CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00055121
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 359. OZ člen 179.
odškodnina zaradi zdravniške napake - zapleti med zdravljenjem - kolonoskopija - denarna odškodnina - višina nepremoženjske škode - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - oblike nepremoženjske škode - strah za izid zdravljenja - odškodnina za telesne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - satisfakcija - prepoved reformatio in peius - prekluzija navedb - načelo kontradiktornosti
Načelo prepovedi reformatio in peius je v civilnem postopku (359. člena ZPP) posledica načela dispozitivnosti, predvsem pa pravila o delni pravnomočnosti.
Dokazna ocena o trajanju in intenzivnosti bolečin in prestanega strahu ter nevšečnostih med zdravljenjem je oprta na medicinsko dokumentacijo in izpovedbo tožnice, ki je bila objektivizirana z izvedeniškim mnenjem postavljenega sodnega izvedenca medicinske stroke v tem postopku. 84 povprečnih plač primerno odseva satisfakcijo za dolgoletno zdravljenje, povezano z zapleti, ki so ogrožali tožničino življenje, zaradi okrnitve življenjskih aktivnosti na poklicnem in zasebnem področju, skaženost in prestani strah.
Kljub pravnomočni odločitvi (sodba in sklep Pdp 622/2020 z dne 21. 4. 2021) je sodišče prve stopnje 30. 12. 2021 izdalo sklep, s katerim je tožbo zoper prvo toženko zavrglo, ker je bila izbrisana iz poslovnega registra na podlagi sklepa, ki je postal pravnomočen dne 7. 7. 2021. Pri tem se je sklicevalo na 80. člen ZPP v zvezi s petim odstavkom 81. člena ZPP, ki se nanaša na obstoj stranke. Sklep o zavrženju tožbe je evidentno napačen, saj je bilo v tej zadevi ob izdaji izpodbijanega sklepa že pravnomočno odločeno. Tožba je bila zavržena zoper prvo toženko, ne zoper drugo toženko, ki se pritožuje. Ker izpodbijani sklep v njen pravni položaj ne posega, druga toženka nima pravnega interesa za pritožbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00054670
KZ-1 člen 132, 132/1, 133, 133/1. ZKP člen 53, 54, 54/1, 136, 277, 277/2, 372, 372-1, 434, 434/1, 437, 437/1. ZZZDR člen 192.
protipraven odvzem prostosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - protipravnost - opis dejanja v obtožnem predlogu - nevezanost na pravno opredelitev dejanja - opisano dejanje ni kaznivo dejanje - kršitev kazenskega zakona - prisiljenje - naznanitev kaznivega dejanja - predlog za pregon - odvzem poslovne sposobnosti - obvezne sestavine obtožnega predloga
Za osebe, ki niso poslovno sposobne, poda predlog za pregon njihov zakoniti zastopnik, v konkretnem primeru Center za socialno delo, oškodovankin skrbnik.
Protipravnost pri kaznivem dejanju protipravnega odvzema prostosti je posebni zakonski znak in mora biti konkretiziran v opisu kaznivega dejanja.
odmor med delovnim časom - odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Za odločitev je bistveno vprašanje, ali je bilo delo tožnika v nočni izmeni tako intenzivno, da ni mogel izrabiti odmora. Tožnik je pred sodiščem prve stopnje izrecno opozoril na zahtevnost njegovega delovnega mesta, ki zahteva stalno zbranost in izpolnjevanje delovnih obveznosti (nadzorni sistem z več kamerami, spremljanje varovanega območja, prihodi in klici strank ipd.), česar pa sodišče ni upoštevalo, ker je zavzelo napačno stališče, da je relevantna le možnost zamenjave. Ker dejanske obremenjenosti ni raziskalo, ni moglo ustrezno odgovoriti na vprašanje možnega koriščenja odmora.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-8.. ZDR-1 člen 142.. ZDSS-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3.. ZPIZ-2 člen 413.
voznik avtobusa - delovni čas - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - zavarovalna doba s povečanjem - sestava sodišča
S postavljenim tožbenim zahtevkom za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje za obdobje od decembra 2014 do januar 2019, ki so bili konkretizirani po višini v mesečnih zneskih, je tožnik uveljavljal terjatev, jasno izraženo v denarju. Tako oblikovan tožbeni zahtevek je po svoji vsebini premoženjskopravne narave. Ker ni presegal vrednosti 40.000,00 EUR, je v skladu z navedenima določbama ZDSS-1 o njem na prvi stopnji pravilno odločil sodnik posameznik.
