ZPIZ-2 člen 25, 25/1, 118, 118/1.. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.. ZPIZ-1 člen 35.
ponovna odmera starostne pokojnine - dokončna in pravnomočna odločba - zavrženje pritožbe - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje
Vključitev v zavarovanje ni avtomatično, temveč je posredno določeno aktivno ravnanje zavarovanca, ki ga je tožnik v konkretnem primeru opustil. ZPIZ-2E in ZPIZ-2H zavarovancem lahko predstavljata podlago za ponovno odmero pokojnine, vendar bi morale biti osebe skladno s 35. členom ZPIZ-1 vključene v zavarovanje. Sodišče se je pravilno opredelilo do potrebnosti vpisa v matično evidenco, ki ga skuša tožnik zminimalizirati zgolj na tehnično nepotrebno opravilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00054630
KZ-1 člen 34, 115.
obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zavodu - kontradiktornost postopka - stranke postopka - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Vvarnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu je bil izrečen na predlog okrožnega državnega tožilca, ki je tudi upravičeni predlagatelj za izrek o tovrstnih varnostnih ukrepov, kar tudi pomeni, da je državni tožilec stranka v takih postopkih, kateri je potrebno enako, kot tudi storilcu, zagotoviti potrebno kontradiktornost, ta pa se lahko udejani le na način, da se predlagatelja za izrek varnostnega ukrepa seznanja s potekom tovrstnega postopka, med drugim tudi z izvedenskim mnenjem, ki je bilo po odredbi prvega sodišča izdelano 13. 1. 2022 in s katerim je prvo sodišče seznanilo samo storilčevo zagovornico, ne pa državnega tožilca, niti ni od njega terjalo mnenja o tem, ali je sprememba izrečenega zavodskega ukrepa in nadomestitev le-tega z ukrepom obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti primerna.
odmor med delovnim časom - odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Za odločitev je bistveno vprašanje, ali je bilo delo tožnika v nočni izmeni tako intenzivno, da ni mogel izrabiti odmora. Tožnik je pred sodiščem prve stopnje izrecno opozoril na zahtevnost njegovega delovnega mesta, ki zahteva stalno zbranost in izpolnjevanje delovnih obveznosti (nadzorni sistem z več kamerami, spremljanje varovanega območja, prihodi in klici strank ipd.), česar pa sodišče ni upoštevalo, ker je zavzelo napačno stališče, da je relevantna le možnost zamenjave. Ker dejanske obremenjenosti ni raziskalo, ni moglo ustrezno odgovoriti na vprašanje možnega koriščenja odmora.
Sodišče dejstva, za katere je potrebno strokovno znanje, ugotavlja s pomočjo izvedencev kot strokovnih pomočnikov sodišča. Sodišče prve stopnje je zaradi razjasnitve nastanka škodnega dogodka v postopek pritegnilo izvedenca za področje prometa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00055121
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 359. OZ člen 179.
odškodnina zaradi zdravniške napake - zapleti med zdravljenjem - kolonoskopija - denarna odškodnina - višina nepremoženjske škode - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - oblike nepremoženjske škode - strah za izid zdravljenja - odškodnina za telesne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - satisfakcija - prepoved reformatio in peius - prekluzija navedb - načelo kontradiktornosti
Načelo prepovedi reformatio in peius je v civilnem postopku (359. člena ZPP) posledica načela dispozitivnosti, predvsem pa pravila o delni pravnomočnosti.
Dokazna ocena o trajanju in intenzivnosti bolečin in prestanega strahu ter nevšečnostih med zdravljenjem je oprta na medicinsko dokumentacijo in izpovedbo tožnice, ki je bila objektivizirana z izvedeniškim mnenjem postavljenega sodnega izvedenca medicinske stroke v tem postopku. 84 povprečnih plač primerno odseva satisfakcijo za dolgoletno zdravljenje, povezano z zapleti, ki so ogrožali tožničino življenje, zaradi okrnitve življenjskih aktivnosti na poklicnem in zasebnem področju, skaženost in prestani strah.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00054771
KZ-1 člen 86, 86/7, 86/8, 86/11. ZKP člen 129, 129/2, 372, 372-5. ZPro člen 4, 23, 23/2. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2. ZIUOPDVE člen 88, 88/1, 88/2. ZDUPŠOP člen 45, 47. Sklep o podaljšanju ukrepa o neteku rokov za opravo dela v splošno korist (2020) člen 1, 2.
