obrazložen ugovor - obrazloženost ugovora - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Zaključku sodišča prve stopnje o vložitvi obrazloženega ugovora upnik v pritožbi niti ne nasprotuje, temveč zatrjuje dejanske okoliščine in prilaga dokaze za utemeljenost terjatve. Ali je zahtevek utemeljen ali ne, bo odločalo sodišče v rednem pravdnem postopku.
ZS člen 83a.. ZDSS-1 člen 24, 24/1.. ZPP člen 279a, 279a/1.
odpoved glavni obravnavi - seja senata - izdaja odločbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Glavni obravnavi se je odpovedala zgolj tožena stranka (pa še ta je opozarjala na morebitno spornost določitve datuma nastanka invalidnosti), tožnica pa sodišču ni posredovala pisne odpovedi glavni obravnavi. Ker niso bili izpolnjeni z zakonom določeni pogoji (pisna odpoved obeh strank glavni obravnavi), sodišče ne bi smelo opraviti zgolj seje senata, temveč bi moralo opraviti glavno obravnavo.
Tožnica se samostojno oziroma s pomočjo medicinskih tehničnih pripomočkov giblje v stanovanju in zunaj, ni slepa in ne potrebuje stalnega nadzora drugega zaradi morebitne psihične prizadetosti. Potrebuje pa storitve zdravstvene nege, ker ni sama zmožna skrbeti zase. Na podlagi proučitve medicinske dokumentacije v spisu sta v predsodnem postopku mnenji podali invalidska komisija prve stopnje dne 27. 8. 2020 in invalidska komisija druge stopnje dne 10. 12. 2020. Iz skladno podanih mnenj izhaja, da pri tožnici ni mogoče ugotoviti neogibne potrebe po stalni pomoči in postrežbi za opravljanje osnovnih življenjskih opravil, ker zmore samostojno opravljati osnovna življenjska opravila. Taka odločitev je temeljila tudi na poročilu o zdravstveni negi, ki ga je podala odgovorna oseba za zdravstveno nego v DSO 14. 8. 2020 in iz katerega izhaja, da se tožnica sama hrani, oblači, slači, giblje po stanovanju ter opravlja fiziološke potrebe.
izvršba na nepremičnino - sklep o ustavitvi izvršbe - izbris zaznambe izvršbe - razveljavitev zaznambe sklepa o izvršbi - skupna hipoteka - izbris zaznambe izvršbe pri posameznih nepremičninah
S pravnomočnim sklepom izvršilnega sodišča je bila izvršba na nepremičnine ustavljena in odločeno, da se zato zaznamba sklepa o izvršbi pri nepremičninah razveljavi. Drži, da sklep o izvršbi ni bil razveljavljen, a je glede teh nepremičnin ostal brez učinka. Nenazadnje pa je bila z zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1E) določba 2. točke prvega odstavka 90. člena ZZK-1 med postsopkom spremenjana tako, da je sedaj jasno določeno, da se dovoli izbris zaznambe izvršbe, "če je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena", torej ni več nelogične omejitve na primere, ko je prišlo do umika izvršilnega predloga.
poškodba na delu - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zelo lahek primer po Fischerjevi lestvici - intenziven sekundarni strah - vzročna zveze med poškodbo in sekundarnim strahom
Odmera odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti ter strah ob poškodbi očesa.
Niti ZPP niti ZIZ upniku ne prepovedujeta, da predlog za izdajo začasne odredbe naknadno dopolni ali spremeni. To lahko stori do odločitve sodišča prve stopnje o prvotnem predlogu, zato je treba kot pravočasne upoštevati vse upnikove vloge, ki so na pristojno sodišče prispele do trenutka izdaje sklepa o predlogu za izdajo začasne odredbe.
Stališče prvostopnega sodišča, da je namen začasne odredbe le v preprečitvi nastanka škode, torej škode, katere nastanek šele grozi, je preozko in v nasprotju s splošnim načelom preprečevanja škode.
Vsebina pojma "težko nadomestljive škode" se v primeru regulacijskih začasnih odredb nanaša na grozečo škodo, ki je v tem, da upnik brez takojšnje zaščite svojega pravnega položaja (z začasno odredbo) ne bo mogel doseči učinkovitega sodnega varstva, ker bo to v času, ko bo upnik ob normalnem teku stvari lahko prišel do končne odločitve v rednem sodnem postopku, že povsem brez pomena. Pogoj nastanka težko nadomestljive škode je pri regulacijskih začasnih odredbah torej izkazan, če obstaja verjetnost, da sodno varstvo, ki ga bo upnik uveljavljal s tožbo, tudi, če bo z njo uspel, ne bo več doseglo svojega namena.
