izvršba na nepremičnino - dom dolžnika - odlog izvršbe na predlog dolžnika - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - pričakovana bodoča škoda - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine - ogroženost preživljanja - časovna omejitev in omejitev števila odlogov - omejitev sredstev izvršbe - možnost poplačila iz drugega dolžnikovega premoženja - načelo sorazmernosti - izvršba na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet - dokazni standard verjetnosti - stroški izvršilnega postopka - kriterij potrebnosti stroškov - potrebni izvršilni stroški - kriterij uspeha - neutemeljeno povzročeni stroški izvršilnega postopka
Kdaj lahko sodišče dovoli odlog izvršbe na predlog dolžnika (ali po uradni dolžnosti), ZIZ v prvem in drugem odstavku 71. člena jasno določa, s tem, ko predpisuje, kateri so zakonski pogoji za zastoj v izvršbi. Če so torej vse zakonske predpostavke po kateri izmed pravnih podlag iz prvega ali drugega odstavka 71. člena ZIZ izpolnjene, mora sodišče predlogu dolžnika za odlog izvršbe ugoditi in nima diskrecije zavrniti predlaganega odloga iz kakšnih drugih razlogov, tudi ne takšnih, kot jih navajajo upniki v obravnavani zadevi. Čeprav bi morda res le izvršba na nepremičnino dolžnico učinkovito silila k izpolnitvi obveznosti oziroma preprečila zavlačevanje izpolnitve obveznosti iz izvršilnega naslova, to ni pravno pomembno za odločitev o predlogu za odlog izvršbe. (Ne)utemeljenost predloga dolžnika za odlog izvršbe je odvisna le od vprašanja, ali so izpolnjeni vsi pogoji za odlog izvršbe, ki jih zanj določa zakon, ali ne. Če je odgovor pritrdilen, sodišče dolžniku pravice do odloga izvršbe ne sme odreči, saj bi v nasprotnem primeru preseglo svoja pooblastila, česar 71. člen ZIZ ne omogoča.
V konkretnem primeru je treba upoštevati, da je bila terjatev upnikov že delno prisilno poplačana prav iz sredstev na dolžničinem bančnem računu, in sicer v višini 767,90 EUR. Poleg tega je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom izvršbo ustavilo še za dne 9. 6. 2021 pobotani znesek 174,00 EUR. Prisilno poplačilo upnikov je tako treba opraviti le za ostanek še nepoplačane terjatve. Poleg navedenega je treba upoštevati, da je dolžnica prejemnica pokojnine, kar pomeni, da mesečno prejema prihodke iz tega naslova. To in zlasti dejstvo, da so bili upniki hitro po izdaji sklepa o izvršbi iz denarnih sredstev na računu dolžnice poplačani za skoraj četrtino terjatve, zadostuje za ugotovitev, da je dolžnica s stopnjo verjetnosti izkazala, da bodo upniki poplačani že z opravo izvršbe na dolžničina denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet. Glede na vse navedene okoliščine konkretnega primera bi bilo takojšnje nadaljevanje izvršbe z vsemi dovoljenimi izvršilnimi sredstvi, med katerimi je tudi najbolj invazivna izvršba s prodajo nepremičnine, ki je dolžničin dom, v nasprotju z načelom sorazmernosti. Zgolj to, da dolžnica ni navedla višine svoje pokojnine, frekvence prejemanja dohodkov na svoj račun in točnega časovnega načrta dokončnega poplačila, nadaljevanja oprave izvršbe z vsemi dovoljenimi sredstvi še ne opravičuje. V primeru, če upniki z izvršbo na denarna sredstva vendarle ne bi bili poplačani, pa se bo oprava izvršbe nadaljevala še z drugimi dovoljenimi izvršilnimi sredstvi.
pravica upnika do povrnitve potrebnih stroškov - prepozna zahteva - zavrženje predloga - subjektivni in objektivni rok
Glede na navedene datume (ki jih pritožnik ne izpodbija) je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da upnik povrnitve stroškov ni zahteval takoj, ko so nastali in je izvedel za njihovo višino, zato je priglasitev stroškov v vlogi z dne 11. 11. 2021, kar je za prve stroške deset mesecev kasneje, za druge stroške pa več kot pet mesecev kasneje, prepozna.
Niti ZPP niti ZIZ upniku ne prepovedujeta, da predlog za izdajo začasne odredbe naknadno dopolni ali spremeni. To lahko stori do odločitve sodišča prve stopnje o prvotnem predlogu, zato je treba kot pravočasne upoštevati vse upnikove vloge, ki so na pristojno sodišče prispele do trenutka izdaje sklepa o predlogu za izdajo začasne odredbe.
