redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog - tehnološki razlog - zmotna uporaba materialnega prava - reorganizacija poslovanja
Toženka je v zvezi z uvedbo aplikacije E. poleg tehnološkega navajala tudi organizacijski odpovedni razlog, saj je v obrazložitvi odpovedi izrecno zapisala, da bo imela po pričetku uporabe te aplikacije potrebo po omejeni koordinaciji med bencinskimi servisi in pogodbenimi partnerji ter da bo delovne naloge v zvezi s tem prevzel drug delavec. Okoliščina, da potreba po delu na področju vzdrževanja s trenutkom uvedbe aplikacije še ni povsem prenehala, zato ne utemeljuje zaključka o nezakonitosti odpovedi.
Za presojo zakonitosti odpovedi ni bistveno, ali bi lahko toženka tožniku še nekaj mesecev zagotavljala delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi v zmanjšanem obsegu, če do reorganizacije ne bi prišlo. Po pravilnem stališču toženke sodišče tega niti ni pristojno ugotavljati, saj gre v tem delu za njene organizacijske poslovne odločitve, v katerih smiselnost se sodišče ne more spuščati.
ZDR-1 člen 87, 88, 89, 89/1, 89/1-4, 116.. ZPIZ-1 člen 102, 102/1.
delovni invalid - odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravica do premestitve - krajši delovni čas - III. kategorija invalidnosti
Tožena stranka je v zvezi z omejitvami delovnega časa za tožnika zaprosila za mnenje ZPIZ in pojasnjeno ji je bilo, da mora tožnik delati 5 dni v tednu po 6 ur na dan ter mu mora biti zagotovljen počitek 2 dni. Ker tožena stranka tožniku ni mogla zagotoviti dela ustreznega omejitvam po odločbah ZPIZ, je pričela s postopkom redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu po 4. alineji prvega odstavka 89. člena in 116. člena ZDR-1 ter obvestila o nameravani redni odpovedi Komisijo za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je nato podala pozitivno mnenje dne 3. 3. 2021. Na podlagi navedenega je tožena stranka tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi z dne 12. 3. 2021.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bila tožniku odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga, ker delodajalec zanj ni imel na razpolago drugega ustreznega dela oziroma delovnega mesta, kamor bi ga lahko razporedil ob upoštevanju vseh njegovih omejitev za delo.
kolektivni delovni spor - epidemija - dodatek za nevarnost in posebne obremenitve - javni uslužbenci - kršitev kolektivne pogodbe
Drugi odstavek 39. člena KPJS dovolj jasno zamejuje pravico do spornega dodatka, ko ga veže samo na čas dela v nevarnih pogojih in pod posebnimi obremenitvami. KPJS sicer res ne določa tudi stopnje ogroženosti za upravičenost do dodatka, vseeno pa daje jasen okvir časovne in vsebinske upravičenosti do dodatka, iz česar ni mogoče sklepati, da bi bili javni uslužbenci upravičeni do dodatka ves delovni čas - celo v času opravljanja dela na domu.
povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe - umik tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka - povod za tožbo - razlog za umik tožbe - priznanje izločitvene pravice v stečajnem postopku - nepravilno oblikovan tožbeni zahtevek - solidarna odgovornost za plačilo stroškov postopka
Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da toženka ni dala povoda za tožbo. Če je tožnica želela doseči izvršbo na obravnavano nepremičnino, je morala vložiti tožbo zoper toženko, ki je bila v zemljiški knjigi vknjižena kot lastnica.
Razlog za tožbo je bil v pravno neurejenem razmerju med tožencema. S priznanjem izločitvene pravice sta razmerje uredila na način, kot ga je uveljavljala tožnica v tej pravdi. Na kakšen način sta to naredila, z vidika tožničinega interesa, ki ga je zasledovala s tožbo, ni pomembno. Zato tudi ni pomembno, ali toženka, ki je v stečajnem postopku, drugače kot tako, da je toženec prijavil izločitveno pravico, ni smela urediti razmerja s tožencem.
