izvršba na nepremičnino - dom dolžnika - odlog izvršbe na predlog dolžnika - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - pričakovana bodoča škoda - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine - ogroženost preživljanja - časovna omejitev in omejitev števila odlogov - omejitev sredstev izvršbe - možnost poplačila iz drugega dolžnikovega premoženja - načelo sorazmernosti - izvršba na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet - dokazni standard verjetnosti - stroški izvršilnega postopka - kriterij potrebnosti stroškov - potrebni izvršilni stroški - kriterij uspeha - neutemeljeno povzročeni stroški izvršilnega postopka
Kdaj lahko sodišče dovoli odlog izvršbe na predlog dolžnika (ali po uradni dolžnosti), ZIZ v prvem in drugem odstavku 71. člena jasno določa, s tem, ko predpisuje, kateri so zakonski pogoji za zastoj v izvršbi. Če so torej vse zakonske predpostavke po kateri izmed pravnih podlag iz prvega ali drugega odstavka 71. člena ZIZ izpolnjene, mora sodišče predlogu dolžnika za odlog izvršbe ugoditi in nima diskrecije zavrniti predlaganega odloga iz kakšnih drugih razlogov, tudi ne takšnih, kot jih navajajo upniki v obravnavani zadevi. Čeprav bi morda res le izvršba na nepremičnino dolžnico učinkovito silila k izpolnitvi obveznosti oziroma preprečila zavlačevanje izpolnitve obveznosti iz izvršilnega naslova, to ni pravno pomembno za odločitev o predlogu za odlog izvršbe. (Ne)utemeljenost predloga dolžnika za odlog izvršbe je odvisna le od vprašanja, ali so izpolnjeni vsi pogoji za odlog izvršbe, ki jih zanj določa zakon, ali ne. Če je odgovor pritrdilen, sodišče dolžniku pravice do odloga izvršbe ne sme odreči, saj bi v nasprotnem primeru preseglo svoja pooblastila, česar 71. člen ZIZ ne omogoča.
V konkretnem primeru je treba upoštevati, da je bila terjatev upnikov že delno prisilno poplačana prav iz sredstev na dolžničinem bančnem računu, in sicer v višini 767,90 EUR. Poleg tega je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom izvršbo ustavilo še za dne 9. 6. 2021 pobotani znesek 174,00 EUR. Prisilno poplačilo upnikov je tako treba opraviti le za ostanek še nepoplačane terjatve. Poleg navedenega je treba upoštevati, da je dolžnica prejemnica pokojnine, kar pomeni, da mesečno prejema prihodke iz tega naslova. To in zlasti dejstvo, da so bili upniki hitro po izdaji sklepa o izvršbi iz denarnih sredstev na računu dolžnice poplačani za skoraj četrtino terjatve, zadostuje za ugotovitev, da je dolžnica s stopnjo verjetnosti izkazala, da bodo upniki poplačani že z opravo izvršbe na dolžničina denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet. Glede na vse navedene okoliščine konkretnega primera bi bilo takojšnje nadaljevanje izvršbe z vsemi dovoljenimi izvršilnimi sredstvi, med katerimi je tudi najbolj invazivna izvršba s prodajo nepremičnine, ki je dolžničin dom, v nasprotju z načelom sorazmernosti. Zgolj to, da dolžnica ni navedla višine svoje pokojnine, frekvence prejemanja dohodkov na svoj račun in točnega časovnega načrta dokončnega poplačila, nadaljevanja oprave izvršbe z vsemi dovoljenimi sredstvi še ne opravičuje. V primeru, če upniki z izvršbo na denarna sredstva vendarle ne bi bili poplačani, pa se bo oprava izvršbe nadaljevala še z drugimi dovoljenimi izvršilnimi sredstvi.
Ker znesek premoženja presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka 19.304,64 EUR sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da tožnica glede na 27. člen ZSVarPre ni upravičena do oprostitve sodne takse za pritožbo zoper zavrnilni del sodbe o odškodninski terjatvi iz naslova negmotne škode v višini 1.500,00 EUR. Predlog za oprostitev plačila sodne takse je utemeljeno zavrnjen. Vendar pa prvostopenjsko sodišče nadalje pravilno sklepa, da bi takojšnje plačilo 45,00 EUR občutno zmanjšalo sredstva za preživljanje. Ob uporabi 2. odst. 11. člena ZST-1 je posledično zakonito odredilo trimesečno obročno odplačevanje sodne takse.
