Od starša, ki trdi, da nima dovolj sredstev za življenje in preživljanje otroka ter plačuje nizko preživnino, se pričakuje, da bo prihranke hranil in jih bo v bodočnosti, v kolikor se bodo njegove materialne zmožnosti še dodatno zmanjšale, namenil za preživljanje otroka, ne pa za potovanja. Tako ravnanje se pričakuje od vsakega starša pri izvrševanju starševske skrbi, ker so starši dolžni svojim otrokom omogočiti pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00054558
ZKP člen 100, 100/2, 101, 106, 109, 502, 502a, 502a/4, 502d. ZFPPIPP člen 131, 131/1. ZIZ člen 272, 272/1. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24, 24-1.
premoženjskopravni zahtevek oškodovanca - začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka - aktivna legitimacija - izstavitev zemljiškoknjižne listine - pogoji za vrnitveni zahtevek - stečajna masa - vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek
Oškodovanci v postopku uveljavljajo premoženjskopravni zahtevek, izstavitev zemljiškoknjižne listine, ki ga drugi odstavek 100. člena ZKP ne predvideva. Pritožbeno sodišče pri tem zavrača pritožbeno tezo, da je v skladu s 101. členom ZKP moč uveljavljati vse oziroma enake zahtevke, kot v pravdi. ZKP v 101. členu ureja aktivno legitimacijo, t.j. upravičenje za podajo premoženjskopravnega zahtevka, ki ga izenačuje s pravdno aktivno legitimacijo in ne vrsto pravdnega zahtevka. Izstavitev zemljiškoknjižne listine ni zahtevek po vrnitvi stvari, kot to zatrjujejo pritožniki. V skladu z 106. členom ZKP je stvar moč vračati takrat, kadar sodišče ugotovi, da pripada oškodovancu in da je stvar pri obdolžencu, pri katerem od udeležencev kaznivega dejanja ali pri nekom, katerem so jo ti dali v hrambo. Iz podatkov v spisu izhaja, da so predmetne nepremičnine vknjižene v zemljiško knjigo, kot lastnica je vknjižena obdolžena pravna oseba, nad katero je bil dne 18. 3. 2019 uveden stečaj in so del stečajne mase. Oškodovanci do predmetnih nepremičnin nimajo takih upravičenj, ki bi ustrezala kriteriju pripadnosti, kot ga določa 109. člen ZKP, tudi sicer pa želenih lastniških upravičenj ne morejo zahtevati z izstavitvijo zemljiškoknjižnega dovolila. Podlaga izstaviti zemljiškoknjižnega dovolila je ugotovitev (izključujoče) lastninske pravice predmetnih nepremičnin, do katere so po podatkih spisa oškodovanci poskušali priti čez različne civilne postopke, zaenkrat neuspešno. V stečaju nad zemljiškoknjižnim lastnikom so bili z lastniškim zahtevkom, prijavo izločitvene pravice nad predmetnimi nepremičninami napoteni na pravdo, kar pomeni, da je stečajni upravitelj njihov zahtevek prerekal, da je zatorej njihovo lastniško upravičenje sporno. Oškodovanci svojega lastništva nad predmetnimi nepremičninami v razmerju do zemljiškoknjižnega lastnika tako ne morejo uveljavljati v tem kazenskem postopku, ne glede na njegov izzid in zagotovo ne z zahtevkom po izstavitvi zemljiškoknjižnega dovolila in pravilno je razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da že iz tega razloga ni moč ugoditi predlogu za začasno zavarovanje priglašenega premoženjskopravnega zahtevka, saj v skladu s prvim odstavkom 272. člena ZIZ, ki se v skladu s 502.d členom ZKP smiselno uporablja v postopku za začasno zavarovanje odvzema premoženjske koristi oziroma odreditvi začasnega zavarovanja premoženjskopravnega zahtevka, oškodovanci niso z zadostno verjetnostjo izkazali, da terjatev obstaja ali da bo ta terjatev zoper dolžnika nastala. Oškodovanci so lastniška upravičenja uveljavljali v več pravdah v Sloveniji in na Hrvaškem in v nobeni od njih zaenkrat niso uspeli, v nekaterih tudi pravnomočno ne.