ZFPPIPP člen 342, 342/2, 344, 344/1, 347, 347/2, 347/2-1, 347/2-4, 347/3. SPZ člen 66, 66/3.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - javna dražba nepremičnin - solastnina - upravičenja solastnika - predkupni upravičenec - zakoniti predkupni upravičenec - uveljavljanje predkupne pravice - obvestilo predkupnemu upravičencu - sklep o izročitvi nepremičnine - pritožba proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja - pravica do pritožbe predkupnega upravičenca
Izpodbijani sklep je sodišče prve stopnje izdalo na podlagi drugega odstavka 342. člena ZFPPIPP. Zoper tak sklep se sicer lahko pritožijo samo upniki, vendar je po presoji pritožbenega sodišča potrebno pravico do pritožbe zoper izpodbijani sklep zaradi varstva predkupne pravice, dovoliti tudi pritožniku kot predkupnemu upravičencu, saj je z izpodbijanim sklepom poseženo v njegov pravni položaj.
Pritožnik niti ne trdi, da je svojo predkupno pravico sploh skušal uveljaviti na način, kot to določa zakon (4. točka drugega odstavka 347. člena ZFPPIPP), kljub temu, da je bil o tem ustrezno poučen. Zato ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da mu ni bila dana možnost uveljaviti predkupne pravice le zato, ker je bil pripravljen kupiti solastniški delež po ceni, za katero je bila nato na podlagi izvedene javne dražbe sklenjena prodajna pogodba s kupcema oziroma da je imel za to resni namen.
ZPP člen 8, 161, 161/1, 161/2, 161/3. OZ člen 404.
bianco menica - podpis meničnega zavezanca - zaveza kot porok in plačnik - zastaranje menične terjatve - časovna omejitev - pravni laik - ugovori iz temeljnega razmerja - dokazna ocena izpovedbe stranke - odločitev o pravdnih stroških - sosporniki - delitev stroškov po enakih delih - pravica izpolnitelja do povračila
Prva in druga toženka sta sospornici v tem sporu.
Iz razlogov sodbe in izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje tožnici odmerilo vse stroške pravdnega postopka v višini 6.397,90 EUR. Ker je z delno sodbo odločilo le o zahtevku tožnice zoper drugo toženko, je tej naložilo v plačilo polovico odmerjenih stroškov tožnice.
Ker pa je sodišče prve stopnje drugo toženko obsodilo na plačilo pravdnih stroškov tožnice v skladu z določbo prvega odstavka 161. člena ZPP, pomeni, da bi lahko plačilo druge polovice odmerjenih stroškov naložilo prvi toženki.
V sklepu, v katerem je odločilo o stroških prve toženke, sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage, da najprej vse stroške naloži v plačilo prvi toženki, od tega pa polovico teh naloži v plačilo solidarno z drugo toženko. Če bi vse stroške prva toženka tožnici po tem sklepu plačala, bi s tem pridobila pravico do povrnitve stroškov v višini 3.198,95 EUR od druge toženke, tožnica pa bi imela dva izvršilna naslova, in sicer za 3.198,95 EUR zoper drugo toženko po delni sodbi in za 6.397,90 EUR zoper prvo toženko po izpodbijanem delu sklepa. To pa je več od zneska stroškov, ki ji je bil odmerjen v tem pravdnem postopku. Odločitev o pravdnih stroških v sklepu je v nasprotju z odločitvijo o pravdnih stroških tožnice v delni sodbi in z razlogi obeh odločb.