Za dejanski delovni čas, prebit na delu voznika avtobusa, se v smislu Sklepa o določitvi delovnih mest v eksploataciji gozdov in delovnih mest voznikov, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, in o stopnji povečanja šteje čas, ko delavec dejansko opravlja delo voznika, to pa vključuje tudi čas, ko stoji pred semaforjem, čaka na parkirišču zaradi uskladitve vožnje z voznim redom, pripravlja in pospravlja vozilo, ipd., in ne zgolj čas vožnje.
pravočasnost dopolnitve vloge - vložitev vloge na nepristojno sodišče - prava neuka stranka - konkreten poziv na dopolnitev tožbe
Tožnik je še pred prejemom poziva sodišča, naj tožbo dopolni, odgovoril na poziv upnika glede dokazil za uveljavljano terjatev. Odgovoril je tudi na sklep okrožnega sodišča, naj dopolni trditve in dokaze. Vendar vlog ni poslal na pristojno sodišče. Glede na to, da gre za prava neuko stranko, da je pošto v zvezi s to zadevo prejemal iz več sodišč (izvršilnega in okrožnega) ter da je bila pristojnost ugotovljena šele po sproženem sporu o pristojnosti, je treba vlogi tožnika, čeprav ju v spisu na pristojnem okrajnem sodišču v času izdaje izpodbijanega sklepa še ni bilo, skladno z desetim odstavkom 112. člena ZPP šteti za pravočasni.
Pritožbeno sodišče še dodaja, da mora biti sklep, s katerim sodišče poziva stranko, naj tožbo dopolni, ustrezno konkretiziran. Sodišče mora ob upoštevanju podanih navedb in listin v spisu stranko poučiti, katere so pomanjkljivosti, ki jih mora odpraviti, da bo zadevo lahko obravnavalo.
plačilo odškodnine - ustavna pravica do zdravega življenjskega okolja - odškodninska odgovornost države - prekomerni hrup - dovoljene imisije - škoda, ki presega običajne meje - protipravno ravnanje države - test sorazmernosti - konflikt med zasebnimi in javnimi interesi - ugovor pasivne legitimacije - dolžnost zmanjševanja škode
Dolžnost zmanjševanja škode od vsakega oškodovanca ob škodnem dogodku zahteva aktivno ravnanje za preprečitev in zmanjšanje škode (171. člen OZ). V spornem obdobju bi lahko na primer sama poskrbela za menjavo oken v spalnici, in tako ne glede na obvezno in potrebno prezračevanje vsaj v zimskem času, ko so okna ponoči1 načeloma zaprta, zmanjšala hrup v spalnici, nato pa od druge toženke zahtevala povračilo stroškov za opravljeni varstveni poseg, torej plačilo denarne odškodnine za premoženjsko škodo. Ugotovitev, da je prekomeren hrup zaradi avtocestnega prometa presegal mejne vrednosti, določene z upravnimi predpisi, in je tožnikoma, ki sta mu bila izpostavljena, povzročal duševne bolečine, nima za posledico avtomatizma odškodninske odgovornosti toženke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00054473
ZGD-1 člen 8, 8/1-1. ZFPPIPP člen 350, 350/2, 350/3, 352. OZ člen 70, 70/1.
stečajni postopek - prijava terjatev v stečajnem postopku - načelo enakosti upnikov - prenehanje terjatve - osebni stečaj - potrdilo o plačilu - solidarna terjatev ali obveznost - sodba na podlagi pripoznave - spregled pravne osebnosti - zloraba pravne osebe za oškodovanje upnikov - zakoniti zastopnik družbe
Ker je spregled pravne osebnosti izjema od temeljnega pravila korporacijskega prava, da družbeniki ne odgovarjajo za obveznosti (kapitalske) družbe, je treba izjemo razlagati ozko.