Stališče prvostopnega sodišča, da je namen začasne odredbe le v preprečitvi nastanka škode, torej škode, katere nastanek šele grozi, je preozko in v nasprotju s splošnim načelom preprečevanja škode.
Vsebina pojma "težko nadomestljive škode" se v primeru regulacijskih začasnih odredb nanaša na grozečo škodo, ki je v tem, da upnik brez takojšnje zaščite svojega pravnega položaja (z začasno odredbo) ne bo mogel doseči učinkovitega sodnega varstva, ker bo to v času, ko bo upnik ob normalnem teku stvari lahko prišel do končne odločitve v rednem sodnem postopku, že povsem brez pomena. Pogoj nastanka težko nadomestljive škode je pri regulacijskih začasnih odredbah torej izkazan, če obstaja verjetnost, da sodno varstvo, ki ga bo upnik uveljavljal s tožbo, tudi, če bo z njo uspel, ne bo več doseglo svojega namena.
ZFPPIPP člen 342, 342/2, 344, 344/1, 347, 347/2, 347/2-1, 347/2-4, 347/3. SPZ člen 66, 66/3.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - javna dražba nepremičnin - solastnina - upravičenja solastnika - predkupni upravičenec - zakoniti predkupni upravičenec - uveljavljanje predkupne pravice - obvestilo predkupnemu upravičencu - sklep o izročitvi nepremičnine - pritožba proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja - pravica do pritožbe predkupnega upravičenca
Izpodbijani sklep je sodišče prve stopnje izdalo na podlagi drugega odstavka 342. člena ZFPPIPP. Zoper tak sklep se sicer lahko pritožijo samo upniki, vendar je po presoji pritožbenega sodišča potrebno pravico do pritožbe zoper izpodbijani sklep zaradi varstva predkupne pravice, dovoliti tudi pritožniku kot predkupnemu upravičencu, saj je z izpodbijanim sklepom poseženo v njegov pravni položaj.
Pritožnik niti ne trdi, da je svojo predkupno pravico sploh skušal uveljaviti na način, kot to določa zakon (4. točka drugega odstavka 347. člena ZFPPIPP), kljub temu, da je bil o tem ustrezno poučen. Zato ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da mu ni bila dana možnost uveljaviti predkupne pravice le zato, ker je bil pripravljen kupiti solastniški delež po ceni, za katero je bila nato na podlagi izvedene javne dražbe sklenjena prodajna pogodba s kupcema oziroma da je imel za to resni namen.
Strošek vloge glede na cenik pomeni pošiljanje po e-pošti za en dokument 0,75 EUR. Torej v tem primeru ne gre za stroške fotokopij in tiskanja, pač pa za strošek opravila upnikovega zaposlenega. Za takšno priznanje nagrade pa ni v zakonu podlage. Upnik kot zavarovalnica ne more enostransko določiti tarife za delo njegovih zaposlenih, ki bi bila zavezujoča v sodnem postopku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00055031
ZKP člen 385. KZ-1 člen 29, 29/2, 70a, 70b, 70b/4, 134a, 134a/1.
prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius) - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - izvedenstvo psihiatrične stroke - nasprotja med vsebino izvedenskih mnenj - neprištevnost storilca
V skladu z določbo 385. člena ZKP se sodbe ne sme spremeniti v obdolženčevo škodo glede pravne presoje dejanja in kazenske sankcije, če je podana pritožba samo v obdolženčevo korist. Gre za institut prepovedi reformatio in peius (spremembe na slabše), ki je izrazito v korist obdolženca. Namen te prepovedi je, da obdolženec ne sme priti v slabši položaj samo zato, ker je uporabil pravico do pritožbe zoper sodbo, oziroma ker je bila pritožba vložena samo v njegovo korist. Pri presoji, ali je sprememba kazenske sankcije v škodo obdolženca, torej ali je spremenjena kazenska sankcija strožja, ni mogoče izhajati iz v naprej postavljenih splošnih meril, temveč je treba v vsakem konkretnem primeru obe sankciji, izrečeno in spremenjeno, primerjati z vidika konkretnega storilca.
priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - stranska udeležba - ekonomska korist - pravna korist
Pravilna je ocena sodišča, da razlogi, ki jih tožnik navaja in z njimi utemeljuje tožbeni zahtevek predstavljajo le ekonomsko korist. Med ekonomsko koristjo in pravno varovano koristjo ni avtomatično podane identitete. Zatrjevani interes za stroškovno prevalitev obravnave zavarovanca med dvema zavodoma v socialnem sporu ne more predstavljati upoštevno pravnega interesa. V socialnih sporih morajo biti temeljno vodilo pravice in pravna korist zavarovancev, ne pa zavodov, ki nastopajo v vlogah odločevalcev o pravicah iz posameznih zavarovanj. V tem sporu tako ne gre za razmerje in s tem razmerjem povezanim interesom med zavodom in zavarovancem, temveč zgolj za medsebojno razmerje med dvema zavodoma. Tako zatrjevani interes ni pravno relevanten interes v tem sporu, temveč le oblika ekonomskega interesa.
obrazložen ugovor - obrazloženost ugovora - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Zaključku sodišča prve stopnje o vložitvi obrazloženega ugovora upnik v pritožbi niti ne nasprotuje, temveč zatrjuje dejanske okoliščine in prilaga dokaze za utemeljenost terjatve. Ali je zahtevek utemeljen ali ne, bo odločalo sodišče v rednem pravdnem postopku.
ZVEtL-1 člen 42, 43, 44, 44/4, 47. SPZ člen 217. ZPP člen 243, 285.
skupno pripadajoče zemljišče - pripadajoče zemljišče k več objektom - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupna lastnina - priposestvovanje stvarne služnosti - nastanek stvarne služnosti - dejanska raba zemljišč - javna površina - predlagalni nepravdni postopek - materialno procesno vodstvo - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - elaborat - pripombe na elaborat - izvedensko mnenje kot dokaz
Določba 47. člena ZVEtL-1, ki jo je po prehodni določbi mogoče uporabiti tudi za ta primer, v točki 3 dopušča, da lahko imetnik obstoječe stvarne pravice na pripadajočem zemljišču, ki še ni zemljiškoknjižno vpisana, v tem postopku zahteva, da se ugotovi njen obstoj. Vendar je treba za ugotovitev priposestvovanja stvarne služnosti zatrjevati enega izmed načinov, ki je dopusten za nastanek te stvarne pravice po SPZ.
Določitev skupnega pripadajočega zemljišča ne pomeni onemogočanja prehoda skozi mesto oziroma sosesko.
Nasprotna udeleženka je podala kot dokaz elaborat na podlagi koncesijske pogodbe za izvajanje storitev ureditev evidence nepremičnega premoženja MO med L. d. d. in MO. To ne gre za izvedeniško mnenje, ampak za elaborat, ki ga je izdelal koncesionar. Zato ne gre za izvedeniško mnenje pred pravdo ali med pravdo v pomenu 243. člena ZPP. Če ga druge stranke ne sprejmejo, elaborata ni mogoče upoštevati kot izvedeniškega mnenja. Pritožnica pa je lahko argumente upoštevala v svojih navedbah.
Prostovoljna izpolnitev izvršitelju ima značaj sodnega pologa (84.a člen ZIZ). V skladu s prvim odstavkom 306. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) je s položitvijo dolgovane stvari dolžnik prost obveznosti takrat, ko stvar položi. Ravnanje dolžnika, ko je izvršitelju prostovoljno izročil 200,00 EUR gotovine, pomeni, da je dolžnik prost obveznosti, glede katere se je v trenutku izvršitve plačila vodila izvršba, in sicer v višini opravljenega plačila. Sodišče prve stopnje bo torej navedeno plačilo dolžnika izvršitelju v skladu s 287. in 288. členom OZ v nadaljevanju postopka upoštevalo kot delno plačilo terjatev, ki so predmet izvršbe in izvršbo nadaljevalo le še za neplačani preostanek teh terjatev.
ZPIZ-2 člen 25, 25/1, 118, 118/1.. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.. ZPIZ-1 člen 35.
ponovna odmera starostne pokojnine - dokončna in pravnomočna odločba - zavrženje pritožbe - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje
Vključitev v zavarovanje ni avtomatično, temveč je posredno določeno aktivno ravnanje zavarovanca, ki ga je tožnik v konkretnem primeru opustil. ZPIZ-2E in ZPIZ-2H zavarovancem lahko predstavljata podlago za ponovno odmero pokojnine, vendar bi morale biti osebe skladno s 35. členom ZPIZ-1 vključene v zavarovanje. Sodišče se je pravilno opredelilo do potrebnosti vpisa v matično evidenco, ki ga skuša tožnik zminimalizirati zgolj na tehnično nepotrebno opravilo.