Neutemeljeni so tudi pritožbeni razlogi, s katerimi pritožnica uveljavlja toženčevo odgovornost za stroške postopka. Ne da bi bila tožba vložena zoper pritožnico kot zemljiškoknjižno lastnico, tožnica s tožbo ne bi mogla uspeti. S tem ko je tožnica vložila tožbo zoper dolžnika, sta postala enotna sospornika. Pravilno je zato stališče, da je prispevek vsakega od tožencev k tožničinim stroškom stvar njunega notranjega razmerja.
Kljub pravnomočni odločitvi (sodba in sklep Pdp 622/2020 z dne 21. 4. 2021) je sodišče prve stopnje 30. 12. 2021 izdalo sklep, s katerim je tožbo zoper prvo toženko zavrglo, ker je bila izbrisana iz poslovnega registra na podlagi sklepa, ki je postal pravnomočen dne 7. 7. 2021. Pri tem se je sklicevalo na 80. člen ZPP v zvezi s petim odstavkom 81. člena ZPP, ki se nanaša na obstoj stranke. Sklep o zavrženju tožbe je evidentno napačen, saj je bilo v tej zadevi ob izdaji izpodbijanega sklepa že pravnomočno odločeno. Tožba je bila zavržena zoper prvo toženko, ne zoper drugo toženko, ki se pritožuje. Ker izpodbijani sklep v njen pravni položaj ne posega, druga toženka nima pravnega interesa za pritožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00055121
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 359. OZ člen 179.
odškodnina zaradi zdravniške napake - zapleti med zdravljenjem - kolonoskopija - denarna odškodnina - višina nepremoženjske škode - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - oblike nepremoženjske škode - strah za izid zdravljenja - odškodnina za telesne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - satisfakcija - prepoved reformatio in peius - prekluzija navedb - načelo kontradiktornosti
Načelo prepovedi reformatio in peius je v civilnem postopku (359. člena ZPP) posledica načela dispozitivnosti, predvsem pa pravila o delni pravnomočnosti.
Dokazna ocena o trajanju in intenzivnosti bolečin in prestanega strahu ter nevšečnostih med zdravljenjem je oprta na medicinsko dokumentacijo in izpovedbo tožnice, ki je bila objektivizirana z izvedeniškim mnenjem postavljenega sodnega izvedenca medicinske stroke v tem postopku. 84 povprečnih plač primerno odseva satisfakcijo za dolgoletno zdravljenje, povezano z zapleti, ki so ogrožali tožničino življenje, zaradi okrnitve življenjskih aktivnosti na poklicnem in zasebnem področju, skaženost in prestani strah.
ZPP člen 19, 19/2.. ZDR-1 člen 142.. ZDSS-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3.. ZPIZ-2 člen 413, 413/1.
voznik avtobusa - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - zavarovalna doba s povečanjem - efektivni delovni čas - sestava sodišča
Efektivni delovni čas je vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Za dejanski delovni čas, prebit na delu voznika avtobusa, se tako v smislu Sklepa o določitvi delovnih mest v eksploataciji gozdov in delovnih mest voznikov, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, in o stopnji povečanja šteje čas, ko delavec dejansko opravlja delo voznika, to pa vključuje tudi čas, ko stoji pred semaforjem, čaka na parkirišču zaradi uskladitve vožnje z voznim redom, pripravlja in pospravlja vozilo,… Glede na navedeno je nepravilno zavzemanje pritožbe, da bi bilo treba pri ugotavljanju pogoja 80 % vsega delovnega časa upoštevati le čas vožnje.
navzočnost oseb pri hišni preiskavi - izjava priče - hišna preiskava
Strinjati se je s pritožbo, da navzoči polnoletni priči, ki morata biti navzoči pri hišni preiskavi predstavljata garant, da se hišna preiskava opravlja v skladu s procesnimi določbami členov 215 in 216 ZKP, pritrditi pa je pritožbi tudi v delu, da pričevanje policista, ki vodi hišno preiskavo, ne more biti edini dokaz o tem, kako je hišna preiskava dejansko potekala in njegovo pričanje ne more nadomestiti pričanja prič, ki so bile pri hišni preiskavi navzoči.