Za odreditev začasnega zavarovanja je bistven oziroma odločujoč vpliv uvedbe stečajnega postopka na izvršilne postopke. Po prvem odstavku 131. člena ZFPPIPP po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju. To pomeni, da kot pravna posledica (učinek) začetka postopka zaradi insolventnosti nastane pravna ovira (negativna procesna predpostavka) za dovolitev izvršbe ali zavarovanja (izdajo sklepa, s katerim sodišče dovoli izvršbo ali zavarovanje). ZFPPIPP ne določa nobene izjeme od splošnega pravila o nedovoljenosti izvršbe ali zavarovanja, kar enako velja v kazenskem postopku glede odrejanja začasnih zavarovanj, za katera se smiselno uporabljajo določbe ZIZ in ZFPPIPP, ki ima opisan vpliv na začasne odredbe. Ker je bil nad obdolženo pravno osebo uveden stečaj, predlogi za odreditev začasnih zavarovanj uveljavljanih premoženjskopravnih zahtevkov vloženih po začetku stečaja, niso dovoljeni.
Ker lahko sodišče pri odločanju o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe in sodbe o prekršku in ker zaenkrat še ni bilo pravnomočno ugotovljeno, da je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek, pogoji za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja niso izpolnjeni.
Pritožba je utemeljena v delu, ki se nanaša na odločbo o premoženjskopravnem zahtevku. Ni dvoma, to ni predmet izpodbijanja, da je obdolženec protipravna dejanja opisana v izreku izpodbijanega sklepa storil v času, ko je bil neprišteven in kot tak ni bil kriv, kot je pojasnilo sodišče prve stopnje v 13. točki izpodbijanega sklepa. Oškodovanka je uveljavljala povrnitev premoženjske škode, ki ji je nastala zaradi obravnavanih protipravnih dejanj. Podlaga za tovrstno odgovornost je tudi krivda. Ta je na podlagi 135. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) podana, kadar oškodovanec povzroči škodo namenoma ali iz malomarnosti. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je obdolženec dejanja opisana v izreku izpodbijanega sklepa storil v neprištevnem stanju, zato gre za dejanje neodgovorne osebe po prvem odstavku 136. člena OZ in zato za škodo, ki jo je povzročil oškodovanki, ne odgovarja.
pripor - podaljšanje pripora med preiskavo - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost
Spisovni podatki sicer res kažejo na to, da obdolženec živi v urejenih družinskih razmerah ter ima partnerko in redno zaposlitev. Gre pa za okoliščine, ki so pri obdolžencu obstajale že v času storitve kaznivega dejanja, ki ga je obdolženec utemeljeno osumljen. Zato na takšni podlagi zagovornica ne more utemeljiti, da priporni razlog ponovitvene nevarnosti pri obdolžencu ni podan, saj bi to pomenilo, da bi bila ponovitvena nevarnost pri storilcih, ki bi živeli v urejenih razmerah izključena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00055727
ZPP člen 185, 286b, 286b/1, 325, 332, 339, 339/2-8. OZ člen 190. ZD člen 34. URS člen 23.
pravica do izjave - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - dokazna ocena izpovedbe prič - sporna dejstva - obrazložitev dokaznega sklepa - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zapuščinski postopek - pravni interes za tožbo - neupravičena obogatitev - vrnitev daril v zapuščino - pogodba o dosmrtnem preživljanju - dopustna kavza - pogodbena stranka - služnostna pravica stanovanja - zavrženje tožbe - dopolnilni sklep - načelo enakosti - pravica do sodnega varstva
Če sodišče ne izvede pravočasno substanciranega dokaznega predloga, s katerim želi stranka dokazati pravno pomembno dejstvo, zagreši absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Pravica do poštenega postopka in načelo enakosti se udejanja skozi načelno dolžnost sodišča, da izvede vse predlagane dokaze. Vendar sodišče lahko v skladu s sodno prakso in teorijo zavrne izvedbo dokaza, če je dokaz po pravni presoji sodišča irelevanten, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazoval, ni pravno odločilno, ker je dokaz neprimeren za ugotovitev določenega dejstva, če je dokaz prepozen, pavšalen ali nesubstanciran ter če je nepotreben, ker je sporno dejstvo že dokazano. Vsaka zavrnitev dokaza pa mora biti skrbno obrazložena.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00054784
ZP-1 člen 68, 155, 155/1, 155/1-6. ZPrCP člen 45, 45/10, 105, 105/5, 105/5-4. URS člen 29, 29-3.