Za omejitev sodnih penalov na najvišji skupni znesek ni pravne podlage. Ob izdaji sklepa o določitvi sodnih penalov o višini nateklih sodnih penalov še ni mogoče govoriti, saj sodni penali do izteka dodatnega roka še ne začnejo teči, pa tudi sicer je eventualno nesorazmerje med višino nateklih sodnih penalov in vrednostjo nedenarne izpolnitve bodoče negotovo dejstvo, saj vnaprej ni mogoče vedeti, kdaj bosta dolžnika svojo obveznost izpolnila oziroma kdaj bosta upnika vložila predlog za izvršbo in s tem ustavila tek določenih sodnih penalov. Materialnopravna podlaga za določitev sodnih penalov je v celoti urejena v 269. členu OZ ter zato analogna uporaba določil o denarni kazni v zvezi z 226. členom ZIZ ne pride v poštev. Prvi odstavek 269. člena OZ omejitve penalov ne določa, saj je institut sodnih penalov namenjen pritisku na dolžnika, da izpolni svojo nedenarno obveznost, ugotovljeno v pravnomočni sodni odločbi.
odvetniška nagrada - predlog za zavarovanje - predlog za izvršbo
Strokovna zahtevnost sestave predloga za zavarovanje z zastavno pravico na poslovnem deležu je tako povsem enaka kot to velja za sestavo predloga za izvršbo na poslovni delež, za sestavo obeh predlogov pa je glede na primerljivo vsebino potrebno enako časa. Zato ni nobenega razumnega in utemeljenega razloga, da bi bila storitev sestave predloga za zavarovanje ovrednotena drugače kot storitev sestave predloga za izvršbo in da za sestavo predloga za zavarovanje ne bi veljala omejitev nagrade na 200 točk.
OZ člen 3, 108, 108/1, 108/2, 111, 111/2, 319, 333, 333/4, 333/6, 704, 718, 727. ZPotK-2 člen 4, 4/3.
pravna narava pogodbe - razlaga pogodbe - licenčna pogodba - elementi najemne pogodbe - trajno pogodbeno razmerje - prenos uporabe blagovne znamke - prenos blagovne znamke - licenčnina - oblikovalna pravica - opcija - odstopna pravica - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - pravne posledice prenehanja pogodbe - učinek ex nunc - procesni pobot - reprogramiranje pogodbe
Sporno razmerje se podreja pravilom, ki veljajo za licenčno pogodbo, zato je treba pri presoji upoštevati, da gre za trajno pogodbeno razmerje. Odpoved trajnega dolžniškega razmerja ureja 333. člen OZ, po katerem odpovedano dolžniško razmerje preneha, ko preteče s pogodbo določeni odpovedni rok (četrti odstavek 333. člena OZ). Pravica do odpovedi Pogodbe učinkuje pri trajnih pogodbenih razmerjih za naprej, in sicer praviloma po izteku določenega odpovednega roka. Pravica izkoriščanja predmeta licence predstavlja pogodbo s samostojnimi zaporednimi obveznosti, saj ne gre za primer, pri katerem bi zaporedne obveznosti pomenile celoto. Pri odstopu od pogodbe tako velja, da lahko stranka od pogodbe odstopi le glede bodočih obveznosti (primerjaj prvi odstavek 108. člena OZ), ne pa tudi glede že izpolnjenih obveznosti (drugi odstavek 108. člena OZ). Posledice prenehanja pogodbe učinkujejo ex nunc, kar pomeni, da je pogodba razvezana samo glede tistih izpolnitev, ki bi morale biti opravljene po izteku odpovednega roka. Pred tem opravljene izpolnitve ostanejo in šteje se, da so bile opravljene na podlagi veljavnega pravnega temelja.
vrednost nepremičnine - ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine
Stranka mora skladno s četrtim odstavkom 178. člena ZIZ predložiti mnenje sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine. Iz navedene določbe jasno izhaja, da za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine na prodajnem naroku ne zadošča kakršenkoli dokazni predlog, ki izkazuje precejšnjo spremembo vrednosti nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje, ampak se od strank zahteva predložitev točno določenega dokaza, t. j. mnenje sodnega cenilca.
