Prostovoljna izpolnitev izvršitelju ima značaj sodnega pologa (84.a člen ZIZ). V skladu s prvim odstavkom 306. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) je s položitvijo dolgovane stvari dolžnik prost obveznosti takrat, ko stvar položi. Ravnanje dolžnika, ko je izvršitelju prostovoljno izročil 200,00 EUR gotovine, pomeni, da je dolžnik prost obveznosti, glede katere se je v trenutku izvršitve plačila vodila izvršba, in sicer v višini opravljenega plačila. Sodišče prve stopnje bo torej navedeno plačilo dolžnika izvršitelju v skladu s 287. in 288. členom OZ v nadaljevanju postopka upoštevalo kot delno plačilo terjatev, ki so predmet izvršbe in izvršbo nadaljevalo le še za neplačani preostanek teh terjatev.
ZPIZ-2 člen 25, 25/1, 118, 118/1.. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.. ZPIZ-1 člen 35.
ponovna odmera starostne pokojnine - dokončna in pravnomočna odločba - zavrženje pritožbe - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje
Vključitev v zavarovanje ni avtomatično, temveč je posredno določeno aktivno ravnanje zavarovanca, ki ga je tožnik v konkretnem primeru opustil. ZPIZ-2E in ZPIZ-2H zavarovancem lahko predstavljata podlago za ponovno odmero pokojnine, vendar bi morale biti osebe skladno s 35. členom ZPIZ-1 vključene v zavarovanje. Sodišče se je pravilno opredelilo do potrebnosti vpisa v matično evidenco, ki ga skuša tožnik zminimalizirati zgolj na tehnično nepotrebno opravilo.
Za omejitev sodnih penalov na najvišji skupni znesek ni pravne podlage. Ob izdaji sklepa o določitvi sodnih penalov o višini nateklih sodnih penalov še ni mogoče govoriti, saj sodni penali do izteka dodatnega roka še ne začnejo teči, pa tudi sicer je eventualno nesorazmerje med višino nateklih sodnih penalov in vrednostjo nedenarne izpolnitve bodoče negotovo dejstvo, saj vnaprej ni mogoče vedeti, kdaj bosta dolžnika svojo obveznost izpolnila oziroma kdaj bosta upnika vložila predlog za izvršbo in s tem ustavila tek določenih sodnih penalov. Materialnopravna podlaga za določitev sodnih penalov je v celoti urejena v 269. členu OZ ter zato analogna uporaba določil o denarni kazni v zvezi z 226. členom ZIZ ne pride v poštev. Prvi odstavek 269. člena OZ omejitve penalov ne določa, saj je institut sodnih penalov namenjen pritisku na dolžnika, da izpolni svojo nedenarno obveznost, ugotovljeno v pravnomočni sodni odločbi.
Tožnica se samostojno oziroma s pomočjo medicinskih tehničnih pripomočkov giblje v stanovanju in zunaj, ni slepa in ne potrebuje stalnega nadzora drugega zaradi morebitne psihične prizadetosti. Potrebuje pa storitve zdravstvene nege, ker ni sama zmožna skrbeti zase. Na podlagi proučitve medicinske dokumentacije v spisu sta v predsodnem postopku mnenji podali invalidska komisija prve stopnje dne 27. 8. 2020 in invalidska komisija druge stopnje dne 10. 12. 2020. Iz skladno podanih mnenj izhaja, da pri tožnici ni mogoče ugotoviti neogibne potrebe po stalni pomoči in postrežbi za opravljanje osnovnih življenjskih opravil, ker zmore samostojno opravljati osnovna življenjska opravila. Taka odločitev je temeljila tudi na poročilu o zdravstveni negi, ki ga je podala odgovorna oseba za zdravstveno nego v DSO 14. 8. 2020 in iz katerega izhaja, da se tožnica sama hrani, oblači, slači, giblje po stanovanju ter opravlja fiziološke potrebe.
sklepčnost tožbe - podjemna pogodba - predmet pogodbe - upoštevanje listin kot dela trditvene podlage - pomanjkljiva obrazložitev sodbe - cena ni določena - določitev plačila - materialno procesno vodstvo - napačna uporaba materialnega prava - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Preizkus sklepčnosti tožbe je vprašanje materialnega prava, ki zahteva sklepčnost tako glede temelja kot višine zahtevka. Pri tem je treba opozoriti, da zahteva po sklepčnosti ne pomeni, da mora stranka že v tožbi navesti prav vsa konkretna dejstva, na katerih utemeljuje zahtevek, da mora pojasniti prav vse podrobnosti spornega razmerja, ali da mora biti v tožbi zahtevani znesek do zadnjega centa preizkusljiv oz. izračunljiv.
Vprašanje sklepčnosti pa je zgolj vprašanje smiselnosti, povezanosti in skladnosti (konkludentnosti, kongruentnosti) dejanske podlage zahtevka s samim zahtevkom.
Strošek vloge glede na cenik pomeni pošiljanje po e-pošti za en dokument 0,75 EUR. Torej v tem primeru ne gre za stroške fotokopij in tiskanja, pač pa za strošek opravila upnikovega zaposlenega. Za takšno priznanje nagrade pa ni v zakonu podlage. Upnik kot zavarovalnica ne more enostransko določiti tarife za delo njegovih zaposlenih, ki bi bila zavezujoča v sodnem postopku.
ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa za ugovor - odmera sodne takse
Sodna taksa po tar. št. 4021 ZST-1 za postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi je določena v fiksnem znesku in ni določena v razponu glede na vrednost spornega predmeta.
priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - stranska udeležba - ekonomska korist - pravna korist
Pravilna je ocena sodišča, da razlogi, ki jih tožnik navaja in z njimi utemeljuje tožbeni zahtevek predstavljajo le ekonomsko korist. Med ekonomsko koristjo in pravno varovano koristjo ni avtomatično podane identitete. Zatrjevani interes za stroškovno prevalitev obravnave zavarovanca med dvema zavodoma v socialnem sporu ne more predstavljati upoštevno pravnega interesa. V socialnih sporih morajo biti temeljno vodilo pravice in pravna korist zavarovancev, ne pa zavodov, ki nastopajo v vlogah odločevalcev o pravicah iz posameznih zavarovanj. V tem sporu tako ne gre za razmerje in s tem razmerjem povezanim interesom med zavodom in zavarovancem, temveč zgolj za medsebojno razmerje med dvema zavodoma. Tako zatrjevani interes ni pravno relevanten interes v tem sporu, temveč le oblika ekonomskega interesa.
ZOR člen 368, 368/2. ZPotK-1 člen 20, 20/3, 41, 41/2. ZPotK-2 člen 23, 23/3, 99, 99/4. ZIP člen 251.c.
poplačilo zastarane terjatve iz zastavljene stvari - kapitalizirana glavnica - zastaranje hipoteke - prepoved odstopa terjatve - potrošniški kredit - sporazum o zavarovanju terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice
Tudi pritožbeno stališče, da ni podana aktivna legitimacija, ni utemeljeno. Dolžnika cesijo zmotno obravnavata kot neodvisen posel. Gre za akcesorni pravni posel, ki brez terjatve, ki se prenaša, nima samostojnega pomena. Prenesene terjatve pa izvirajo iz kreditne pogodbe, ki je bila sklenjena pred uveljavitvijo prepovedi odstopa terjatev iz potrošniških kreditnih pogodb na osebo, ki nima dovoljenja za kreditiranje, na katero se sklicujeta dolžnika. Prvi je navedeno prepoved uveljavil v tretjem odstavku 20. člena Zakon o potrošniških kreditih (v nadaljevanju ZPotK-1), enako prepoved pa je opredeljena tudi v tretjem odstavku 23. člena Zakona o potrošniških kreditih (v nadaljevanju ZPotK-2). Oba navedena zakona pa izrecno v prehodnih določbah določata, da se ne uporabljata (tako tudi ne glede navedene prepovedi) za kreditne pogodbe, ki so bile sklenjene pred njuno uveljavitvijo (drugi odstavek 41. člena ZPotK-1 in četrti odstavek 99. člena ZPotK-2), kar je pravilno upoštevalo tudi sodišče prve stopnje, saj je ZPotK-1 začel veljati šele dne 7. 8. 2010.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - razlogi, ki preprečujejo izvršbo
Dolžnik je zgolj pavšalno ugovarjal obstoju in višini izterjevane terjatve, kar pomeni, da ni izkazal nobenega izmed razlogov, ki preprečujejo izvršbo.
OZ člen 3, 108, 108/1, 108/2, 111, 111/2, 319, 333, 333/4, 333/6, 704, 718, 727. ZPotK-2 člen 4, 4/3.