ZS člen 83a.. ZDSS-1 člen 24, 24/1.. ZPP člen 279a, 279a/1.
odpoved glavni obravnavi - seja senata - izdaja odločbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Glavni obravnavi se je odpovedala zgolj tožena stranka (pa še ta je opozarjala na morebitno spornost določitve datuma nastanka invalidnosti), tožnica pa sodišču ni posredovala pisne odpovedi glavni obravnavi. Ker niso bili izpolnjeni z zakonom določeni pogoji (pisna odpoved obeh strank glavni obravnavi), sodišče ne bi smelo opraviti zgolj seje senata, temveč bi moralo opraviti glavno obravnavo.
ZPP člen 195, 339, 339/2-8, 339/2-15, 343, 343/4, 343.a, 343.a/1.
nadomestna sodba - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pogoji za izdajo - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami (protispisnost) - spregledan dokazni predlog - toženci kot navadni sosporniki - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe
ZPP določa, da se nadomestna sodba lahko izda le pod pogojem, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. ali 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo stranka uveljavlja v pritožbi. V konkretnem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni.
V tej zadevi je bilo že večkrat ugotovljeno, da je bila sodba, s katero je sodišče odločilo o zahtevku tožnice pravnomočna 7. 9. 2021. To potrjuje tudi štampiljka o pravnomočnosti na sodbi. Tožnica si zato z vlaganjem pritožb, ki niso več dopustne, svojega pravnega položaja ne more izboljšati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VDS00056732
ZSVarPre člen 33, 33/1, 33/2, 34, 34/1, 34/2, 34/4.. URS člen 26.. OZ člen 131, 132.
izredna denarna socialna pomoč - protipravnost ravnanja - odškodninska odgovornost države
Pritožnica pogoja namenske uporabe že priznane izredne denarne socialne pomoči ni mogla izpolniti, saj je novo vlogo za istovrstno pravico vložila pred realizacijo oz. prejemom denarne dajatve po odločbi z dne 31. 12. 2019. Ker je bila v predsodnem postopku nova vloga vložena 8. 1. 2020, izredna denarna socialna pomoč po odločbi z dne 31. 12. 2019 pa izplačana 20. 1. 2020, je bila lahko ob pravilni uporabi 34. člena ZSVarPre zahteva le zavrnjena.
V ustaljeni sodni praksi je zavzeto povsem jasno stališče, da za morebiten obstoj odškodninske odgovornosti morajo biti ravnanja zaposlenih pri izdaji posamičnih upravnih aktov takšna, da iz njih izhaja namerno izigravanje z zakonom določene pravice na način, ki hkrati kaže na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00055031
ZKP člen 385. KZ-1 člen 29, 29/2, 70a, 70b, 70b/4, 134a, 134a/1.
prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius) - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - izvedenstvo psihiatrične stroke - nasprotja med vsebino izvedenskih mnenj - neprištevnost storilca
V skladu z določbo 385. člena ZKP se sodbe ne sme spremeniti v obdolženčevo škodo glede pravne presoje dejanja in kazenske sankcije, če je podana pritožba samo v obdolženčevo korist. Gre za institut prepovedi reformatio in peius (spremembe na slabše), ki je izrazito v korist obdolženca. Namen te prepovedi je, da obdolženec ne sme priti v slabši položaj samo zato, ker je uporabil pravico do pritožbe zoper sodbo, oziroma ker je bila pritožba vložena samo v njegovo korist. Pri presoji, ali je sprememba kazenske sankcije v škodo obdolženca, torej ali je spremenjena kazenska sankcija strožja, ni mogoče izhajati iz v naprej postavljenih splošnih meril, temveč je treba v vsakem konkretnem primeru obe sankciji, izrečeno in spremenjeno, primerjati z vidika konkretnega storilca.
ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa za ugovor - odmera sodne takse
Sodna taksa po tar. št. 4021 ZST-1 za postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi je določena v fiksnem znesku in ni določena v razponu glede na vrednost spornega predmeta.
Prostovoljna izpolnitev izvršitelju ima značaj sodnega pologa (84.a člen ZIZ). V skladu s prvim odstavkom 306. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) je s položitvijo dolgovane stvari dolžnik prost obveznosti takrat, ko stvar položi. Ravnanje dolžnika, ko je izvršitelju prostovoljno izročil 200,00 EUR gotovine, pomeni, da je dolžnik prost obveznosti, glede katere se je v trenutku izvršitve plačila vodila izvršba, in sicer v višini opravljenega plačila. Sodišče prve stopnje bo torej navedeno plačilo dolžnika izvršitelju v skladu s 287. in 288. členom OZ v nadaljevanju postopka upoštevalo kot delno plačilo terjatev, ki so predmet izvršbe in izvršbo nadaljevalo le še za neplačani preostanek teh terjatev.
