Tožnica pritožbe z dne ni podpisala, pritožbi pa je priložila listinske dokaze le v enem izvodu. Pritožba tako ni bila popolna. Sodišče take pritožbe ne sme in ne more obravnavati in jo mora skladno z določbo prvega odstavka 343. člena ZPP zavreči brez naroka.
odločanje v mejah tožbenega zahtevka - ugotovitvena tožba - predhodno vprašanje - pogodba o cesiji - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev)
Napačno je stališče pritožnice, da naj bi bil prenos judikatnih terjatev zaradi varovanja nevtralnega položaja dolžnika mogoč le v kvalificirani obliki.
razlika v plači - prerazporeditev - neizpolnjevanje pogojev - plačilo za dejansko opravljeno delo
Pri upravičenosti delavca do plačila po dejanskem delu ni bistveno, ali je tožnik izpolnjeval vse formalne pogoje za zasedbo zahtevnejšega delovnega mesta oziroma formacijske dolžnosti, kot tudi ne, ali ima delodajalec sistemizirano to delovno mesto oziroma formacijsko dolžnost. Bistveno je le, ali je tožnik opravljal dela tega zahtevnejšega delovnega mesta oziroma formacijske dolžnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00055472
ZPP člen 19, 19/2, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-8.. ZDR-1 člen 142.. ZDSS-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3.. ZPIZ-2 člen 413, 413/1.
nepravilna sestava sodišča - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - voznik avtobusa - delovni čas - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - zavarovalna doba s povečanjem
S postavljenim tožbenim zahtevkom za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje za obdobje od maja 2014 do junija 2021, ki so bili konkretizirani po višini v mesečnih zneskih, je tožnik uveljavljal terjatev, jasno izraženo v denarju. Tako oblikovan tožbeni zahtevek je po svoji vsebini premoženjskopravne narave. Ker ni presegal vrednosti 40.000,00 EUR, je v skladu s citiranima določbama ZDSS-1 o njem na prvi stopnji pravilno odločil sodnik posameznik. Tožnik je resda za isto obdobje postavil tudi tožbeni zahtevek za prijavo v pokojninski načrt poklicnega zavarovanja pri KAD in za sklenitev pogodbe o financiranju pokojninskega načrta za poklicno zavarovanje oziroma vključitev tožnika v nov pokojninski načrt, kar pa ni narekovalo drugačne sestave sodišča.
Pritožba neutemeljeno izpodbija prvostopenjsko ugotovitev, da je tožnik izpolnjeval pogoj 80 % dejanskega delovnega časa prebitega na delovnem mestu, za katerega se je štela zavarovalna doba s povečanjem. Ta pogoj je treba razlagati v smislu definicije delovnega časa iz 142. člena ZDR-1, pri čemer je efektivni delovni čas vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi.
uspeh stranke v postopku - pridobitev premoženja - premoženjsko stanje - stranka oproščena plačila sodnih taks
Po določbi četrtega odstavka 15. člena ZST-1 je treba tudi naknadno določeno sodno takso presojati v luči strankine zmožnosti za plačilo. Sodišče te presoje ne opravlja v smislu ponovnega odločanja o ponovnem predlogu stranke za oprostitev plačila sodne takse, ampak mora že pred oziroma ob izdaji sklepa za naknadno plačilo sodne takse ugotoviti obstoj vseh predpostavk za nastanek taksne obveznosti po četrtem odstavku 15. člena ZST-1. Ugotoviti mora, ali je stranka premoženje na podlagi izvršilnega naslova dejansko pridobila, zlasti pa tudi, ali je njeno premoženjsko stanje tako, da ji omogoča plačilo sodne takse, ne da bi bilo s tem ogroženo njeno preživljanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00054742
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 196, 196/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 372/3, 372/4, 445,. ZDR člen 73, 73/4,.
kršitev temeljnih pravic delavcev - blanketna norma - prekršek in kaznivo dejanje - prekršek po Zakonu o delovnih razmerjih - davčni prekršek - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - subjektivni zakonski znak - pravna kvalifikacija - milejši zakon - varstvo delavca - bruto plača delavca - enotna kriminalna dejavnost - kvalificirana oblika - zastaralni rok - sprememba delodajalca
Gre za situacijo, v kateri so zakonski znaki prekrška vsebovani v zakonskih znakih kaznivega dejanja, vendar kaznivo dejanje vsebuje tudi druge elemente zakonskega dejanskega stanu, ki so lastni le kaznivemu dejanju, ne pa tudi prekršku.