Zahtevek ni utemeljen niti na podlagi določb o spregledu pravne osebnosti, niti na kakšni drugi podlagi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00054385
OZ člen 83, 336, 336/1, 357, 357/1, 921. ZVPot člen 24, 24/1.
nesklepčnost tožbe - razmejitev med posameznimi oblikami škode - zavarovalna pogodba - pogodba o nezgodnem zavarovanju - splošni pogoji zavarovalne pogodbe - zastaranje zahtevka iz nezgodnega zavarovanja - zastaralni rok pri zavarovalni pogodbi - začetek teka zastaranja - razlaga splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje - dnevno nadomestilo zaradi začasne nezmožnosti za delo - nejasni pogodbeni pogoji - varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami
Sodišče prve stopnje zahtevka ni zavrnilo le zaradi zastaranja, ampak tudi zaradi nesklepčnosti, saj tožnica ni razmejila posledic dveh poškodb, tako da ni jasno, kateri del zahtevka se nanaša na katero zavarovalno pogodbo.
Pritožbene navedbe in citirana sodna praksa, da morata biti za postavitev zahtevka znana obseg in višina škode, kar se je v konkretnem primeru zgodilo šele leta 2019, ko je tožnica zaključila zdravljenje in so se ustalile posledice poškodb, veljajo za odškodninske zahtevke (bodisi zoper neposrednega povzročitelja škode, bodisi zoper odgovornostno zavarovalnico), v tem primeru pa tožničin zahtevek ni odškodninski, temveč temelji na pogodbi o nezgodnem zavarovanju. Za to pogodbo pa veljajo tudi in predvsem Splošni pogoji, ki urejajo vprašanje, kdaj zapade zahtevek za plačilo zavarovalnine. Iz določbe Splošnih pogojev, da se dnevno nadomestilo izplača le za prvih dvesto dni, je tudi jasno razvidno, da je v primeru, ko bolniški stalež traja dlje, zavarovanec najpozneje po poteku dvestotega dne upravičen terjati dnevno nadomestilo. Takrat torej terjatev iz tega naslova zapade in takrat prične teči zastaranje. Tožnica je bila v bolniškem staležu od 1. 10. 2015, dvestoti dan je bil 18. 4. 2016, torej je zastaranje (prvi odstavek 357. člena OZ) terjatve dnevnega nadomestila začelo teči 1. 1. 2017, enako kot za invalidnost. Tako je tudi ta terjatev zastarana, v pretežnem delu (za 1252 dni) pa tudi očitno neutemeljena glede na jasno omejitev trajanja dnevnega nadomestila v Splošnih pogojih.
navzočnost oseb pri hišni preiskavi - izjava priče - hišna preiskava
Strinjati se je s pritožbo, da navzoči polnoletni priči, ki morata biti navzoči pri hišni preiskavi predstavljata garant, da se hišna preiskava opravlja v skladu s procesnimi določbami členov 215 in 216 ZKP, pritrditi pa je pritožbi tudi v delu, da pričevanje policista, ki vodi hišno preiskavo, ne more biti edini dokaz o tem, kako je hišna preiskava dejansko potekala in njegovo pričanje ne more nadomestiti pričanja prič, ki so bile pri hišni preiskavi navzoči.
ZPP člen 19, 19/2.. ZDR-1 člen 142.. ZDSS-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3.. ZPIZ-2 člen 413, 413/1.
voznik avtobusa - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - zavarovalna doba s povečanjem - efektivni delovni čas - sestava sodišča
Efektivni delovni čas je vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Za dejanski delovni čas, prebit na delu voznika avtobusa, se tako v smislu Sklepa o določitvi delovnih mest v eksploataciji gozdov in delovnih mest voznikov, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, in o stopnji povečanja šteje čas, ko delavec dejansko opravlja delo voznika, to pa vključuje tudi čas, ko stoji pred semaforjem, čaka na parkirišču zaradi uskladitve vožnje z voznim redom, pripravlja in pospravlja vozilo,… Glede na navedeno je nepravilno zavzemanje pritožbe, da bi bilo treba pri ugotavljanju pogoja 80 % vsega delovnega časa upoštevati le čas vožnje.