Ne drži pritožbena navedba, da naj bi sodišče prve stopnje zavrglo tožbo, ki sploh ni bila vložena. Iz spisa jasno izhaja, da je tožnik 20. 12. 2021 vložil vlogo, označeno kot tožba, v zvezi s katero ga je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 27. 12. 2021 v skladu s 108. členom ZPP utemeljeno pozvalo, da jo v roku 15 dni popravi oziroma dopolni tako, da bo razumljiva (v slovenskem jeziku) in sposobna za obravnavo (s postavitvijo zneskovno opredeljenega zahtevka). Tožniku je bil sklep, v katerem je bil opozorjen na sankcijo zavrženja in možnost brezplačne pravne pomoči, vročen 30. 12. 2021. Ker naloženega v odrejenem roku ni storil, je sodišče prve stopnje tožbo v skladu s četrtim odstavkom 108. člena ZPP pravilno zavrglo.
izvedba dokazov - predlog za izločitev sodnika - odsotnost stranke kljub vročenemu vabilu na zaslišanje - izločitveni razlog
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sodišče prve stopnje utemeljeno ni zaslišalo tožnice, saj se slednja naroka, na katerega je bila pravilno vabljena, ni udeležila, prav tako svoje odsotnosti ni upravičila, zato je sodišče pravilno izvedlo narok v nenavzočnosti tožnice (262. člen ZPP).
Pravica strank predlagati izločitev je po 72. členu ZPP časovno omejena.
prodaja nepremičnine - nepravdni postopek - delitveni postopek - postopek delitve stvari v solastnini - varstvo dobroverne tretje osebe - upravičenec - ugasnitev pravice - ugasnitev stvarnih pravic - pravilna uporaba materialnega prava
Konkretni postopek poteka po določbah ZNP, ki glede prodaje nepremičnine v postopku delitve odkazuje na ZIZ, in sicer glede na korektno navedeno sodno prakso na tiste določbe, ki jih je glede na naravo stvari mogoče uporabiti, ne pa na vse, kot se neutemeljeno zavzema pritožnik. V poštev torej pride drugi odstavek 174. člena ZIZ, ki določa, katera bremena s prodajo ugasnejo. Ker ZNP (za razliko od novega zakona ZNP-1) ne vsebuje določbe o vpisu zaznambe postopka delitve solastnine v zemljiški knjigi, je sodišče prve stopnje v tem konkretnem primeru pravilno poiskalo ustrezen časovni trenutek, po katerem vpisana bremena s prodajo ugasnejo - vročitev predloga za prodajo nasprotnemu udeležencu.
odmor med delovnim časom - odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Za odločitev je bistveno vprašanje, ali je bilo delo tožnika v nočni izmeni tako intenzivno, da ni mogel izrabiti odmora. Tožnik je pred sodiščem prve stopnje izrecno opozoril na zahtevnost njegovega delovnega mesta, ki zahteva stalno zbranost in izpolnjevanje delovnih obveznosti (nadzorni sistem z več kamerami, spremljanje varovanega območja, prihodi in klici strank ipd.), česar pa sodišče ni upoštevalo, ker je zavzelo napačno stališče, da je relevantna le možnost zamenjave. Ker dejanske obremenjenosti ni raziskalo, ni moglo ustrezno odgovoriti na vprašanje možnega koriščenja odmora.