obvestilo - opomin - seznanjenost z vsebino pošiljke - zakonita suborgacija - cesija - pravica do zakonskih zamudnih obresti - prehod terjatve na novega upnika - dan plačila - podpis na vročilnici - nepristnost podpisa na vročilnici - dokazovanje pravilnosti podpisa na vročilnici
Vtoževana terjatev je na podlagi zakonske subrogacije (275. člen OZ) z izplačilom zavarovalnine 21. 12. 2017 prešla na tožečo stranko, ki je do izplačila zakonskih zamudnih obresti upravičena od dne plačila,
Soglašati pa je potrebno s pritožbo v delu, ko graja prvostopno sodišče, ker je obdolžencu, kot stransko kazen izreklo prepoved vožnje motornih vozil ne le kategorije B, temveč tudi kategorij A, AM in G. Kot pravilno izpostavlja pritožba, izpodbijana sodba v tej smeri nima ustreznih razlogov. Prvostopno sodišče namreč tega, zakaj je obdolžencu izreklo poleg obligatorne prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije še prepoved vožnje za vsa vozila, ni obrazložilo. Soglašati je zato potrebno z obdolženčevo zagovornico, da je prvostopno sodišče v tej smeri zagrešilo v pritožbi uveljavljano kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v tem delu sodba sodišča prve stopnje razveljavilo in v tem delu zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v novo odločanje.
ZDR člen 7, 7/1, 8, 8/1, 29, 29/1, 29/1-7, 30.. ZPP člen 184, 184/3, 311.. ZDCOPMD člen 2a, 2a/4, 2b, 2b/2, 2b/3, 3, 3/1, 3/1-1, 3/1-2, 3/1-3, 3/1-10, 5, 6.. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije (2009) člen 17, 21, 22, 40, 40/3, 40/3-2.. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije (2012) člen 5.. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije za leto 2014 (2014) člen 2, 3.. ZDavP-2 člen 57, 57/3, 283, 283/1.
plačilo nadur - voznik avtobusa - delovni čas - odmor - deljen delovni čas - splošni akt delodajalca - trditvena podlaga - davki in prispevki - sprememba sodbe
Toženka je s sprejemom Pravilnika o deljenem delovnem času voznega osebja nedopustno posegla v obstoječo pogodbo o zaposlitvi tožnika. Uvedla je deljen delovni čas, njegovo vrednotenje pa je določila na način, da so delavci za čas prekinitve prejeli plačilo v višini 30 % osnovne plače. To spominja na vrednotenje razpoložljivosti, ki se pri voznikih, ki opravljajo linijske prevoze potnikov, krajše od 50 kilometrov, v nasprotju z drugimi mobilnimi delavci, za katere velja ZDCOPMD, šteje v delovni čas.
V novejši sodni praksi je uveljavljeno stališče, da sodišče v delovnem sporu ne odloča o tem, ali je delodajalec od prisojenih zneskov dolžan plačati davke in prispevke, saj je to ob izplačilu prejemka stvar izplačevalca oziroma pristojnih davčnih organov (sodba VS RS VIII Ips 68/2019, sodba in sklep VS RS VIII Ips 88/2019). Obveznost davčnega odtegljaja in plačila prispevkov v času odločanja o utemeljenosti zahtevka iz naslova plačila še ni nastala. Nastala bo, ko bo dolžnik (delodajalec, toženka) v korist upnika (delavca, tožnika) dejansko izvršil plačilo, in sicer glede na predpis, ki ureja obremenitev prisojenega zneska (dohodka) z davki in prispevki v času izplačila (tretji odstavek 57. člena in prvi odstavek 283. čl. ZDavP-2). Zahtevek glede davkov in prispevkov je tako preuranjen (311. člen ZPP).
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00055723
ZVEtL-1 člen 32. SPZ člen 105, 105/2, 105/3.
nedokončana etažna lastnina - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - splošni skupni del - posebni skupni del - domneva o skupnih delih stavbe - skupni del zgradbe - posamezni del zgradbe - funkcionalna celota - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - odločba upravnega organa - denacionalizacija - pogoji za prekinitev postopka - vpis pravice v zemljiško knjigo - prenos pravic - evidentiranje sprememb
Tek denacionalizacijskega postopka na konkretni postopek za vzpostavitev nedokončane etažne lastnine ne vpliva, ampak so relevantna le dejstva in pravice, vpisane v zemljiško knjigo.