ZS člen 83a.. ZDSS-1 člen 24, 24/1.. ZPP člen 279a, 279a/1.
odpoved glavni obravnavi - seja senata - izdaja odločbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Glavni obravnavi se je odpovedala zgolj tožena stranka (pa še ta je opozarjala na morebitno spornost določitve datuma nastanka invalidnosti), tožnica pa sodišču ni posredovala pisne odpovedi glavni obravnavi. Ker niso bili izpolnjeni z zakonom določeni pogoji (pisna odpoved obeh strank glavni obravnavi), sodišče ne bi smelo opraviti zgolj seje senata, temveč bi moralo opraviti glavno obravnavo.
Z izvršilnimi naslovi od posojenih zneskov dogovorjene 20 % pogodbene zamudne obresti. Pritožba neutemeljeno zatrjuje, da so posamezna določila izvršilnih naslovov v celoti nična, saj se skladno z določbo 379. člena Obligacijskega zakonika upnik in dolžnik lahko dogovorita, da je obrestna mera zamudnih obresti nižja ali višja od obrestne mere zamudnih obresti, določene z zakonom.
predlog za postavitev začasnega zastopnika - pogoji za postavitev začasnega zastopnika - vročanje pravni osebi na sedežu družbe - vročitev zakonitemu zastopniku
Iz dikcije 82. člena ZPP izhaja, da je, ob pogoju iz prvega odstavka citiranega člena, mogoče toženi stranki, ki je pravna oseba, postaviti začasnega zastopnika (le), če je njen sedež neznan, pa stranka nima pooblaščenca. V tem kontekstu sodišče prve stopnje soglaša s presojo izpodbijanega sklepa, ki temelji na stališču pravne teorije, da postavitev začasnega zastopnika v takšnih primerih praktično ne pride v poštev, saj ZPP glede subjektov vpisa v sodni register pravne posledice strogo formalno veže na vpis sedeža v register (na tem naslovu se lahko opravlja vročitev - tretji odstavek 139. člena ZPP). Ker je sedež toženke znan, po pravilnem stališču izpodbijanega sklepa že v osnovi ni zakonske podlage za postavitev začasnega zastopnika po določbi 82. člena ZPP. V tem kontekstu pritožnica soglaša s stališčem, da je (za vročanje) bistven naslov pravne osebe, ki je vpisan v sodni register, a zmotno meni, da zgolj zato, ker obstajajo težave z vročanjem sodnih pisanj toženki na tem naslovu (toženka po trditvah tožnice na naslovu, vpisanem v sodni register, naj ne bi poslovala), obstoje pogoji za postavitev začasnega zastopnika po določbi 82. člena ZPP. Če držijo trditve pritožnice, da toženka na tem naslovu dejansko ne posluje več, se sodišču prve stopnje upravičeno postavlja vprašanje, ali je toženki začasnega zastopnika sploh mogoče postaviti, saj slednji v postopku ne more nadomestiti pravdne stranke.
ZPP člen 195, 339, 339/2-8, 339/2-15, 343, 343/4, 343.a, 343.a/1.
nadomestna sodba - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pogoji za izdajo - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami (protispisnost) - spregledan dokazni predlog - toženci kot navadni sosporniki - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe
ZPP določa, da se nadomestna sodba lahko izda le pod pogojem, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. ali 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo stranka uveljavlja v pritožbi. V konkretnem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni.
OZ člen 3, 108, 108/1, 108/2, 111, 111/2, 319, 333, 333/4, 333/6, 704, 718, 727. ZPotK-2 člen 4, 4/3.