pravna narava pogodbe - razlaga pogodbe - licenčna pogodba - elementi najemne pogodbe - trajno pogodbeno razmerje - prenos uporabe blagovne znamke - prenos blagovne znamke - licenčnina - oblikovalna pravica - opcija - odstopna pravica - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - pravne posledice prenehanja pogodbe - učinek ex nunc - procesni pobot - reprogramiranje pogodbe
Sporno razmerje se podreja pravilom, ki veljajo za licenčno pogodbo, zato je treba pri presoji upoštevati, da gre za trajno pogodbeno razmerje. Odpoved trajnega dolžniškega razmerja ureja 333. člen OZ, po katerem odpovedano dolžniško razmerje preneha, ko preteče s pogodbo določeni odpovedni rok (četrti odstavek 333. člena OZ). Pravica do odpovedi Pogodbe učinkuje pri trajnih pogodbenih razmerjih za naprej, in sicer praviloma po izteku določenega odpovednega roka. Pravica izkoriščanja predmeta licence predstavlja pogodbo s samostojnimi zaporednimi obveznosti, saj ne gre za primer, pri katerem bi zaporedne obveznosti pomenile celoto. Pri odstopu od pogodbe tako velja, da lahko stranka od pogodbe odstopi le glede bodočih obveznosti (primerjaj prvi odstavek 108. člena OZ), ne pa tudi glede že izpolnjenih obveznosti (drugi odstavek 108. člena OZ). Posledice prenehanja pogodbe učinkujejo ex nunc, kar pomeni, da je pogodba razvezana samo glede tistih izpolnitev, ki bi morale biti opravljene po izteku odpovednega roka. Pred tem opravljene izpolnitve ostanejo in šteje se, da so bile opravljene na podlagi veljavnega pravnega temelja.
ZPP člen 86, 86/2, 97, 97/1, 98, 98/1, 98/5, 116, 116/1, 117, 117/2, 117/3, 120, 120/2.. ZDSS-1 člen 65.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razveljavitev sklepa - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zastopanje na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči - pisno pooblastilo odvetniku
Tudi odvetnik, ki je na podlagi ZBPP določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči z odločbo BPP, mora ob prvem pravdnem dejanju predložiti pooblastilo za zastopanje, ki ga poda upravičenec do brezplačne pravne pomoči. Čeprav sodna praksa ni povsem enotna, je pravno sprejemljivo le stališče, da odločba o BPP ne nadomesti strankinega pooblastila odvetniku za brezplačno zastopanje. Odvetnik, ki je bil za izvajanje brezplačne pravne pomoči določen z upravno odločbo BPP, je dolžan predložiti pooblastilo, saj upravna določba ne nadomešča pooblastila odvetniku. Prosilcu daje le možnost, da odvetnika brezplačno pooblasti za zastopanje v konkretni zadevi. V kolikor ni pisnega pooblastila stranke odvetniku, ki je določen z odločbo BPP, njegova procesna dejanja pravno niso učinkovita. Takšno procesno izhodišče je potrebno upoštevati tudi v obravnavani zadevi.
Ker znesek premoženja presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka 19.304,64 EUR sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da tožnica glede na 27. člen ZSVarPre ni upravičena do oprostitve sodne takse za pritožbo zoper zavrnilni del sodbe o odškodninski terjatvi iz naslova negmotne škode v višini 1.500,00 EUR. Predlog za oprostitev plačila sodne takse je utemeljeno zavrnjen. Vendar pa prvostopenjsko sodišče nadalje pravilno sklepa, da bi takojšnje plačilo 45,00 EUR občutno zmanjšalo sredstva za preživljanje. Ob uporabi 2. odst. 11. člena ZST-1 je posledično zakonito odredilo trimesečno obročno odplačevanje sodne takse.
ZPP člen 195, 339, 339/2-8, 339/2-15, 343, 343/4, 343.a, 343.a/1.
nadomestna sodba - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pogoji za izdajo - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami (protispisnost) - spregledan dokazni predlog - toženci kot navadni sosporniki - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe
ZPP določa, da se nadomestna sodba lahko izda le pod pogojem, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. ali 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo stranka uveljavlja v pritožbi. V konkretnem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni.
poškodba na delu - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zelo lahek primer po Fischerjevi lestvici - intenziven sekundarni strah - vzročna zveze med poškodbo in sekundarnim strahom
Odmera odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti ter strah ob poškodbi očesa.
ZPP člen 8, 161, 161/1, 161/2, 161/3. OZ člen 404.
bianco menica - podpis meničnega zavezanca - zaveza kot porok in plačnik - zastaranje menične terjatve - časovna omejitev - pravni laik - ugovori iz temeljnega razmerja - dokazna ocena izpovedbe stranke - odločitev o pravdnih stroških - sosporniki - delitev stroškov po enakih delih - pravica izpolnitelja do povračila
Prva in druga toženka sta sospornici v tem sporu.
Iz razlogov sodbe in izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje tožnici odmerilo vse stroške pravdnega postopka v višini 6.397,90 EUR. Ker je z delno sodbo odločilo le o zahtevku tožnice zoper drugo toženko, je tej naložilo v plačilo polovico odmerjenih stroškov tožnice.
Ker pa je sodišče prve stopnje drugo toženko obsodilo na plačilo pravdnih stroškov tožnice v skladu z določbo prvega odstavka 161. člena ZPP, pomeni, da bi lahko plačilo druge polovice odmerjenih stroškov naložilo prvi toženki.
