega varstva, ker bo to v času, ko bo upnik ob normalnem teku stvari lahko prišel do končne odločitve v rednem sodnem postopku, že povsem brez pomena. Pogoj nastanka težko nadomestljive škode je pri regulacijskih začasnih odredbah torej izkazan, če obstaja verjetnost, da sodno varstvo, ki ga bo upnik uveljavljal s tožbo, tudi, če bo z njo uspel, ne bo več doseglo svojega namena.
izvršba na nepremičnino - sklep o ustavitvi izvršbe - izbris zaznambe izvršbe - razveljavitev zaznambe sklepa o izvršbi - skupna hipoteka - izbris zaznambe izvršbe pri posameznih nepremičninah
S pravnomočnim sklepom izvršilnega sodišča je bila izvršba na nepremičnine ustavljena in odločeno, da se zato zaznamba sklepa o izvršbi pri nepremičninah razveljavi. Drži, da sklep o izvršbi ni bil razveljavljen, a je glede teh nepremičnin ostal brez učinka. Nenazadnje pa je bila z zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1E) določba 2. točke prvega odstavka 90. člena ZZK-1 med postsopkom spremenjana tako, da je sedaj jasno določeno, da se dovoli izbris zaznambe izvršbe, "če je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena", torej ni več nelogične omejitve na primere, ko je prišlo do umika izvršilnega predloga.
Prostovoljna izpolnitev izvršitelju ima značaj sodnega pologa (84.a člen ZIZ). V skladu s prvim odstavkom 306. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) je s položitvijo dolgovane stvari dolžnik prost obveznosti takrat, ko stvar položi. Ravnanje dolžnika, ko je izvršitelju prostovoljno izročil 200,00 EUR gotovine, pomeni, da je dolžnik prost obveznosti, glede katere se je v trenutku izvršitve plačila vodila izvršba, in sicer v višini opravljenega plačila. Sodišče prve stopnje bo torej navedeno plačilo dolžnika izvršitelju v skladu s 287. in 288. členom OZ v nadaljevanju postopka upoštevalo kot delno plačilo terjatev, ki so predmet izvršbe in izvršbo nadaljevalo le še za neplačani preostanek teh terjatev.
ZPIZ-2 člen 25, 25/1, 118, 118/1.. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.. ZPIZ-1 člen 35.
ponovna odmera starostne pokojnine - dokončna in pravnomočna odločba - zavrženje pritožbe - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje
Vključitev v zavarovanje ni avtomatično, temveč je posredno določeno aktivno ravnanje zavarovanca, ki ga je tožnik v konkretnem primeru opustil. ZPIZ-2E in ZPIZ-2H zavarovancem lahko predstavljata podlago za ponovno odmero pokojnine, vendar bi morale biti osebe skladno s 35. členom ZPIZ-1 vključene v zavarovanje. Sodišče se je pravilno opredelilo do potrebnosti vpisa v matično evidenco, ki ga skuša tožnik zminimalizirati zgolj na tehnično nepotrebno opravilo.
vrednost nepremičnine - ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine
Stranka mora skladno s četrtim odstavkom 178. člena ZIZ predložiti mnenje sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine. Iz navedene določbe jasno izhaja, da za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine na prodajnem naroku ne zadošča kakršenkoli dokazni predlog, ki izkazuje precejšnjo spremembo vrednosti nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje, ampak se od strank zahteva predložitev točno določenega dokaza, t. j. mnenje sodnega cenilca.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - razlogi, ki preprečujejo izvršbo
Dolžnik je zgolj pavšalno ugovarjal obstoju in višini izterjevane terjatve, kar pomeni, da ni izkazal nobenega izmed razlogov, ki preprečujejo izvršbo.
izvršba na nepremičnino - dom dolžnika - odlog izvršbe na predlog dolžnika - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - pričakovana bodoča škoda - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine - ogroženost preživljanja - časovna omejitev in omejitev števila odlogov - omejitev sredstev izvršbe - možnost poplačila iz drugega dolžnikovega premoženja - načelo sorazmernosti - izvršba na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet - dokazni standard verjetnosti - stroški izvršilnega postopka - kriterij potrebnosti stroškov - potrebni izvršilni stroški - kriterij uspeha - neutemeljeno povzročeni stroški izvršilnega postopka
Kdaj lahko sodišče dovoli odlog izvršbe na predlog dolžnika (ali po uradni dolžnosti), ZIZ v prvem in drugem odstavku 71. člena jasno določa, s tem, ko predpisuje, kateri so zakonski pogoji za zastoj v izvršbi. Če so torej vse zakonske predpostavke po kateri izmed pravnih podlag iz prvega ali drugega odstavka 71. člena ZIZ izpolnjene, mora sodišče predlogu dolžnika za odlog izvršbe ugoditi in nima diskrecije zavrniti predlaganega odloga iz kakšnih drugih razlogov, tudi ne takšnih, kot jih navajajo upniki v obravnavani zadevi. Čeprav bi morda res le izvršba na nepremičnino dolžnico učinkovito silila k izpolnitvi obveznosti oziroma preprečila zavlačevanje izpolnitve obveznosti iz izvršilnega naslova, to ni pravno pomembno za odločitev o predlogu za odlog izvršbe. (Ne)utemeljenost predloga dolžnika za odlog izvršbe je odvisna le od vprašanja, ali so izpolnjeni vsi pogoji za odlog izvršbe, ki jih zanj določa zakon, ali ne. Če je odgovor pritrdilen, sodišče dolžniku pravice do odloga izvršbe ne sme odreči, saj bi v nasprotnem primeru preseglo svoja pooblastila, česar 71. člen ZIZ ne omogoča.
V konkretnem primeru je treba upoštevati, da je bila terjatev upnikov že delno prisilno poplačana prav iz sredstev na dolžničinem bančnem računu, in sicer v višini 767,90 EUR. Poleg tega je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom izvršbo ustavilo še za dne 9. 6. 2021 pobotani znesek 174,00 EUR. Prisilno poplačilo upnikov je tako treba opraviti le za ostanek še nepoplačane terjatve. Poleg navedenega je treba upoštevati, da je dolžnica prejemnica pokojnine, kar pomeni, da mesečno prejema prihodke iz tega naslova. To in zlasti dejstvo, da so bili upniki hitro po izdaji sklepa o izvršbi iz denarnih sredstev na računu dolžnice poplačani za skoraj četrtino terjatve, zadostuje za ugotovitev, da je dolžnica s stopnjo verjetnosti izkazala, da bodo upniki poplačani že z opravo izvršbe na dolžničina denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet. Glede na vse navedene okoliščine konkretnega primera bi bilo takojšnje nadaljevanje izvršbe z vsemi dovoljenimi izvršilnimi sredstvi, med katerimi je tudi najbolj invazivna izvršba s prodajo nepremičnine, ki je dolžničin dom, v nasprotju z načelom sorazmernosti. Zgolj to, da dolžnica ni navedla višine svoje pokojnine, frekvence prejemanja dohodkov na svoj račun in točnega časovnega načrta dokončnega poplačila, nadaljevanja oprave izvršbe z vsemi dovoljenimi sredstvi še ne opravičuje. V primeru, če upniki z izvršbo na denarna sredstva vendarle ne bi bili poplačani, pa se bo oprava izvršbe nadaljevala še z drugimi dovoljenimi izvršilnimi sredstvi.