vožnja pod vplivom alkohola - neprilagojena hitrost - preizkus alkoholiziranosti z alkotestom - nezakonit dokaz - policijska pooblastila - uživanje alkohola po prometni nezgodi - pravica do poštenega sojenja - zavrnitev dokaznega predloga - izločitev dokazov
V postopku o prekršku sodišče ne odloča o predlogu za izločitev dokazov s posebnim sklepom, temveč presoja te navedbe v okviru odločanja o odgovornosti za storjene prekršek. ZP-1 ne predvideva oziroma ne ureja posebej postopka za izločitev nezakonitih dokazov kot Zakon o kazenskem postopku (ZKP), temveč zgolj določa, da se sodba o prekršku ne sme opirati na dokaze, ki so pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin oziroma, ki so bili pridobljeni na nezakonit način.
Pravica do poštenega postopka ne pomeni, da mora sodišče izvesti vsak dokaz, ki ga predlaga obramba, mora pa se do dokaznega predloga opredeliti in zavrnitev izvedbe dokaza prepričljivo obrazložiti, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je preizkus alkoholiziranosti in postopek policije z obdolženko na kraju, potem ko se je na zahtevo policista morala vrniti nazaj na kraj dogodka, bil nezakonit in da je preizkus alkoholiziranosti kot takšen neveljaven, ter da policisti z obdolženko ne bi smeli voditi postopka s preizkusom alkoholiziranosti, ker se na kraj dogodka ni vrnila prostovoljno, temveč na podlagi pritiskov in zahtev policista, ki za tako ravnanje ni imel pooblastil in pravne podlage.
Ker je obdolženka izjavila, da po prometni nesreči ni uživala alkoholnih pijač in se je z rezultatom, ki ga je pokazal preizkus z elektronskim alkotestom strinjala in zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti podpisala, tudi ni podlage za trditve, da bi morali policisti za potrebe preizkusa stopnje alkoholiziranosti obdolženki odrediti strokovni pregled, česar niso storili.
Tožnica pritožbe z dne ni podpisala, pritožbi pa je priložila listinske dokaze le v enem izvodu. Pritožba tako ni bila popolna. Sodišče take pritožbe ne sme in ne more obravnavati in jo mora skladno z določbo prvega odstavka 343. člena ZPP zavreči brez naroka.
odločanje v mejah tožbenega zahtevka - ugotovitvena tožba - predhodno vprašanje - pogodba o cesiji - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev)
Napačno je stališče pritožnice, da naj bi bil prenos judikatnih terjatev zaradi varovanja nevtralnega položaja dolžnika mogoč le v kvalificirani obliki.
OZ člen 198, 619. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15, 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - protispisnost - protislovne navedbe - plačilo storitev - neupravičena obogatitev - uporabnina - podjemna pogodba - nesklepčnost - pogoji za obogatitveni zahtevek - pomanjkljiva trditvena podlaga
Uporabnina v smislu neupravičene pridobitve v vsakem primeru predpostavlja odsotnost pravne podlage (v začetni ali kasnejši fazi), zato je povsem nerazumno, da tožeča stranka svoj tožbeni zahtevek kumulativno gradi na obeh pravnih podlagah, tj. na neupravičeni pridobitvi in na podjemni pogodbi.
Nesklepčnost se pojavlja v več oblikah, saj so razlogi, zakaj določene pravne posledice ni mogoče doseči, različni: ker zakon za opisani primer ne predvideva nobene pravne posledice; ker predvideva neko drugo pravno posledico od vtoževane; ker predvideva pravno posledico za drugo osebo, in ne toženca ali v korist druge osebe in ne tožnika; nesklepčna pa je lahko tožba oziroma zahtevek tudi zato, ker je premalo natančno, premalo določno opisan. Nesklepčnost je lahko tudi posledica protislovnosti strankinih trditev: posamezne strankine trditve sicer tvorijo sklepčno tožbeno povest, vendar druge trditve iste stranke to posledico negirajo, tako da si trditve v isti ali različnih vlogah kot celota logično ali pravno nasprotujejo ali se medsebojno izključujejo. V tem primeru torej nesklepčnost ni posledica dejstva, da tožbi nekaj manjka, ampak je nekaj „preveč in odveč“.
ugotovitev vrednosti za plačilo sodne takse - ugotovitev vrednosti zapuščine - pogrebni stroški in stroški spomenika
Ugotovitev vrednosti predmetov, ki sestavljajo zapuščino ni potrebna vsebina sklepa o dedovanju.