ZPP člen 19, 339, 339/2, 339/2-1.. ZDR-1 člen 142.. ZDSS-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3.. ZPIZ-2 člen 413, 413/1.
nepravilna sestava sodišča - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - voznik avtobusa - delovni čas - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - zavarovalna doba s povečanjem
S postavljenim tožbenim zahtevkom za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje za obdobje od maja 2015 do aprila 2017, ki so bili konkretizirani po višini v mesečnih zneskih, je tožnica uveljavljala terjatev, jasno izraženo v denarju. Tako oblikovan tožbeni zahtevek je po svoji vsebini premoženjskopravne narave. Ker ni presegal vrednosti 40.000,00 EUR, je o njem na prvi stopnji pravilno odločil sodnik posameznik. Tožnica je resda za isto obdobje postavila tudi tožbeni zahtevek za prijavo v pokojninski načrt poklicnega zavarovanja pri KAD in za sklenitev pogodbe o financiranju pokojninskega načrta za poklicno zavarovanje oziroma vključitev tožnice v nov pokojninski načrt, kar pa ni narekovalo drugačne sestave sodišča.
V istovrstni zadevi VIII Ips 30/2019, na katero se je pravilno sklicevalo že sodišče prve stopnje, je Vrhovno sodišče RS obrazložilo, da pogoja 80 % vsega dejanskega delovnega časa v posameznem letu ni mogoče razumeti na način, da bi dejanska vožnja (premikanje vozila) morala obsegati 80 % letnega fonda delovnega časa za posameznega delavca.
ZDR-1 člen 67, 67/2, 137, 154, 164, 202.. OZ člen 347, 347/1.
nadomestilo za neizrabljen letni dopust - pravica do dela s krajšim delovnim časom - terjatve iz delovnega razmerja - sprememba sodbe - zmotna uporaba materialnega prava - obresti - zastaranje - delovni invalid
Glede delavcev, ki delajo krajši delovni čas po posebnih predpisih, med katere spada tudi tožnik, je bistven drugi odstavek 67. člena ZDR-1. Ta določa, da ima invalid, ki v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dela krajši delovni čas od polnega, pravico do plačila dela po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot delavec, ki dela polni delovni čas, če s tem zakonom ni drugače določeno. Med druge pravice iz delovnega razmerja spada tudi denarno nadomestilo za neizrabljeni letni dopust.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00054473
ZGD-1 člen 8, 8/1-1. ZFPPIPP člen 350, 350/2, 350/3, 352. OZ člen 70, 70/1.
stečajni postopek - prijava terjatev v stečajnem postopku - načelo enakosti upnikov - prenehanje terjatve - osebni stečaj - potrdilo o plačilu - solidarna terjatev ali obveznost - sodba na podlagi pripoznave - spregled pravne osebnosti - zloraba pravne osebe za oškodovanje upnikov - zakoniti zastopnik družbe
Ker je spregled pravne osebnosti izjema od temeljnega pravila korporacijskega prava, da družbeniki ne odgovarjajo za obveznosti (kapitalske) družbe, je treba izjemo razlagati ozko.
Zahtevek ni utemeljen niti na podlagi določb o spregledu pravne osebnosti, niti na kakšni drugi podlagi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00055840
ZPIZ-2 člen 413, 413/1.. ZPP člen 19, 19/2, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-8.. ZDSS-1 člen 14, 14/1, 14/2.. ZDR-1 člen 142.