V sklepu, v katerem je odločilo o stroških prve toženke, sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage, da najprej vse stroške naloži v plačilo prvi toženki, od tega pa polovico teh naloži v plačilo solidarno z drugo toženko. Če bi vse stroške prva toženka tožnici po tem sklepu plačala, bi s tem pridobila pravico do povrnitve stroškov v višini 3.198,95 EUR od druge toženke, tožnica pa bi imela dva izvršilna naslova, in sicer za 3.198,95 EUR zoper drugo toženko po delni sodbi in za 6.397,90 EUR zoper prvo toženko po izpodbijanem delu sklepa. To pa je več od zneska stroškov, ki ji je bil odmerjen v tem pravdnem postopku. Odločitev o pravdnih stroških v sklepu je v nasprotju z odločitvijo o pravdnih stroških tožnice v delni sodbi in z razlogi obeh odločb.
dopolnilni sklep o pravdnih stroških - napoved pritožbe - gola pritožba - nadaljnji pravdni stroški - pripravljalni narok - nepristop na narok
Stranka, ki na pripravljalni narok ne pride, izgubi pravico zahtevati povrnitev nadaljnjih stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje. Po presoji pritožbenega sodišča je tako sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom materialno pravo pravilno uporabilo.
izvršba na nepremičnino - dom dolžnika - odlog izvršbe na predlog dolžnika - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - pričakovana bodoča škoda - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine - ogroženost preživljanja - časovna omejitev in omejitev števila odlogov - omejitev sredstev izvršbe - možnost poplačila iz drugega dolžnikovega premoženja - načelo sorazmernosti - izvršba na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet - dokazni standard verjetnosti - stroški izvršilnega postopka - kriterij potrebnosti stroškov - potrebni izvršilni stroški - kriterij uspeha - neutemeljeno povzročeni stroški izvršilnega postopka
Kdaj lahko sodišče dovoli odlog izvršbe na predlog dolžnika (ali po uradni dolžnosti), ZIZ v prvem in drugem odstavku 71. člena jasno določa, s tem, ko predpisuje, kateri so zakonski pogoji za zastoj v izvršbi. Če so torej vse zakonske predpostavke po kateri izmed pravnih podlag iz prvega ali drugega odstavka 71. člena ZIZ izpolnjene, mora sodišče predlogu dolžnika za odlog izvršbe ugoditi in nima diskrecije zavrniti predlaganega odloga iz kakšnih drugih razlogov, tudi ne takšnih, kot jih navajajo upniki v obravnavani zadevi. Čeprav bi morda res le izvršba na nepremičnino dolžnico učinkovito silila k izpolnitvi obveznosti oziroma preprečila zavlačevanje izpolnitve obveznosti iz izvršilnega naslova, to ni pravno pomembno za odločitev o predlogu za odlog izvršbe. (Ne)utemeljenost predloga dolžnika za odlog izvršbe je odvisna le od vprašanja, ali so izpolnjeni vsi pogoji za odlog izvršbe, ki jih zanj določa zakon, ali ne. Če je odgovor pritrdilen, sodišče dolžniku pravice do odloga izvršbe ne sme odreči, saj bi v nasprotnem primeru preseglo svoja pooblastila, česar 71. člen ZIZ ne omogoča.
V konkretnem primeru je treba upoštevati, da je bila terjatev upnikov že delno prisilno poplačana prav iz sredstev na dolžničinem bančnem računu, in sicer v višini 767,90 EUR. Poleg tega je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom izvršbo ustavilo še za dne 9. 6. 2021 pobotani znesek 174,00 EUR. Prisilno poplačilo upnikov je tako treba opraviti le za ostanek še nepoplačane terjatve. Poleg navedenega je treba upoštevati, da je dolžnica prejemnica pokojnine, kar pomeni, da mesečno prejema prihodke iz tega naslova. To in zlasti dejstvo, da so bili upniki hitro po izdaji sklepa o izvršbi iz denarnih sredstev na računu dolžnice poplačani za skoraj četrtino terjatve, zadostuje za ugotovitev, da je dolžnica s stopnjo verjetnosti izkazala, da bodo upniki poplačani že z opravo izvršbe na dolžničina denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet. Glede na vse navedene okoliščine konkretnega primera bi bilo takojšnje nadaljevanje izvršbe z vsemi dovoljenimi izvršilnimi sredstvi, med katerimi je tudi najbolj invazivna izvršba s prodajo nepremičnine, ki je dolžničin dom, v nasprotju z načelom sorazmernosti. Zgolj to, da dolžnica ni navedla višine svoje pokojnine, frekvence prejemanja dohodkov na svoj račun in točnega časovnega načrta dokončnega poplačila, nadaljevanja oprave izvršbe z vsemi dovoljenimi sredstvi še ne opravičuje. V primeru, če upniki z izvršbo na denarna sredstva vendarle ne bi bili poplačani, pa se bo oprava izvršbe nadaljevala še z drugimi dovoljenimi izvršilnimi sredstvi.