Ko sodišče zagotovi ustrezno evidentiranje stavbe in njenih posameznih in skupnih delov v nepremičninskih evidencah, da organu, ki odloča v denacionalizacijskem postopku, možnost, da pravilno zaključi postopek denacionalizacije in da po njegovem dokončanju odredi ustrezne zemljiškoknjižne vpise, kar sicer brez predhodno vzpostavljene etažne lastnine ni mogoče.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - fikcija vročitve
Sklep Okrajnega sodišča v Celju EPVD 91/2021, s katerim je bil obdolžencu izrečen ukrep prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, je bil torej obdolžencu vročen s tako imenovano fikcijo vročitve 1. 7. 2021, pravnomočen je postal 10. 7. 2021 in izvršljiv 9. 8. 2021, kar vse je pred storitvijo očitanega prekrška 12. 8. 2021.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00055074
KZ-1 člen 20, 20/2, 211, 211/1, 217, 217/2, 217/3.. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11.
kaznivo dejanje goljufije - sostorilstvo - prekoračitev obtožbe - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljivost izreka - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - sklenitev pogodbe - kaznivo dejanje prikrivanja
Storilec mora imeti pri konkretnem kaznivem dejanju namen, da si pridobi protipravno premoženjsko korist, in sicer v trenutku, ko drugega spravi v zmoto. V primeru, ko storilec z drugim sklepa pogodbo je ta časovni trenutek ob sami sklenitvi pogodbe in ne šele ob njeni izvršitvi. Za obravnavano kaznivo dejanje ni treba, da bi bila zapeljana oseba identična z oškodovancem, saj je eden izmed zakonskih znakov kaznivega dejanja goljufije dejstvo, da drugemu (ki ravna v zmoti) ali tretjemu (zaradi ravnanja drugega, ki je v zmoti) nastane premoženjska škoda, pri čemer je škoda vsakršni premoženjski minus, podan v času (dokončane) izvršitve tega kaznivega dejanja.
ZPP člen 7, 22, 214, 214/2, 350, 350/1, 458, 458/1, 458/5, 495. OZ člen 9, 9/1, 86, 86/1, 95, 619.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - pogodba o sodelovanju - dolžnost izpolnitve obveznosti - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dokazi in izvajanje dokazov - neveljavna pogodba - nična pogodba - izpodbojna pogodba - razveljavitev pogodbe - razveljavitev izpodbojne pogodbe - dopolnitev tožbe - postopek v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - stroški pravdnega postopka - stroški odgovora na pritožbo
Pogodba je neveljavna, kadar je nična ali pa izpodbojna. Po določilu prvega odstavka 86. člena OZ je pogodba nična, če nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom in če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon o posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Izpodbojna pa je pogodba takrat, če jo je sklenila stranka, ki je poslovno omejena sposobna, ali če so bile pri sklenitvi napake glede volje strank kot tudi, če je v tem zakonu v drugem zakonu tako določeno (95. člen OZ). Iz tega sledi, da pogodba, ki jo stranka ne izpolni, ni neveljavna. Neizpolnitev pogodbe s strani ene stranke ima za posledico izpolnitvene zahtevke. To izhaja že iz načelnega določila prvega odstavka 9. člena OZ, po katerem so udeleženci v obligacijskem razmerju dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev. Če torej prva pogodbena stranka svojo obveznost izpolni, druga pa ne, ima prva stranka na voljo izpolnitveni zahtevek. Če pa toženka meni, da storitev tožnika, ki izhajajo iz pogodbe, ne potrebuje (več), bo pa morala skladno z veljavnimi materialnopravnimi predpisi doseči prenehanje te pogodbe.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - plačilo računa - predložitev dokazov
Utemeljena je po mnenju sodišča druge stopnje pritožbena graja, da je sodišče prve stopnje takšen ugovor dolžnika zmotno štelo za obrazloženega v smislu prej navedenih zakonskih določil in pravnega mnenja oziroma stališč sodišča. Dolžnik je primarno zatrjeval, da je dolg iz konkretne verodostojne listine - računa št.-327-002530 v celoti poplačal. Prenehanje dolga zaradi plačila je pravno pomembno dejstvo, ki bi v pravdnem postopku pripeljalo do zavrnitve tožbenega zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. Ker pa je dejstvo plačila dolga pozitivno dejstvo, ne zadošča le njegovo zatrjevanje, pač pa mora stranka zanj predlagati oziroma predložiti ustrezen dokaz.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSK00055336
ZIZ-UPB3 člen 264, 264/3, 264/4.. URS člen 23.