nepravilna sestava sodišča - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - voznik avtobusa - delovni čas - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - zavarovalna doba s povečanjem
S postavljenim tožbenim zahtevkom za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje za obdobje od januarja 2013 do junija 2018, ki so bili konkretizirani po višini v mesečnih zneskih, je tožnik uveljavljal terjatev, jasno izraženo v denarju. Tako oblikovan tožbeni zahtevek je po svoji vsebini premoženjskopravne narave. Ker ni presegal vrednosti 40.000,00 EUR, je v skladu z navedenima določbama ZDSS-1 o njem na prvi stopnji pravilno odločil sodnik posameznik. Tožnik je resda za isto obdobje postavil tudi tožbeni zahtevek za prijavo v pokojninski načrt poklicnega zavarovanja pri KAD in za sklenitev pogodbe o financiranju pokojninskega načrta za poklicno zavarovanje oziroma vključitev tožnika v nov pokojninski načrt, kar pa ni narekovalo drugačne sestave sodišča.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je tožnik že na podlagi prehodne določbe 413. člena ZPIZ- 2 tudi po 1. 1. 2013 upravičen do plačila prispevkov za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, saj je bil že pred tem dnem vključen v zavarovanje in so bili zanj plačani prispevki. Toženka tej presoji v pritožbi niti ne oporeka, ampak se zavzema za upoštevanje dejanskega delovnega časa na delovnem mestu, za katerega se je ob uveljavitvi ZPIZ-1 štela zavarovalna doba s povečanjem. Te toženkine navedbe, ki niti niso bistvene za odločitev, je pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje.
ZPP člen 205, 205/1-3, 208, 208/1, 354, 354/1, 458, 458/1.
izbris družbe iz sodnega registra - prekinitev pravdnega postopka - prevzem postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka
Na podlagi določila 3. točke 205. člena ZPP je z dnem izbrisa prvotne tožnice (upnice) prišlo do prekinitve pravdnega postopka. Po določilu prvega odstavka 208. člena ZPP se tako prekinjeni postopek nadaljuje (tudi takrat), ko ga pravni naslednik pravne osebe prevzame. To je na glavni obravnavi 24. 11. 2021 pooblaščenka tožnice (smiselno) storila na tak način, da je v spis vložila izpisek iz sodnega registra ter pooblastilo nove družbe za zastopanje rekoč, da je sedaj tožeča stranka E.
Ker je zavest storilca o tem, da lažno prijavlja uradno pregonljivo kaznivo dejanje, zakonski znak predmetnega kaznivega dejanja, mora biti v opisu dejanja natančno konkretizirana in za sklepčnost opisa ne zadostuje le pravni stavek oziroma abstraktni opis, kot to zmotno meni pritožnica.
V tem primeru ne gre za zahtevo po nepotrebnem ekstenzivnem opisovanju kaznivega dejanja, pač pa za konkretizacijo njegovih zakonskih znakov, ki jih ni mogoče nadomestiti z obrazložitvijo obtoženega akta ali morebitne sodne odločbe.
preživninska obveznost staršev - preživljanje polnoletnega otroka, ki se redno šola - namen preživnine - višina preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - porazdelitev preživninskega bremena - stiki otroka s staršem
Za odločitev o porazdelitvi preživninskega bremena med starša je treba ugotoviti preživninske zmožnosti in ne premoženjsko stanje staršev. Treba je ugotoviti realne zmožnosti staršev za pridobivanje dohodka: upošteva se njune zmožnosti za zaslužek v danem okolju glede na izobrazbo, strokovno usposobljenost, izkušnje, zdravstveno stanje.
Namen postopka za določitev preživnine je, da se zagotovi ustrezen standard otroku, ne pa urejanje premoženjskih razmerij med staršema.
Namen preživnine za polnoletnega otroka je, da se mu omogoči uspešno šolanje: če preživninske zmožnosti staršev to omogočajo, mu je treba zagotoviti tak standard, da se lahko posveti šolanju in ga uspešno konča. V okoliščinah konkretnega primera, ko imata starša res dobre preživninske zmožnosti, predlagatelj pa študira medicino, ki zahteva velik angažma študentov (kar je splošno znano) in je pri študiju zelo prizadeven (njegova povprečna ocena presega 9), nasprotna udeleženka neupravičeno zahteva, da z lastnim delom pridobiva sredstva za preživljanje in s tem zmanjšuje preživninsko obveznost staršev.
Namen starševske skrbi in vzgoje je razvoj otroka v samostojno osebnost, cilj je otrokova osamosvojitev. Starši od odraslih otrok ne morejo pričakovati, da bodo pomemben del prostega časa preživeli z njimi.