ZPIZ-2 člen 25, 25/1, 118, 118/1.. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.. ZPIZ-1 člen 35.
ponovna odmera starostne pokojnine - dokončna in pravnomočna odločba - zavrženje pritožbe - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje
Vključitev v zavarovanje ni avtomatično, temveč je posredno določeno aktivno ravnanje zavarovanca, ki ga je tožnik v konkretnem primeru opustil. ZPIZ-2E in ZPIZ-2H zavarovancem lahko predstavljata podlago za ponovno odmero pokojnine, vendar bi morale biti osebe skladno s 35. členom ZPIZ-1 vključene v zavarovanje. Sodišče se je pravilno opredelilo do potrebnosti vpisa v matično evidenco, ki ga skuša tožnik zminimalizirati zgolj na tehnično nepotrebno opravilo.
ZPP člen 86, 86/2, 97, 97/1, 98, 98/1, 98/5, 116, 116/1, 117, 117/2, 117/3, 120, 120/2.. ZDSS-1 člen 65.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razveljavitev sklepa - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zastopanje na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči - pisno pooblastilo odvetniku
Tudi odvetnik, ki je na podlagi ZBPP določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči z odločbo BPP, mora ob prvem pravdnem dejanju predložiti pooblastilo za zastopanje, ki ga poda upravičenec do brezplačne pravne pomoči. Čeprav sodna praksa ni povsem enotna, je pravno sprejemljivo le stališče, da odločba o BPP ne nadomesti strankinega pooblastila odvetniku za brezplačno zastopanje. Odvetnik, ki je bil za izvajanje brezplačne pravne pomoči določen z upravno odločbo BPP, je dolžan predložiti pooblastilo, saj upravna določba ne nadomešča pooblastila odvetniku. Prosilcu daje le možnost, da odvetnika brezplačno pooblasti za zastopanje v konkretni zadevi. V kolikor ni pisnega pooblastila stranke odvetniku, ki je določen z odločbo BPP, njegova procesna dejanja pravno niso učinkovita. Takšno procesno izhodišče je potrebno upoštevati tudi v obravnavani zadevi.
ZOR člen 368, 368/2. ZPotK-1 člen 20, 20/3, 41, 41/2. ZPotK-2 člen 23, 23/3, 99, 99/4. ZIP člen 251.c.
poplačilo zastarane terjatve iz zastavljene stvari - kapitalizirana glavnica - zastaranje hipoteke - prepoved odstopa terjatve - potrošniški kredit - sporazum o zavarovanju terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice
Tudi pritožbeno stališče, da ni podana aktivna legitimacija, ni utemeljeno. Dolžnika cesijo zmotno obravnavata kot neodvisen posel. Gre za akcesorni pravni posel, ki brez terjatve, ki se prenaša, nima samostojnega pomena. Prenesene terjatve pa izvirajo iz kreditne pogodbe, ki je bila sklenjena pred uveljavitvijo prepovedi odstopa terjatev iz potrošniških kreditnih pogodb na osebo, ki nima dovoljenja za kreditiranje, na katero se sklicujeta dolžnika. Prvi je navedeno prepoved uveljavil v tretjem odstavku 20. člena Zakon o potrošniških kreditih (v nadaljevanju ZPotK-1), enako prepoved pa je opredeljena tudi v tretjem odstavku 23. člena Zakona o potrošniških kreditih (v nadaljevanju ZPotK-2). Oba navedena zakona pa izrecno v prehodnih določbah določata, da se ne uporabljata (tako tudi ne glede navedene prepovedi) za kreditne pogodbe, ki so bile sklenjene pred njuno uveljavitvijo (drugi odstavek 41. člena ZPotK-1 in četrti odstavek 99. člena ZPotK-2), kar je pravilno upoštevalo tudi sodišče prve stopnje, saj je ZPotK-1 začel veljati šele dne 7. 8. 2010.
priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - stranska udeležba - ekonomska korist - pravna korist
Pravilna je ocena sodišča, da razlogi, ki jih tožnik navaja in z njimi utemeljuje tožbeni zahtevek predstavljajo le ekonomsko korist. Med ekonomsko koristjo in pravno varovano koristjo ni avtomatično podane identitete. Zatrjevani interes za stroškovno prevalitev obravnave zavarovanca med dvema zavodoma v socialnem sporu ne more predstavljati upoštevno pravnega interesa. V socialnih sporih morajo biti temeljno vodilo pravice in pravna korist zavarovancev, ne pa zavodov, ki nastopajo v vlogah odločevalcev o pravicah iz posameznih zavarovanj. V tem sporu tako ne gre za razmerje in s tem razmerjem povezanim interesom med zavodom in zavarovancem, temveč zgolj za medsebojno razmerje med dvema zavodoma. Tako zatrjevani interes ni pravno relevanten interes v tem sporu, temveč le oblika ekonomskega interesa.