predlog za postavitev začasnega zastopnika - pogoji za postavitev začasnega zastopnika - vročanje pravni osebi na sedežu družbe - vročitev zakonitemu zastopniku
Iz dikcije 82. člena ZPP izhaja, da je, ob pogoju iz prvega odstavka citiranega člena, mogoče toženi stranki, ki je pravna oseba, postaviti začasnega zastopnika (le), če je njen sedež neznan, pa stranka nima pooblaščenca. V tem kontekstu sodišče prve stopnje soglaša s presojo izpodbijanega sklepa, ki temelji na stališču pravne teorije, da postavitev začasnega zastopnika v takšnih primerih praktično ne pride v poštev, saj ZPP glede subjektov vpisa v sodni register pravne posledice strogo formalno veže na vpis sedeža v register (na tem naslovu se lahko opravlja vročitev - tretji odstavek 139. člena ZPP). Ker je sedež toženke znan, po pravilnem stališču izpodbijanega sklepa že v osnovi ni zakonske podlage za postavitev začasnega zastopnika po določbi 82. člena ZPP. V tem kontekstu pritožnica soglaša s stališčem, da je (za vročanje) bistven naslov pravne osebe, ki je vpisan v sodni register, a zmotno meni, da zgolj zato, ker obstajajo težave z vročanjem sodnih pisanj toženki na tem naslovu (toženka po trditvah tožnice na naslovu, vpisanem v sodni register, naj ne bi poslovala), obstoje pogoji za postavitev začasnega zastopnika po določbi 82. člena ZPP. Če držijo trditve pritožnice, da toženka na tem naslovu dejansko ne posluje več, se sodišču prve stopnje upravičeno postavlja vprašanje, ali je toženki začasnega zastopnika sploh mogoče postaviti, saj slednji v postopku ne more nadomestiti pravdne stranke.
ZPP člen 195, 339, 339/2-8, 339/2-15, 343, 343/4, 343.a, 343.a/1.
nadomestna sodba - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pogoji za izdajo - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami (protispisnost) - spregledan dokazni predlog - toženci kot navadni sosporniki - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe
ZPP določa, da se nadomestna sodba lahko izda le pod pogojem, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. ali 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo stranka uveljavlja v pritožbi. V konkretnem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni.
ZOR člen 368, 368/2. ZPotK-1 člen 20, 20/3, 41, 41/2. ZPotK-2 člen 23, 23/3, 99, 99/4. ZIP člen 251.c.
poplačilo zastarane terjatve iz zastavljene stvari - kapitalizirana glavnica - zastaranje hipoteke - prepoved odstopa terjatve - potrošniški kredit - sporazum o zavarovanju terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice
Tudi pritožbeno stališče, da ni podana aktivna legitimacija, ni utemeljeno. Dolžnika cesijo zmotno obravnavata kot neodvisen posel. Gre za akcesorni pravni posel, ki brez terjatve, ki se prenaša, nima samostojnega pomena. Prenesene terjatve pa izvirajo iz kreditne pogodbe, ki je bila sklenjena pred uveljavitvijo prepovedi odstopa terjatev iz potrošniških kreditnih pogodb na osebo, ki nima dovoljenja za kreditiranje, na katero se sklicujeta dolžnika. Prvi je navedeno prepoved uveljavil v tretjem odstavku 20. člena Zakon o potrošniških kreditih (v nadaljevanju ZPotK-1), enako prepoved pa je opredeljena tudi v tretjem odstavku 23. člena Zakona o potrošniških kreditih (v nadaljevanju ZPotK-2). Oba navedena zakona pa izrecno v prehodnih določbah določata, da se ne uporabljata (tako tudi ne glede navedene prepovedi) za kreditne pogodbe, ki so bile sklenjene pred njuno uveljavitvijo (drugi odstavek 41. člena ZPotK-1 in četrti odstavek 99. člena ZPotK-2), kar je pravilno upoštevalo tudi sodišče prve stopnje, saj je ZPotK-1 začel veljati šele dne 7. 8. 2010.
izvršba na nepremičnino - dom dolžnika - odlog izvršbe na predlog dolžnika - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - pričakovana bodoča škoda - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine - ogroženost preživljanja - časovna omejitev in omejitev števila odlogov - omejitev sredstev izvršbe - možnost poplačila iz drugega dolžnikovega premoženja - načelo sorazmernosti - izvršba na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet - dokazni standard verjetnosti - stroški izvršilnega postopka - kriterij potrebnosti stroškov - potrebni izvršilni stroški - kriterij uspeha - neutemeljeno povzročeni stroški izvršilnega postopka
Kdaj lahko sodišče dovoli odlog izvršbe na predlog dolžnika (ali po uradni dolžnosti), ZIZ v prvem in drugem odstavku 71. člena jasno določa, s tem, ko predpisuje, kateri so zakonski pogoji za zastoj v izvršbi. Če so torej vse zakonske predpostavke po kateri izmed pravnih podlag iz prvega ali drugega odstavka 71. člena ZIZ izpolnjene, mora sodišče predlogu dolžnika za odlog izvršbe ugoditi in nima diskrecije zavrniti predlaganega odloga iz kakšnih drugih razlogov, tudi ne takšnih, kot jih navajajo upniki v obravnavani zadevi. Čeprav bi morda res le izvršba na nepremičnino dolžnico učinkovito silila k izpolnitvi obveznosti oziroma preprečila zavlačevanje izpolnitve obveznosti iz izvršilnega naslova, to ni pravno pomembno za odločitev o predlogu za odlog izvršbe. (Ne)utemeljenost predloga dolžnika za odlog izvršbe je odvisna le od vprašanja, ali so izpolnjeni vsi pogoji za odlog izvršbe, ki jih zanj določa zakon, ali ne. Če je odgovor pritrdilen, sodišče dolžniku pravice do odloga izvršbe ne sme odreči, saj bi v nasprotnem primeru preseglo svoja pooblastila, česar 71. člen ZIZ ne omogoča.
V konkretnem primeru je treba upoštevati, da je bila terjatev upnikov že delno prisilno poplačana prav iz sredstev na dolžničinem bančnem računu, in sicer v višini 767,90 EUR. Poleg tega je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom izvršbo ustavilo še za dne 9. 6. 2021 pobotani znesek 174,00 EUR. Prisilno poplačilo upnikov je tako treba opraviti le za ostanek še nepoplačane terjatve. Poleg navedenega je treba upoštevati, da je dolžnica prejemnica pokojnine, kar pomeni, da mesečno prejema prihodke iz tega naslova. To in zlasti dejstvo, da so bili upniki hitro po izdaji sklepa o izvršbi iz denarnih sredstev na računu dolžnice poplačani za skoraj četrtino terjatve, zadostuje za ugotovitev, da je dolžnica s stopnjo verjetnosti izkazala, da bodo upniki poplačani že z opravo izvršbe na dolžničina denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet. Glede na vse navedene okoliščine konkretnega primera bi bilo takojšnje nadaljevanje izvršbe z vsemi dovoljenimi izvršilnimi sredstvi, med katerimi je tudi najbolj invazivna izvršba s prodajo nepremičnine, ki je dolžničin dom, v nasprotju z načelom sorazmernosti. Zgolj to, da dolžnica ni navedla višine svoje pokojnine, frekvence prejemanja dohodkov na svoj račun in točnega časovnega načrta dokončnega poplačila, nadaljevanja oprave izvršbe z vsemi dovoljenimi sredstvi še ne opravičuje. V primeru, če upniki z izvršbo na denarna sredstva vendarle ne bi bili poplačani, pa se bo oprava izvršbe nadaljevala še z drugimi dovoljenimi izvršilnimi sredstvi.
ZZK-1 člen 79, 79/1, 140, 104/1, 140/1-4, 152, 152/4, 178, 195, 198. ZNP-1 člen 156, 156/3, 156/4.
zaznamba - postopek za delitev stvari v solastnini - zaznamba spora - vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - obvestilo sodišča o postopku - predlog za začetek postopka - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo - sklep o vpisu - vsebina zemljiškoknjižnega predloga - javnost zemljiške knjige
Obvestilu nepravdnega sodišča iz četrtega odstavka 156. člena ZNP-1 mora biti priložena listina, ki je podlaga za vpis - to je predlog, na podlagi katerega je bil začet postopek, ki naj se zaznamuje.
ZFPPIPP člen 46, 350, 350/2, 350/3. ZGD-1 člen 100.
družba z neomejeno odgovornostjo - stečajni postopek - stroški stečajnega postopka - osebno odgovorni družbenik - odgovornost za obveznosti družbe
Kot premoženje osebne družbe je opredeljeno tudi premoženje, ki je bilo doseženo z uveljavitvijo zahtevkov do osebno odgovornega družbenika na podlagi njegove odgovornosti za obveznosti te pravne osebe. V katerih primerih družbenik odgovarja za družbene obveznosti, pa določa ZGD-1. Gre torej npr. za zahtevke iz 100. člena ZGD-1, po katerem so za obveznosti družbe z neomejeno odgovornostjo upnikom subsidiarno odgovorni vsi družbeniki z vsem svojim premoženjem.
Določba 350. člena ZFPPIPP ni neposredna pravna podlaga za terjatev tožeče stranke, da v razmerju do toženk zahteva tudi plačilo stroškov stečajnega postopka.