denarna odškodnina - predhodna odredba - škoda zaradi neutemeljenega sodnega postopka - izvedensko mnenje - imenovanje drugega izvedenca
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje tudi pravilno odločilo, ko je tožnici prisodilo odškodnino v višini 70.524,83 EUR s pp, sledeč ob tem strokovno prepričljivi in razumno obrazloženi oceni sodne izvedenke ekonomske stroke mag. D. D. Nikakor namreč ne drži pritožbeni očitek, da je sodna izvedenka pri izdelavi izvedeniškega mnenja prekoračila trditveno gradivo tožeče stranke. Tožeča stranka je namreč pri izračunu škode iz naslova izgubljenega dobička zaradi preklica naročila s strani družbe K. a.d. izhajala iz računovodskih podatkov za poslovno leto 2014.
ZPP člen 111, 111/4, 339, 339/2, 339/2-10, 450, 450/2, 454.
postopek v sporu majhne vrednosti - zahteva za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - neizvedba naroka - zadnji dan roka - nedovoljen pritožbeni razlog
V sporu majhne vrednosti sme sodišče dokazovanje izvesti po prosti presoji tako, da je zagotovljena sorazmernost med zagotovitvijo ustreznega varstva pravic strank in ciljem pospešitve in ekonomičnosti postopka (drugi odstavek 450. člena ZPP). Poziv sodišča toženki, naj se izreče o tem, ali kljub dejstvu, da ni podala nobenega dokaznega predloga, vztraja pri izvedbi naroka, ker bo sicer štelo, da ga umika, je bil podan v okviru izvrševanja navedenega zakonskega pooblastila.
nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - podjemna pogodba - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - obligacija rezultata
V zvezi z (neutemeljenimi) pritožbenimi ugovori velja poudariti, da izvedencu po stališču enotne sodne prakse nagrada za pisno mnenje v skladu s prvim odstavkom 249. člena ZPP pripada takoj, ko opravi svoje delo. Sodna praksa je enotna (tudi) glede vprašanja, da za dopolnitev mnenja na podlagi pripomb strank izvedencu pripada (dodatna) nagrada le, če (dodatno opravljeno delo) presega nalogo, ki jo je sodišče naložilo izvedencu s prvotnim sklepom. Izvedensko delo je treba obravnavati kot celoto, kar pomeni, da izvedenčevih odgovorov (zgolj) na pripombe strank k mnenju, ni mogoče enačiti z izdelavo dopolnilnega mnenja. Če torej sodišče od izvedenca v okviru istega obsega naloge (glede na pripombe strank) zahteva, da v zvezi z že opravljenim delom poda določena pojasnila, slednji do nagrade in morebitnih dodatnih stroškov ni upravičen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00055856
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1.. ZDSS-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3.. ZDR-1 člen 142.. ZPIZ-2 člen 413.
nepravilna sestava sodišča - voznik avtobusa - delovni čas - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - zavarovalna doba s povečanjem
S postavljenim tožbenim zahtevkom za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje za obdobje od decembra 2014 do januarja 2019, ki so bili konkretizirani po višini v mesečnih zneskih, sta tožnika uveljavljala terjatev, jasno izraženo v denarju. Tako oblikovan zahtevek je po svoji vsebini premoženjskopravne narave. Ker ni presegal vrednosti 40.000,00 EUR, je v skladu z določbo 14. člena ZDSS-1 o njem na prvi stopnji pravilno odločil sodnik posameznik.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da sta tožnika že na podlagi prehodne določbe 413. člena ZPIZ-2 do plačila prispevkov za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje upravičena. Toženec tej presoji v pritožbi niti ne oporeka, ampak se zavzema za upoštevanje dejanskega delovnega časa na delovnem mestu, za katerega se je ob uveljavitvi ZPIZ-1 štela zavarovalna doba s povečanjem. Njegove tovstne navedbe je pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje.
stroški postopka - odločanje o povrnitvi stroškov - uspeh pravdnih strank
ZPP kot dodatno merilo za odločanje o povrnitvi pravdnih stroškov predpisuje upoštevanje vseh okoliščin primera, ki sodišču omogočajo, da odločitev o stroških ni zgolj rezultat matematične operacije, ampak je razumska in življenjsko sprejemljiva.