kolektivni delovni spor - epidemija - dodatek za nevarnost in posebne obremenitve - javni uslužbenci - kršitev kolektivne pogodbe
Drugi odstavek 39. člena KPJS dovolj jasno zamejuje pravico do spornega dodatka, ko ga veže samo na čas dela v nevarnih pogojih in pod posebnimi obremenitvami. KPJS sicer res ne določa tudi stopnje ogroženosti za upravičenost do dodatka, vseeno pa daje jasen okvir časovne in vsebinske upravičenosti do dodatka, iz česar ni mogoče sklepati, da bi bili javni uslužbenci upravičeni do dodatka ves delovni čas - celo v času opravljanja dela na domu.
povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe - umik tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka - povod za tožbo - razlog za umik tožbe - priznanje izločitvene pravice v stečajnem postopku - nepravilno oblikovan tožbeni zahtevek - solidarna odgovornost za plačilo stroškov postopka
Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da toženka ni dala povoda za tožbo. Če je tožnica želela doseči izvršbo na obravnavano nepremičnino, je morala vložiti tožbo zoper toženko, ki je bila v zemljiški knjigi vknjižena kot lastnica.
Razlog za tožbo je bil v pravno neurejenem razmerju med tožencema. S priznanjem izločitvene pravice sta razmerje uredila na način, kot ga je uveljavljala tožnica v tej pravdi. Na kakšen način sta to naredila, z vidika tožničinega interesa, ki ga je zasledovala s tožbo, ni pomembno. Zato tudi ni pomembno, ali toženka, ki je v stečajnem postopku, drugače kot tako, da je toženec prijavil izločitveno pravico, ni smela urediti razmerja s tožencem.
Neutemeljeni so tudi pritožbeni razlogi, s katerimi pritožnica uveljavlja toženčevo odgovornost za stroške postopka. Ne da bi bila tožba vložena zoper pritožnico kot zemljiškoknjižno lastnico, tožnica s tožbo ne bi mogla uspeti. S tem ko je tožnica vložila tožbo zoper dolžnika, sta postala enotna sospornika. Pravilno je zato stališče, da je prispevek vsakega od tožencev k tožničinim stroškom stvar njunega notranjega razmerja.
ZIUZEOP člen 71.. KPJS člen 39, 39/1, 39/1-11, 39/2.. ZNB člen 7, 10, 37.
kolektivni delovni spor - epidemija - dodatek za nevarnost in posebne obremenitve - javni uslužbenci - kršitev kolektivne pogodbe
Sodišče prve stopnje je na podlagi določbe drugega odstavka 39. člena KPJS pravilno presodilo, da je pravica do dodatka za delo v rizičnih razmerah časovno omejena in da ta ne pripada javnemu uslužbencu za ves delovni čas, ko je opravljal delo v obdobjih razglašene epidemije bolezni COVID-19, temveč samo za čas, ko ga je dejansko opravljal v nevarnih pogojih in pod posebnimi obremenitvami, zato kršitev kolektivne pogodbe ni podana.
izvedba dokazov - predlog za izločitev sodnika - odsotnost stranke kljub vročenemu vabilu na zaslišanje - izločitveni razlog
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sodišče prve stopnje utemeljeno ni zaslišalo tožnice, saj se slednja naroka, na katerega je bila pravilno vabljena, ni udeležila, prav tako svoje odsotnosti ni upravičila, zato je sodišče pravilno izvedlo narok v nenavzočnosti tožnice (262. člen ZPP).
Pravica strank predlagati izločitev je po 72. členu ZPP časovno omejena.
DZ člen 157, 157/1, 157/2, 157/3, 161, 163, 163/1, 163/2. ZNP-1 člen 100.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - zavračanje stikov - pomen otrokove želje pri ureditvi stikov - upoštevanje (ugotavljanje) otrokovih želja - odtujevanje otroka - nujnost izdaje začasne odredbe - stiki pod nadzorom - časovna omejenost ukrepa
Stroka je enotna, da neizvajanje stikov otroka z nerazidenčnim staršem, če ni kakšnih posebnih okoliščin na strani tega starša, ogroža otrokov zdrav, celosten razvoj.