pravica upnika do povrnitve potrebnih stroškov - prepozna zahteva - zavrženje predloga - subjektivni in objektivni rok
Glede na navedene datume (ki jih pritožnik ne izpodbija) je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da upnik povrnitve stroškov ni zahteval takoj, ko so nastali in je izvedel za njihovo višino, zato je priglasitev stroškov v vlogi z dne 11. 11. 2021, kar je za prve stroške deset mesecev kasneje, za druge stroške pa več kot pet mesecev kasneje, prepozna.
poškodba na delu - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zelo lahek primer po Fischerjevi lestvici - intenziven sekundarni strah - vzročna zveze med poškodbo in sekundarnim strahom
Odmera odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti ter strah ob poškodbi očesa.
Za omejitev sodnih penalov na najvišji skupni znesek ni pravne podlage. Ob izdaji sklepa o določitvi sodnih penalov o višini nateklih sodnih penalov še ni mogoče govoriti, saj sodni penali do izteka dodatnega roka še ne začnejo teči, pa tudi sicer je eventualno nesorazmerje med višino nateklih sodnih penalov in vrednostjo nedenarne izpolnitve bodoče negotovo dejstvo, saj vnaprej ni mogoče vedeti, kdaj bosta dolžnika svojo obveznost izpolnila oziroma kdaj bosta upnika vložila predlog za izvršbo in s tem ustavila tek določenih sodnih penalov. Materialnopravna podlaga za določitev sodnih penalov je v celoti urejena v 269. členu OZ ter zato analogna uporaba določil o denarni kazni v zvezi z 226. členom ZIZ ne pride v poštev. Prvi odstavek 269. člena OZ omejitve penalov ne določa, saj je institut sodnih penalov namenjen pritisku na dolžnika, da izpolni svojo nedenarno obveznost, ugotovljeno v pravnomočni sodni odločbi.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - razlogi, ki preprečujejo izvršbo
Dolžnik je zgolj pavšalno ugovarjal obstoju in višini izterjevane terjatve, kar pomeni, da ni izkazal nobenega izmed razlogov, ki preprečujejo izvršbo.
vrednost nepremičnine - ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine
Stranka mora skladno s četrtim odstavkom 178. člena ZIZ predložiti mnenje sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine. Iz navedene določbe jasno izhaja, da za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine na prodajnem naroku ne zadošča kakršenkoli dokazni predlog, ki izkazuje precejšnjo spremembo vrednosti nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje, ampak se od strank zahteva predložitev točno določenega dokaza, t. j. mnenje sodnega cenilca.
OZ člen 3, 108, 108/1, 108/2, 111, 111/2, 319, 333, 333/4, 333/6, 704, 718, 727. ZPotK-2 člen 4, 4/3.
pravna narava pogodbe - razlaga pogodbe - licenčna pogodba - elementi najemne pogodbe - trajno pogodbeno razmerje - prenos uporabe blagovne znamke - prenos blagovne znamke - licenčnina - oblikovalna pravica - opcija - odstopna pravica - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - pravne posledice prenehanja pogodbe - učinek ex nunc - procesni pobot - reprogramiranje pogodbe
Sporno razmerje se podreja pravilom, ki veljajo za licenčno pogodbo, zato je treba pri presoji upoštevati, da gre za trajno pogodbeno razmerje. Odpoved trajnega dolžniškega razmerja ureja 333. člen OZ, po katerem odpovedano dolžniško razmerje preneha, ko preteče s pogodbo določeni odpovedni rok (četrti odstavek 333. člena OZ). Pravica do odpovedi Pogodbe učinkuje pri trajnih pogodbenih razmerjih za naprej, in sicer praviloma po izteku določenega odpovednega roka. Pravica izkoriščanja predmeta licence predstavlja pogodbo s samostojnimi zaporednimi obveznosti, saj ne gre za primer, pri katerem bi zaporedne obveznosti pomenile celoto. Pri odstopu od pogodbe tako velja, da lahko stranka od pogodbe odstopi le glede bodočih obveznosti (primerjaj prvi odstavek 108. člena OZ), ne pa tudi glede že izpolnjenih obveznosti (drugi odstavek 108. člena OZ). Posledice prenehanja pogodbe učinkujejo ex nunc, kar pomeni, da je pogodba razvezana samo glede tistih izpolnitev, ki bi morale biti opravljene po izteku odpovednega roka. Pred tem opravljene izpolnitve ostanejo in šteje se, da so bile opravljene na podlagi veljavnega pravnega temelja.