Pogrebni stroški zapustnika oziroma morebitni stroški postavitve nagrobnega spomenika, ki jih navede zapuščinsko sodišče v sklepu o dedovanju, dediče zavezujejo samo v povezavi z odmero sodne takse, ki so jo dolžni plačati.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - kazenska sankcija - primerna kazen - kazen zapora - način izvršitve kazni zapora - delo v splošno korist - resocializacija obsojenca
Zato v obravnavani zadevi tudi po oceni pritožbenega sodišča nadomestitev zaporne kazni z delom v splošno korist pri obdolžencu ne bi dosegla namena, ki se zasleduje z izrekom prostostne kazni v smeri resocializacije obdolženca, saj ga ne bi odvračala od morebitnega podobnega ravnanja v prihodnje, kar bo doseženo le s prestajanjem kazni zapora.
Soglašati pa je potrebno s pritožbo v delu, ko graja prvostopno sodišče, ker je obdolžencu, kot stransko kazen izreklo prepoved vožnje motornih vozil ne le kategorije B, temveč tudi kategorij A, AM in G. Kot pravilno izpostavlja pritožba, izpodbijana sodba v tej smeri nima ustreznih razlogov. Prvostopno sodišče namreč tega, zakaj je obdolžencu izreklo poleg obligatorne prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije še prepoved vožnje za vsa vozila, ni obrazložilo. Soglašati je zato potrebno z obdolženčevo zagovornico, da je prvostopno sodišče v tej smeri zagrešilo v pritožbi uveljavljano kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v tem delu sodba sodišča prve stopnje razveljavilo in v tem delu zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v novo odločanje.
ZVEtL-1 člen 19, 19/1, 19/3, 19/4, 20, 20/3, 35, 35/1. SPZ člen 9.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - pravni temelj pridobitve lastninske pravice - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - pravni posel - odločba državnega organa - domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - splošni skupni del - posebni skupni del - sestavni del stanovanja - sprememba skupnih prostorov v etažno lastnino - zaključena celota - priposestvovanje lastninske pravice na posameznem delu stavbe - dobra vera pridobitelja - prizidek - skupni del stavbe v etažni lastnini - terasa - dvorišče - drvarnica - uveljavitev pravice v rednem postopku - sporno lastništvo nepremičnine
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine ni namenjen in ne omogoča razreševanja spornih lastninskih položajev. Sodišče o njih odloči na podlagi dokaznih pravil, domnev in pravila o bolj verjetni pravici, ki so določeni v ZVEtL-1, udeleženci in druge osebe pa lahko svoje pravice uveljavljajo v pravdi oziroma drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju (prvi odstavek 35. člena ZVEtL-1).
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi morala predlagateljica izkazati pridobitev spornega drugega dela stanovanja v 2. etaži in vetrolova s pravnim naslovom (listino), česar ni storila. Pritožnica v pritožbi navaja, da je z izkazano lastninsko pravico na glavni stvari pridobila tudi lastninsko pravico na njeni pritiklini in sestavinah oziroma skladno s pravili o gradnji na tujem svetu po ZTLR. Takšno zatrjevanje je v postopku po ZVEtL-1 neutemeljeno. Prvi odstavek 19. člena ZVEtL-1 je jasen. Pridobitelj posameznega dela stavbe je po tem zakonu oseba, ki s pravnim naslovom izkazuje pravni temelj pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe. Pravni naslov je listina o pravnem poslu ali pravnomočna odločba sodišča ali drugega pristojnega državnega organa, s katero se v korist pridobitelja in v breme zemljiškoknjižnega lastnika vzpostavlja, ugotavlja ali prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe.
Če pravni naslov ne učinkuje proti zemljiškoknjižnemu lastniku, mora pridobitelj posameznega dela stavbe za izkazovanje pravnega temelja pridobitve ali prenosa lastninske pravice na posameznem delu stavbe izkazati tudi večkratni zaporedni prenos lastninske pravice na posameznem delu stavbe od zemljiškoknjižnega lastnika do osebe, od katere se izkazuje prenos lastninske pravice na pridobitelja posameznega dela stavbe (tretji odstavek 19. člena ZVEtL-1).
Ker predlagateljica potrebnega pravnega naslova ni uspela izkazati ter o lastninski pravici na spornih delih št. 84 in 87 ni bilo doseženo soglasje vseh udeležencev postopka, sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da bi na navedenih spornih posameznih delih stavbe ugotovilo lastninsko pravico predlagateljice. Golo dejstvo, da gre v naravi za enotno stanovanje in sta posamezna dela št. 84 in 87 neločljivo povezana s posameznim delom 83, v postopku vzpostavitve etažne lastnine ni in ne more biti podlaga za spremembo prej skupnih splošnih delov v posebne skupne dele stavbe. Zaključen etažni postopek pa ni ovira, da predlagateljica zatrjevanih stvarnopravnih upravičenj ne uveljavi v drugem postopku, saj udeleženci in druge osebe lahko svoje pravice uveljavljajo v pravdi oz. v drugih postopkih.
Priposestvovanje ni samostojni pravni temelj pridobitve lastninske pravice udeleženca postopka, ampak udeležencu kot pridobitelju posameznega dela položaj olajšuje le v pogledu izkazovanja pravnega nasledstva po zemljiškoknjižnem lastniku. 20. člen ZVEtL-1 pridobitelja posameznega dela ne odvezuje, da predloži svoj pravni naslov, odvezuje ga le s pravnimi naslovi ali z javno listino, ki izkazujejo univerzalno pravno nasledstvo, izkazati morebitni večkratni zaporedni prenos lastninske pravice po tretjem in četrtem odstavku 19. člena ZVEtL-1.
Ni pomembno kakšna je resnična površina drvarnice, bistveno je ugotovljeno destvo, da je bila celotna drvarnica predmet prodajne pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00055125
OZ člen 925, 937, 937/1, 937/2, 946, 946/1.
zavarovalna pogodba - veljavnost zavarovalne pogodbe - zavarovalno razmerje - zavarovalna polica - zavarovalno kritje - zavarovalni primer - začetek učinkovanja zavarovanja - zavarovalna doba - kritje zavarovalne police - kasko avtomobilsko zavarovanje - plačilo zavarovalne premije
Zapis ure poleg podpisa na zavarovalni polici ne pomeni sklenitve posebnega dogovora o začetku učinkovanja zavarovanja.
Plačilo premije zavarovalnici je osrednja obveznost zavarovalca, prevzeta s sklenitvijo zavarovalne pogodbe. Zato odločilno vpliva na začetek zavarovalnega kritja. Če je dogovorjeno plačilo premije ob sklenitvi pogodbe, začne teči obveznost zavarovalnice za izplačilo v pogodbi določene zavarovalnine naslednji dan po plačilu premije.
DZ člen 7, 7/4, 8, 269, 269/1. ZNP-1 člen 45, 45/5.
začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - kolizijski skrbnik - kolizijski skrbnik mladoletnika - odvzem otroka staršem - stiki s sorojenci
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi za izredno kompleksno družinsko situacijo, kjer so si koristi staršev v navzkrižju, prav tako pa so si v nasprotju interesi otrok in njunih staršev. Postavitev kolizijskih skrbnic je zato, zaradi varovanja koristi otrok v postopku ureditve stikov med njimi, utemeljena.
nesreča premikajočih se motornih vozil - soodgovornost udeleženih voznikov motornih vozil - vozilo v obratovanju - soprispevek k nastanku škode - prehitra vožnja - premoženjska in nepremoženjska škoda - odmera denarne odškodnine - odškodnina za telesne bolečine - strah - škoda na vozilu
Če je krivda obojestranska, odgovarja vsak imetnik za vso škodo, ki jima je nastala, v sorazmerju s stopnjo svoje krivde.