Mnenji dveh strokovnjakinj, ki imata oporo tudi v podatkih spisa, predvsem poročilih CSD o izvajanju stikov, s stopnjo verjetnosti izkazujeta da bo, če A. ne bo imela stikov z očetom, ogrožen njen zdrav razvoj. Mnenji dveh strokovnjakinj sta močnejši argument kot trditve in izpovedbe nasprotne udeleženke in eno drugačno mnenje CSD.
hišna preiskava - odredba za hišno preiskavo - utemeljeni razlogi za sum - nedovoljeni dokazi - izločitev nedovoljenih dokazov - okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum
Okoliščine iz predmetnega uradnega zaznamka, povečane porabe električne energije, anonimne prijave ter dejstvo prejšnjih zasegov prepovedanih drog, so takšne narave, da nedvomno na prvi pogled (prima facie) potrjujejo dognanja preiskovalnega sodnika o obstoju utemeljenih razlogov za sum storitve kaznivega dejanja.
ZDR-1 člen 67, 67/2, 137, 154, 164, 202.. OZ člen 347, 347/1.
nadomestilo za neizrabljen letni dopust - pravica do dela s krajšim delovnim časom - terjatve iz delovnega razmerja - sprememba sodbe - zmotna uporaba materialnega prava - obresti - zastaranje - delovni invalid
Glede delavcev, ki delajo krajši delovni čas po posebnih predpisih, med katere spada tudi tožnik, je bistven drugi odstavek 67. člena ZDR-1. Ta določa, da ima invalid, ki v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dela krajši delovni čas od polnega, pravico do plačila dela po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot delavec, ki dela polni delovni čas, če s tem zakonom ni drugače določeno. Med druge pravice iz delovnega razmerja spada tudi denarno nadomestilo za neizrabljeni letni dopust.
ZPP člen 205, 205/1-3, 208, 208/1, 354, 354/1, 458, 458/1.
izbris družbe iz sodnega registra - prekinitev pravdnega postopka - prevzem postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka
Na podlagi določila 3. točke 205. člena ZPP je z dnem izbrisa prvotne tožnice (upnice) prišlo do prekinitve pravdnega postopka. Po določilu prvega odstavka 208. člena ZPP se tako prekinjeni postopek nadaljuje (tudi takrat), ko ga pravni naslednik pravne osebe prevzame. To je na glavni obravnavi 24. 11. 2021 pooblaščenka tožnice (smiselno) storila na tak način, da je v spis vložila izpisek iz sodnega registra ter pooblastilo nove družbe za zastopanje rekoč, da je sedaj tožeča stranka E.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00055840
ZPIZ-2 člen 413, 413/1.. ZPP člen 19, 19/2, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-8.. ZDSS-1 člen 14, 14/1, 14/2.. ZDR-1 člen 142.
nepravilna sestava sodišča - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - voznik avtobusa - delovni čas - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - zavarovalna doba s povečanjem
S postavljenim tožbenim zahtevkom za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje za obdobje od januarja 2013 do junija 2018, ki so bili konkretizirani po višini v mesečnih zneskih, je tožnik uveljavljal terjatev, jasno izraženo v denarju. Tako oblikovan tožbeni zahtevek je po svoji vsebini premoženjskopravne narave. Ker ni presegal vrednosti 40.000,00 EUR, je v skladu z navedenima določbama ZDSS-1 o njem na prvi stopnji pravilno odločil sodnik posameznik. Tožnik je resda za isto obdobje postavil tudi tožbeni zahtevek za prijavo v pokojninski načrt poklicnega zavarovanja pri KAD in za sklenitev pogodbe o financiranju pokojninskega načrta za poklicno zavarovanje oziroma vključitev tožnika v nov pokojninski načrt, kar pa ni narekovalo drugačne sestave sodišča.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je tožnik že na podlagi prehodne določbe 413. člena ZPIZ- 2 tudi po 1. 1. 2013 upravičen do plačila prispevkov za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, saj je bil že pred tem dnem vključen v zavarovanje in so bili zanj plačani prispevki. Toženka tej presoji v pritožbi niti ne oporeka, ampak se zavzema za upoštevanje dejanskega delovnega časa na delovnem mestu, za katerega se je ob uveljavitvi ZPIZ-1 štela zavarovalna doba s povečanjem. Te toženkine navedbe, ki niti niso bistvene za odločitev, je pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje.