nesreča premikajočih se motornih vozil - soodgovornost udeleženih voznikov motornih vozil - vozilo v obratovanju - soprispevek k nastanku škode - prehitra vožnja - premoženjska in nepremoženjska škoda - odmera denarne odškodnine - odškodnina za telesne bolečine - strah - škoda na vozilu
Če je krivda obojestranska, odgovarja vsak imetnik za vso škodo, ki jima je nastala, v sorazmerju s stopnjo svoje krivde.
Pojem obratovanja avtomobila kot nevarne stvari se presoja široko in ne zahteva, da se avto premika z lastnim pogonom, marveč šteje, da je "v rabi" tudi tedaj, ko ga vleče drugo vozilo, ko je parkiran in tudi takrat, ko obstane na cestišču, ker ga voznik ni mogel obvladati.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ekonomski razlog - uporaba kriterijev - individualni odpust - izbira presežnega delavca
Pritožba sicer pravilno navaja, da trditev tožene stranke o tem, da je pri izbiri presežnih delavcev upoštevala kriterije iz 102. člena ZDR-1, ne pomeni, da bi morala ravnati v skladu z vsemi določbami od 98. do 102. člena ZDR-1, saj v konkretnem primeru ni šlo za odpoved večjemu številu delavcev. Vendar pa to še ne pomeni, da ni bila dolžna dokazati tistih trditev, s katerimi je utemeljila izbiro tožnice za presežno delavko in med katerimi je bilo tudi sklicevanje na zakonske kriterije iz 102. člena ZDR-1.
odločanje v mejah tožbenega zahtevka - ugotovitvena tožba - predhodno vprašanje - pogodba o cesiji - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev)
Napačno je stališče pritožnice, da naj bi bil prenos judikatnih terjatev zaradi varovanja nevtralnega položaja dolžnika mogoč le v kvalificirani obliki.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-8.. ZDR-1 člen 142.. ZDSS-1 člen 14, 14/1, 14/2.
voznik avtobusa - delovni čas - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - zavarovalna doba s povečanjem - sestava sodišča
S postavljenim tožbenim zahtevkom je bil uveljavljan obračun in plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje, ki so bili konkretizirani po višini v mesečnih denarnih zneskih. Tako oblikovan tožbeni zahtevek je po svoji vsebini premoženjskopravne narave. Ker ni presegal vrednosti 40.000,00 EUR, je v skladu s citiranima določbama ZDSS-1 o njem na prvi stopnji pravilno odločil sodnik posameznik.
Pritožba neutemeljeno izpodbija prvostopenjsko ugotovitev, da je tožnica izpolnjevala pogoj 80 % dejanskega delovnega časa, prebitega na delovnem mestu, za katerega se je štela zavarovalna doba s povečanjem. V zadevi VIII Ips 30/2019, na katero se je pravilno sklicevalo že prvostopenjsko sodišče, je Vrhovno sodišče RS obrazložilo, da tega pogoja ni mogoče tolmačiti tako, da bi dejanska vožnja (premikanje vozila) morala obsegati 80 % celotnega letnega fonda delovnega časa za takšnega delavca.
obvestilo - opomin - seznanjenost z vsebino pošiljke - zakonita suborgacija - cesija - pravica do zakonskih zamudnih obresti - prehod terjatve na novega upnika - dan plačila - podpis na vročilnici - nepristnost podpisa na vročilnici - dokazovanje pravilnosti podpisa na vročilnici
Vtoževana terjatev je na podlagi zakonske subrogacije (275. člen OZ) z izplačilom zavarovalnine 21. 12. 2017 prešla na tožečo stranko, ki je do izplačila zakonskih zamudnih obresti upravičena od dne plačila,
Ker je tožnica jasno izpovedala, da je v toženčevo podjetje vlagala, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnica obstoja posojilnih pogodb ni izkazala.
Navedb, da je tožnica toženčevemu podjetju denar posodila z namenom izboljšanja poslovanja podjetja, namreč tožnica s svojo izpovedjo, v kateri je izrecno in jasno izpovedala, da denarnih sredstev ni posodila, temveč jih je v podjetje vložila zaradi obračanja denarja, ni potrdila.
Ker tožnica obstoja in sklenitve petih posojilnih pogodb ni izkazala (7. in 212. člen ZPP), je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo kot neutemeljen.
DELOVNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00055925
ZPP člen 5, 163, 163/4, 286, 286/3, 286/4, 286b, 286b/1.. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.. ZPIZ-2 člen 199, 199/1, 201, 201/1, 413, 413/1.. ZPIZ-1 člen 430, 430/4.. OZ člen 356, 356/2.
poklicno zavarovanje - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - sodna pristojnost - stvarna pristojnost - voznik avtobusa - zavarovalna doba s povečanjem - pokojninska doba - zakonske zamudne obresti - sprememba sodbe - zastaranje - vzorčna zadeva
Za ugotovitev, da na delovnih mestih voznikov avtobusov pri toženki niso več izpolnjeni pogoji za priznanje poklicnega zavarovanja, bi bila potrebna odločitev komisije, ki (še) ni bila imenovana. Za delovno mesto, na katerem so bili tožniki zaposleni, torej po predpisanem postopku ni bilo ugotovljeno, da niso več izpolnjeni pogoji za vključitev v poklicno zavarovanje. Toženka ne more zaobiti (četudi v praksi otežene uporabe) zakonskih pravil o postopku spreminjanja pogojev za vključitev generičnih delovnih mest v poklicno zavarovanje na način, da naj se v predmetnem sporu raziskuje, ali delovno mesto voznik avtobusa še izpolnjuje pogoje, potrebne za vključitev v poklicno zavarovanje. Celo če bi se v tem sporu ugotovile spremenjene delovne razmere glede delovnega mesta voznik avtobusa pri toženki, to ne bi imelo vpliva na sprejem odločitve.
OZ člen 198, 619. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15, 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - protispisnost - protislovne navedbe - plačilo storitev - neupravičena obogatitev - uporabnina - podjemna pogodba - nesklepčnost - pogoji za obogatitveni zahtevek - pomanjkljiva trditvena podlaga
Uporabnina v smislu neupravičene pridobitve v vsakem primeru predpostavlja odsotnost pravne podlage (v začetni ali kasnejši fazi), zato je povsem nerazumno, da tožeča stranka svoj tožbeni zahtevek kumulativno gradi na obeh pravnih podlagah, tj. na neupravičeni pridobitvi in na podjemni pogodbi.
Nesklepčnost se pojavlja v več oblikah, saj so razlogi, zakaj določene pravne posledice ni mogoče doseči, različni: ker zakon za opisani primer ne predvideva nobene pravne posledice; ker predvideva neko drugo pravno posledico od vtoževane; ker predvideva pravno posledico za drugo osebo, in ne toženca ali v korist druge osebe in ne tožnika; nesklepčna pa je lahko tožba oziroma zahtevek tudi zato, ker je premalo natančno, premalo določno opisan. Nesklepčnost je lahko tudi posledica protislovnosti strankinih trditev: posamezne strankine trditve sicer tvorijo sklepčno tožbeno povest, vendar druge trditve iste stranke to posledico negirajo, tako da si trditve v isti ali različnih vlogah kot celota logično ali pravno nasprotujejo ali se medsebojno izključujejo. V tem primeru torej nesklepčnost ni posledica dejstva, da tožbi nekaj manjka, ampak je nekaj „preveč in odveč“.
DZ člen 7, 7/4, 8, 269, 269/1. ZNP-1 člen 45, 45/5.
začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - kolizijski skrbnik - kolizijski skrbnik mladoletnika - odvzem otroka staršem - stiki s sorojenci
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi za izredno kompleksno družinsko situacijo, kjer so si koristi staršev v navzkrižju, prav tako pa so si v nasprotju interesi otrok in njunih staršev. Postavitev kolizijskih skrbnic je zato, zaradi varovanja koristi otrok v postopku ureditve stikov med njimi, utemeljena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00055074
KZ-1 člen 20, 20/2, 211, 211/1, 217, 217/2, 217/3.. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11.
kaznivo dejanje goljufije - sostorilstvo - prekoračitev obtožbe - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljivost izreka - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - sklenitev pogodbe - kaznivo dejanje prikrivanja
Storilec mora imeti pri konkretnem kaznivem dejanju namen, da si pridobi protipravno premoženjsko korist, in sicer v trenutku, ko drugega spravi v zmoto. V primeru, ko storilec z drugim sklepa pogodbo je ta časovni trenutek ob sami sklenitvi pogodbe in ne šele ob njeni izvršitvi. Za obravnavano kaznivo dejanje ni treba, da bi bila zapeljana oseba identična z oškodovancem, saj je eden izmed zakonskih znakov kaznivega dejanja goljufije dejstvo, da drugemu (ki ravna v zmoti) ali tretjemu (zaradi ravnanja drugega, ki je v zmoti) nastane premoženjska škoda, pri čemer je škoda vsakršni premoženjski minus, podan v času (dokončane) izvršitve tega kaznivega dejanja.
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne
Tožeča stranka je pritožbo priporočeno poslala po izteku osemdnevnega roka za pritožbo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje (346. člen ZPP), v skladu s 352. členom ZPP zavrglo.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - kazenska sankcija - primerna kazen - kazen zapora - način izvršitve kazni zapora - delo v splošno korist - resocializacija obsojenca
Zato v obravnavani zadevi tudi po oceni pritožbenega sodišča nadomestitev zaporne kazni z delom v splošno korist pri obdolžencu ne bi dosegla namena, ki se zasleduje z izrekom prostostne kazni v smeri resocializacije obdolženca, saj ga ne bi odvračala od morebitnega podobnega ravnanja v prihodnje, kar bo doseženo le s prestajanjem kazni zapora.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - fikcija vročitve
Sklep Okrajnega sodišča v Celju EPVD 91/2021, s katerim je bil obdolžencu izrečen ukrep prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, je bil torej obdolžencu vročen s tako imenovano fikcijo vročitve 1. 7. 2021, pravnomočen je postal 10. 7. 2021 in izvršljiv 9. 8. 2021, kar vse je pred storitvijo očitanega prekrška 12. 8. 2021.
zapuščina brez dediča - izročitev zapuščine brez dedičev - prehod zapuščine na kaducitetnega upravičenca - obstoj zapuščine
Predno sodišče zapuščino brez dedičev izroči kaducitetnemu upravičencu, mora ugotoviti ali predmet izročitve obstaja in kje se nahaja, da ga lahko izroči pristojnemu organu.
ugotovitev vrednosti za plačilo sodne takse - ugotovitev vrednosti zapuščine - pogrebni stroški in stroški spomenika
Ugotovitev vrednosti predmetov, ki sestavljajo zapuščino ni potrebna vsebina sklepa o dedovanju.
Pogrebni stroški zapustnika oziroma morebitni stroški postavitve nagrobnega spomenika, ki jih navede zapuščinsko sodišče v sklepu o dedovanju, dediče zavezujejo samo v povezavi z odmero sodne takse, ki so jo dolžni plačati.
začetek postopka s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje izvršilnega v pravdnem postopku - postavitev novega zahtevka - ne bis in idem - nesklepčnost tožbe - spor majhne vrednosti - izdaja sodbe brez glavne obravnave - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti
Po določilu drugega odstavka 436. člena ZPP sodišče takrat, kadar toženec vloži obrazložen ugovor, s sklepom razveljavi izdani plačilni nalog in po pravnomočnosti tega sklepa začne z obravnavanjem glavne stvari. Tako je v tej zadevi postopalo tudi sodišče prve stopnje. Ker je bil torej izdani sklep o izvršbi razveljavljen, o upnikovem predlogu (to je o predlogu sedanjega tožnika), naj sodišče dolžniku (toženki) naloži, da mu poravna vtoževano terjatev, do izdaje sodbe še ni bilo odločeno. Če bi tožnik med pravdo ponovno postavil tožbeni zahtevek, potem bi moralo sodišče prve stopnje ta ponovno postavljen tožnikov zahtevek pač zavreči (primerjaj prvi odstavek 274. člena ZPP in 12. točko drugega odstavka 339. člena ZPP). Pritožbeni očitek, da tožnica ni postavila tožbenega zahtevka o katerem bi sodišče lahko sploh vsebinsko odločalo, pa je kljub temu odločilo, je torej neutemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00055472
ZPP člen 19, 19/2, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-8.. ZDR-1 člen 142.. ZDSS-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3.. ZPIZ-2 člen 413, 413/1.
nepravilna sestava sodišča - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - voznik avtobusa - delovni čas - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - zavarovalna doba s povečanjem
S postavljenim tožbenim zahtevkom za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje za obdobje od maja 2014 do junija 2021, ki so bili konkretizirani po višini v mesečnih zneskih, je tožnik uveljavljal terjatev, jasno izraženo v denarju. Tako oblikovan tožbeni zahtevek je po svoji vsebini premoženjskopravne narave. Ker ni presegal vrednosti 40.000,00 EUR, je v skladu s citiranima določbama ZDSS-1 o njem na prvi stopnji pravilno odločil sodnik posameznik. Tožnik je resda za isto obdobje postavil tudi tožbeni zahtevek za prijavo v pokojninski načrt poklicnega zavarovanja pri KAD in za sklenitev pogodbe o financiranju pokojninskega načrta za poklicno zavarovanje oziroma vključitev tožnika v nov pokojninski načrt, kar pa ni narekovalo drugačne sestave sodišča.
Pritožba neutemeljeno izpodbija prvostopenjsko ugotovitev, da je tožnik izpolnjeval pogoj 80 % dejanskega delovnega časa prebitega na delovnem mestu, za katerega se je štela zavarovalna doba s povečanjem. Ta pogoj je treba razlagati v smislu definicije delovnega časa iz 142. člena ZDR-1, pri čemer je efektivni delovni čas vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi.
uspeh stranke v postopku - pridobitev premoženja - premoženjsko stanje - stranka oproščena plačila sodnih taks
Po določbi četrtega odstavka 15. člena ZST-1 je treba tudi naknadno določeno sodno takso presojati v luči strankine zmožnosti za plačilo. Sodišče te presoje ne opravlja v smislu ponovnega odločanja o ponovnem predlogu stranke za oprostitev plačila sodne takse, ampak mora že pred oziroma ob izdaji sklepa za naknadno plačilo sodne takse ugotoviti obstoj vseh predpostavk za nastanek taksne obveznosti po četrtem odstavku 15. člena ZST-1. Ugotoviti mora, ali je stranka premoženje na podlagi izvršilnega naslova dejansko pridobila, zlasti pa tudi, ali je njeno premoženjsko stanje tako, da ji omogoča plačilo sodne takse, ne da bi bilo s tem ogroženo njeno preživljanje.