način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - delo v splošno korist - rok za opravo dela v splošno korist - začetek teka roka - objektivne in subjektivne okoliščine - epidemija - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - pravnomočnost in izvršljivost - kršitev kazenskega zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - novo kaznivo dejanje
Sodišče bi moralo ugotoviti ali je bil in kdaj tek roka za opravo dela v splošno korist zadržan zaradi objektivnih razlogov, taksativno določenih v interventnih predpisih, sprejetih zaradi epidemije COVID-19, in kdaj je začel ponovno teči.
Dveletni rok za opravo dela v splošno korist iz 86. člena KZ-1 začne teči šele takrat, ko objektivne okoliščine, zaradi katerih obsojeni ne more opravljati dela, prenehajo.
Če obsojencu izvajalska organizacija zaradi suma storitve novega kaznivega dejanja nadaljnje delo odreče, mu je probacijska enota dolžna zagotoviti delo drugje. Neutemeljena odklonitev zagotavljanja dela s strani probacijske enote ne more predstavljati obsojenčevega krivdnega razloga.
kolektivni delovni spor - pogajalska skupina - javni sektor - razveljavitev aneksa - sistem kolektivnih pogajanj - več reprezentativnih sindikatov
Ker predlagatelj ni bil upravičen sodelovati pri delu pogajalske komisije v svojstvu (tretje) pogajalske skupine na strani sindikatov javnega sektorja, je na seji pogajalske komisije lahko sodeloval le tako, da je bil vabljen na sejo, da je predhodno prejel gradivo ter na seji podal svoje predloge glede vsebine Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji. Ker mu je bilo to omogočeno, po pravilni presoji sodišča prve stopnje predlagatelju ni bila kršena pravica do sodelovanja v pogajanjih. Aneks je bil veljavno sklenjen, ker za veljavnost Aneksa zadošča, da ga podpiše eden izmed reprezentativnih sindikatov, ki je stranka kolektivne pogodbe, v obravnavani zadevi pa ga je podpisalo kar 28 od 44 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja.
preživninska obveznost staršev - preživljanje polnoletnega otroka, ki se redno šola - namen preživnine - višina preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - porazdelitev preživninskega bremena - stiki otroka s staršem
Za odločitev o porazdelitvi preživninskega bremena med starša je treba ugotoviti preživninske zmožnosti in ne premoženjsko stanje staršev. Treba je ugotoviti realne zmožnosti staršev za pridobivanje dohodka: upošteva se njune zmožnosti za zaslužek v danem okolju glede na izobrazbo, strokovno usposobljenost, izkušnje, zdravstveno stanje.
Namen postopka za določitev preživnine je, da se zagotovi ustrezen standard otroku, ne pa urejanje premoženjskih razmerij med staršema.
Namen preživnine za polnoletnega otroka je, da se mu omogoči uspešno šolanje: če preživninske zmožnosti staršev to omogočajo, mu je treba zagotoviti tak standard, da se lahko posveti šolanju in ga uspešno konča. V okoliščinah konkretnega primera, ko imata starša res dobre preživninske zmožnosti, predlagatelj pa študira medicino, ki zahteva velik angažma študentov (kar je splošno znano) in je pri študiju zelo prizadeven (njegova povprečna ocena presega 9), nasprotna udeleženka neupravičeno zahteva, da z lastnim delom pridobiva sredstva za preživljanje in s tem zmanjšuje preživninsko obveznost staršev.
Namen starševske skrbi in vzgoje je razvoj otroka v samostojno osebnost, cilj je otrokova osamosvojitev. Starši od odraslih otrok ne morejo pričakovati, da bodo pomemben del prostega časa preživeli z njimi.
ZDR-1 člen 67, 67/2, 137, 154, 164, 202.. OZ člen 347, 347/1.
nadomestilo za neizrabljen letni dopust - pravica do dela s krajšim delovnim časom - terjatve iz delovnega razmerja - sprememba sodbe - zmotna uporaba materialnega prava - obresti - zastaranje - delovni invalid
Glede delavcev, ki delajo krajši delovni čas po posebnih predpisih, med katere spada tudi tožnik, je bistven drugi odstavek 67. člena ZDR-1. Ta določa, da ima invalid, ki v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dela krajši delovni čas od polnega, pravico do plačila dela po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot delavec, ki dela polni delovni čas, če s tem zakonom ni drugače določeno. Med druge pravice iz delovnega razmerja spada tudi denarno nadomestilo za neizrabljeni letni dopust.
ZDR-1 člen 137, 137/3.. ZZVZZ člen 84.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 229.. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.. OZ člen 378.
nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela - zakonske zamudne obresti - zavrženje tožbe - delovni spor - sodna pristojnost - razveljavitev sklepa
Delodajalec izplača nadomestilo plače na podlagi odločitve imenovanega zdravnika o začasni zadržanosti od dela, nato pa, če so za to izpolnjeni pogoji, zahteva povračilo od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Gre za spor o pravicah iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem po točki b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1.
DZ člen 157, 157/1, 157/2, 157/3, 161, 163, 163/1, 163/2. ZNP-1 člen 100.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - zavračanje stikov - pomen otrokove želje pri ureditvi stikov - upoštevanje (ugotavljanje) otrokovih želja - odtujevanje otroka - nujnost izdaje začasne odredbe - stiki pod nadzorom - časovna omejenost ukrepa
Stroka je enotna, da neizvajanje stikov otroka z nerazidenčnim staršem, če ni kakšnih posebnih okoliščin na strani tega starša, ogroža otrokov zdrav, celosten razvoj.
Mnenji dveh strokovnjakinj, ki imata oporo tudi v podatkih spisa, predvsem poročilih CSD o izvajanju stikov, s stopnjo verjetnosti izkazujeta da bo, če A. ne bo imela stikov z očetom, ogrožen njen zdrav razvoj. Mnenji dveh strokovnjakinj sta močnejši argument kot trditve in izpovedbe nasprotne udeleženke in eno drugačno mnenje CSD.
ZPP člen 19, 339, 339/2, 339/2-1.. ZDR-1 člen 142.. ZDSS-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3.. ZPIZ-2 člen 413, 413/1.
nepravilna sestava sodišča - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - voznik avtobusa - delovni čas - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - zavarovalna doba s povečanjem
S postavljenim tožbenim zahtevkom za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje za obdobje od maja 2015 do aprila 2017, ki so bili konkretizirani po višini v mesečnih zneskih, je tožnica uveljavljala terjatev, jasno izraženo v denarju. Tako oblikovan tožbeni zahtevek je po svoji vsebini premoženjskopravne narave. Ker ni presegal vrednosti 40.000,00 EUR, je o njem na prvi stopnji pravilno odločil sodnik posameznik. Tožnica je resda za isto obdobje postavila tudi tožbeni zahtevek za prijavo v pokojninski načrt poklicnega zavarovanja pri KAD in za sklenitev pogodbe o financiranju pokojninskega načrta za poklicno zavarovanje oziroma vključitev tožnice v nov pokojninski načrt, kar pa ni narekovalo drugačne sestave sodišča.
V istovrstni zadevi VIII Ips 30/2019, na katero se je pravilno sklicevalo že sodišče prve stopnje, je Vrhovno sodišče RS obrazložilo, da pogoja 80 % vsega dejanskega delovnega časa v posameznem letu ni mogoče razumeti na način, da bi dejanska vožnja (premikanje vozila) morala obsegati 80 % letnega fonda delovnega časa za posameznega delavca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00055283
KZ-1 člen 49, 59, 59/4, 135, 135/1.. ZKP člen 18, 18/1, 301, 301/1, 314, 314/6, 334, 334/2, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 386, 442, 442/1.. ZS člen 83a.
kaznivo dejanje grožnje - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - kršitev pravice obdolženca do obrambe - neupravičen izostanek z naroka - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - vzdrževanje reda na glavni obravnavi - zavrnitev dokaznih predlogov - prosta presoja dokazov v kazenskem postopku - enotna kazen - pogojna obsodba
Glavno obravnavo vodi predsednik senata (oziroma v skrajšanem postopku sodnik posameznik), ki je dolžan zagotoviti nemoten potek obravnave ter skrbeti za red v sodni dvorani in za dostojanstvo sodišča (prvi odstavek 301. člena ZKP). Brez vsakega dvoma je predsednik senata dolžan poskrbeti tudi za varovanje zdravja in življenja procesnih udeležencev, kar je še posebej pomembno v času epidemije virusne okužbe SARS-CoV-2 (COVID-19), zaradi katere so bili sprejeti številni začasni ukrepi. V času izvedbe spornega naroka za glavno obravnavo je veljala Odredba predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije z dne 28. 1. 2021, nazadnje spremenjena dne 13. 5. 2021, ki je v 3.2. točki izrecno določala, da morajo na naroku, skladno s strokovnimi priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje, vsi nositi zaščitno opremo. Med zaščitno opremo spada tudi obrazna maska, zaradi česar je sodnica posameznica, upoštevaje konkretne okoliščine zadeve, obdolženca, ki ni nosil maske, upravičeno pozvala, da si jo nadene, ter ga pri tem opozorila na posledice, če ne bo tako ravnal. Ker obdolženec ni želel nositi maske, je zapustil razpravno dvorano, njegovo samovoljno odločitev pa je sodnica utemeljeno štela kot neopravičeni izostanek.
Sodišče prve stopnje je namreč obdolžencu dalo zadostno in realno možnost, da bi bil ves čas navzoč pri zaslišanju oškodovank, vendar je s tem, ko je večkrat odšel iz razpravne dvorane, po mnenju pritožbenega sodišča prevzel nase nevarnost, da izjav oškodovank ne bo mogel v celoti preveriti. S svojimi ravnanji se je obdolženec očitno odpovedal procesnim jamstvom, zato ravnanju sodišča prve stopnje ni mogoče pripisati kršitve pravice do obrambe in s tem bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP.
ZPP člen 205, 205/1-3, 208, 208/1, 354, 354/1, 458, 458/1.
izbris družbe iz sodnega registra - prekinitev pravdnega postopka - prevzem postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka
Na podlagi določila 3. točke 205. člena ZPP je z dnem izbrisa prvotne tožnice (upnice) prišlo do prekinitve pravdnega postopka. Po določilu prvega odstavka 208. člena ZPP se tako prekinjeni postopek nadaljuje (tudi takrat), ko ga pravni naslednik pravne osebe prevzame. To je na glavni obravnavi 24. 11. 2021 pooblaščenka tožnice (smiselno) storila na tak način, da je v spis vložila izpisek iz sodnega registra ter pooblastilo nove družbe za zastopanje rekoč, da je sedaj tožeča stranka E.
stroški upravljanja večstanovanjske stavbe - obveznost solastnika - bremena skupne stvari - deljiva obveznost - obveznosti etažnega lastnika
Pri stroških upravljanja gre za breme, ki ga je solastnik dolžan kriti v sorazmerju s solastninskim deležem (68. člen SPZ). Obveznost je deljiva in se toženec te obveznosti ne bi razbremenil niti v primeru, da bi se s tožnikom dogovoril, da bo vse stroške krila solastnica.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog - tehnološki razlog - zmotna uporaba materialnega prava - reorganizacija poslovanja
Toženka je v zvezi z uvedbo aplikacije E. poleg tehnološkega navajala tudi organizacijski odpovedni razlog, saj je v obrazložitvi odpovedi izrecno zapisala, da bo imela po pričetku uporabe te aplikacije potrebo po omejeni koordinaciji med bencinskimi servisi in pogodbenimi partnerji ter da bo delovne naloge v zvezi s tem prevzel drug delavec. Okoliščina, da potreba po delu na področju vzdrževanja s trenutkom uvedbe aplikacije še ni povsem prenehala, zato ne utemeljuje zaključka o nezakonitosti odpovedi.