pravna narava pogodbe - razlaga pogodbe - licenčna pogodba - elementi najemne pogodbe - trajno pogodbeno razmerje - prenos uporabe blagovne znamke - prenos blagovne znamke - licenčnina - oblikovalna pravica - opcija - odstopna pravica - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - pravne posledice prenehanja pogodbe - učinek ex nunc - procesni pobot - reprogramiranje pogodbe
Sporno razmerje se podreja pravilom, ki veljajo za licenčno pogodbo, zato je treba pri presoji upoštevati, da gre za trajno pogodbeno razmerje. Odpoved trajnega dolžniškega razmerja ureja 333. člen OZ, po katerem odpovedano dolžniško razmerje preneha, ko preteče s pogodbo določeni odpovedni rok (četrti odstavek 333. člena OZ). Pravica do odpovedi Pogodbe učinkuje pri trajnih pogodbenih razmerjih za naprej, in sicer praviloma po izteku določenega odpovednega roka. Pravica izkoriščanja predmeta licence predstavlja pogodbo s samostojnimi zaporednimi obveznosti, saj ne gre za primer, pri katerem bi zaporedne obveznosti pomenile celoto. Pri odstopu od pogodbe tako velja, da lahko stranka od pogodbe odstopi le glede bodočih obveznosti (primerjaj prvi odstavek 108. člena OZ), ne pa tudi glede že izpolnjenih obveznosti (drugi odstavek 108. člena OZ). Posledice prenehanja pogodbe učinkujejo ex nunc, kar pomeni, da je pogodba razvezana samo glede tistih izpolnitev, ki bi morale biti opravljene po izteku odpovednega roka. Pred tem opravljene izpolnitve ostanejo in šteje se, da so bile opravljene na podlagi veljavnega pravnega temelja.
ZFPPIPP člen 46, 350, 350/2, 350/3. ZGD-1 člen 100.
družba z neomejeno odgovornostjo - stečajni postopek - stroški stečajnega postopka - osebno odgovorni družbenik - odgovornost za obveznosti družbe
Kot premoženje osebne družbe je opredeljeno tudi premoženje, ki je bilo doseženo z uveljavitvijo zahtevkov do osebno odgovornega družbenika na podlagi njegove odgovornosti za obveznosti te pravne osebe. V katerih primerih družbenik odgovarja za družbene obveznosti, pa določa ZGD-1. Gre torej npr. za zahtevke iz 100. člena ZGD-1, po katerem so za obveznosti družbe z neomejeno odgovornostjo upnikom subsidiarno odgovorni vsi družbeniki z vsem svojim premoženjem.
Določba 350. člena ZFPPIPP ni neposredna pravna podlaga za terjatev tožeče stranke, da v razmerju do toženk zahteva tudi plačilo stroškov stečajnega postopka.
ZPP člen 86, 86/2, 97, 97/1, 98, 98/1, 98/5, 116, 116/1, 117, 117/2, 117/3, 120, 120/2.. ZDSS-1 člen 65.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razveljavitev sklepa - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zastopanje na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči - pisno pooblastilo odvetniku
Tudi odvetnik, ki je na podlagi ZBPP določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči z odločbo BPP, mora ob prvem pravdnem dejanju predložiti pooblastilo za zastopanje, ki ga poda upravičenec do brezplačne pravne pomoči. Čeprav sodna praksa ni povsem enotna, je pravno sprejemljivo le stališče, da odločba o BPP ne nadomesti strankinega pooblastila odvetniku za brezplačno zastopanje. Odvetnik, ki je bil za izvajanje brezplačne pravne pomoči določen z upravno odločbo BPP, je dolžan predložiti pooblastilo, saj upravna določba ne nadomešča pooblastila odvetniku. Prosilcu daje le možnost, da odvetnika brezplačno pooblasti za zastopanje v konkretni zadevi. V kolikor ni pisnega pooblastila stranke odvetniku, ki je določen z odločbo BPP, njegova procesna dejanja pravno niso učinkovita. Takšno procesno izhodišče je potrebno upoštevati tudi v obravnavani zadevi.
Za omejitev sodnih penalov na najvišji skupni znesek ni pravne podlage. Ob izdaji sklepa o določitvi sodnih penalov o višini nateklih sodnih penalov še ni mogoče govoriti, saj sodni penali do izteka dodatnega roka še ne začnejo teči, pa tudi sicer je eventualno nesorazmerje med višino nateklih sodnih penalov in vrednostjo nedenarne izpolnitve bodoče negotovo dejstvo, saj vnaprej ni mogoče vedeti, kdaj bosta dolžnika svojo obveznost izpolnila oziroma kdaj bosta upnika vložila predlog za izvršbo in s tem ustavila tek določenih sodnih penalov. Materialnopravna podlaga za določitev sodnih penalov je v celoti urejena v 269. členu OZ ter zato analogna uporaba določil o denarni kazni v zvezi z 226. členom ZIZ ne pride v poštev. Prvi odstavek 269. člena OZ omejitve penalov ne določa, saj je institut sodnih penalov namenjen pritisku na dolžnika, da izpolni svojo nedenarno obveznost, ugotovljeno v pravnomočni sodni odločbi.