Pojem obratovanja avtomobila kot nevarne stvari se presoja široko in ne zahteva, da se avto premika z lastnim pogonom, marveč šteje, da je "v rabi" tudi tedaj, ko ga vleče drugo vozilo, ko je parkiran in tudi takrat, ko obstane na cestišču, ker ga voznik ni mogel obvladati.
motenje posesti - izvrševanje posesti - dejanska oblast nad stvarjo - pravica do posesti - izključna posest - dobroverna posest - predhodno vprašanje - hitrost postopanja sodišča - vzpostavitev prejšnjega stanja
Pritožnikovo stališče, da posest ne zahteva stalne dejanske oblasti nad stvarjo je sicer materialnopravno pravilno, vendar za odločitev v tej zadevi ne odločilno. Pri tožniku namreč ne gre za primer, ko bi posest izvrševal redko, občasno, ampak za primer, ko posesti ni izvrševal že več let, izvrševal pa jo je nekdo drug na način, ki izključuje tožnikovo zatrjevano izvrševanje posesti.
prodaja nepremičnine v izvršbi - javna dražba nepremičnin - spletna aplikacija - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - pravica do sodelovanja v postopku - pravica do zasebne lastnine - postopanje s potrebno skrbnostjo
Sistem spletne dražbe je zasnovan tako, da lahko vsak, ki je upravičen sodelovati na dražbi, na njej tudi ob osnovnem poznavanju sistema sodeluje. Čeprav mora sodišče zagotoviti učinkovito sodelovanje udeležencev v postopku, pa se vendarle tudi od udeležencev utemeljeno pričakuje, da sami z ustrezno skrbnostjo ravnajo v postopku. Kot navajata pritožnika, je skušal procesna ravnanja glede sodelovanja na dražbi opraviti v imenu potencialnega dražitelja pooblaščenec, ki je odvetnik, torej strokovnjak, ki poklicno zastopa stranke v sodnih postopkih. Zahtevana skrbnost je bila zato v obravnavani zadevi povečana.
ZDR člen 7, 7/1, 8, 8/1, 29, 29/1, 29/1-7, 30.. ZPP člen 184, 184/3, 311.. ZDCOPMD člen 2a, 2a/4, 2b, 2b/2, 2b/3, 3, 3/1, 3/1-1, 3/1-2, 3/1-3, 3/1-10, 5, 6.. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije (2009) člen 17, 21, 22, 40, 40/3, 40/3-2.. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije (2012) člen 5.. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije za leto 2014 (2014) člen 2, 3.. ZDavP-2 člen 57, 57/3, 283, 283/1.
plačilo nadur - voznik avtobusa - delovni čas - odmor - deljen delovni čas - splošni akt delodajalca - trditvena podlaga - davki in prispevki - sprememba sodbe
Toženka je s sprejemom Pravilnika o deljenem delovnem času voznega osebja nedopustno posegla v obstoječo pogodbo o zaposlitvi tožnika. Uvedla je deljen delovni čas, njegovo vrednotenje pa je določila na način, da so delavci za čas prekinitve prejeli plačilo v višini 30 % osnovne plače. To spominja na vrednotenje razpoložljivosti, ki se pri voznikih, ki opravljajo linijske prevoze potnikov, krajše od 50 kilometrov, v nasprotju z drugimi mobilnimi delavci, za katere velja ZDCOPMD, šteje v delovni čas.
V novejši sodni praksi je uveljavljeno stališče, da sodišče v delovnem sporu ne odloča o tem, ali je delodajalec od prisojenih zneskov dolžan plačati davke in prispevke, saj je to ob izplačilu prejemka stvar izplačevalca oziroma pristojnih davčnih organov (sodba VS RS VIII Ips 68/2019, sodba in sklep VS RS VIII Ips 88/2019). Obveznost davčnega odtegljaja in plačila prispevkov v času odločanja o utemeljenosti zahtevka iz naslova plačila še ni nastala. Nastala bo, ko bo dolžnik (delodajalec, toženka) v korist upnika (delavca, tožnika) dejansko izvršil plačilo, in sicer glede na predpis, ki ureja obremenitev prisojenega zneska (dohodka) z davki in prispevki v času izplačila (tretji odstavek 57. člena in prvi odstavek 283. čl. ZDavP-2). Zahtevek glede davkov in prispevkov je tako preuranjen (311. člen ZPP).