Za presojo zakonitosti odpovedi ni bistveno, ali bi lahko toženka tožniku še nekaj mesecev zagotavljala delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi v zmanjšanem obsegu, če do reorganizacije ne bi prišlo. Po pravilnem stališču toženke sodišče tega niti ni pristojno ugotavljati, saj gre v tem delu za njene organizacijske poslovne odločitve, v katerih smiselnost se sodišče ne more spuščati.
ZDR-1 člen 87, 88, 89, 89/1, 89/1-4, 116.. ZPIZ-1 člen 102, 102/1.
delovni invalid - odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravica do premestitve - krajši delovni čas - III. kategorija invalidnosti
Tožena stranka je v zvezi z omejitvami delovnega časa za tožnika zaprosila za mnenje ZPIZ in pojasnjeno ji je bilo, da mora tožnik delati 5 dni v tednu po 6 ur na dan ter mu mora biti zagotovljen počitek 2 dni. Ker tožena stranka tožniku ni mogla zagotoviti dela ustreznega omejitvam po odločbah ZPIZ, je pričela s postopkom redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu po 4. alineji prvega odstavka 89. člena in 116. člena ZDR-1 ter obvestila o nameravani redni odpovedi Komisijo za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je nato podala pozitivno mnenje dne 3. 3. 2021. Na podlagi navedenega je tožena stranka tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi z dne 12. 3. 2021.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bila tožniku odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga, ker delodajalec zanj ni imel na razpolago drugega ustreznega dela oziroma delovnega mesta, kamor bi ga lahko razporedil ob upoštevanju vseh njegovih omejitev za delo.
povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe - umik tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka - povod za tožbo - razlog za umik tožbe - priznanje izločitvene pravice v stečajnem postopku - nepravilno oblikovan tožbeni zahtevek - solidarna odgovornost za plačilo stroškov postopka
Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da toženka ni dala povoda za tožbo. Če je tožnica želela doseči izvršbo na obravnavano nepremičnino, je morala vložiti tožbo zoper toženko, ki je bila v zemljiški knjigi vknjižena kot lastnica.
Razlog za tožbo je bil v pravno neurejenem razmerju med tožencema. S priznanjem izločitvene pravice sta razmerje uredila na način, kot ga je uveljavljala tožnica v tej pravdi. Na kakšen način sta to naredila, z vidika tožničinega interesa, ki ga je zasledovala s tožbo, ni pomembno. Zato tudi ni pomembno, ali toženka, ki je v stečajnem postopku, drugače kot tako, da je toženec prijavil izločitveno pravico, ni smela urediti razmerja s tožencem.
Neutemeljeni so tudi pritožbeni razlogi, s katerimi pritožnica uveljavlja toženčevo odgovornost za stroške postopka. Ne da bi bila tožba vložena zoper pritožnico kot zemljiškoknjižno lastnico, tožnica s tožbo ne bi mogla uspeti. S tem ko je tožnica vložila tožbo zoper dolžnika, sta postala enotna sospornika. Pravilno je zato stališče, da je prispevek vsakega od tožencev k tožničinim stroškom stvar njunega notranjega razmerja.
navzočnost oseb pri hišni preiskavi - izjava priče - hišna preiskava
Strinjati se je s pritožbo, da navzoči polnoletni priči, ki morata biti navzoči pri hišni preiskavi predstavljata garant, da se hišna preiskava opravlja v skladu s procesnimi določbami členov 215 in 216 ZKP, pritrditi pa je pritožbi tudi v delu, da pričevanje policista, ki vodi hišno preiskavo, ne more biti edini dokaz o tem, kako je hišna preiskava dejansko potekala in njegovo pričanje ne more nadomestiti pričanja prič, ki so bile pri hišni preiskavi navzoči.