ZPP člen 155, 155/1.. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4, 10.
povrnitev pravdnih stroškov - potrebni stroški - odvetniški stroški - odvetnik izven sedeža sodišča - potni stroški pooblaščenca - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - pravica do svobodne izbire odvetnika
Stranke pri izbiri odvetnika ni mogoče omejevati le na območje sodišča, kjer se vodi postopek. Stranka ima pravico, da si prosto izbere odvetnika, njun odnos v okviru mandatnega razmerja temelji na zaupanju. Glede na možnost proste izbire odvetnika ter svobodo (odvetnikovega) dela, se zato priznavajo tudi stroški, ki nastanejo z izbiro odvetnika iz drugega kraja. Izjema velja zgolj v primeru, če sodišče ugotovi, da je bila ta izbira povsem nerazumna ali da je šlo za zlorabo (ravnanje z vicioznimi nameni).
začetek postopka s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje izvršilnega v pravdnem postopku - postavitev novega zahtevka - ne bis in idem - nesklepčnost tožbe - spor majhne vrednosti - izdaja sodbe brez glavne obravnave - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti
Po določilu drugega odstavka 436. člena ZPP sodišče takrat, kadar toženec vloži obrazložen ugovor, s sklepom razveljavi izdani plačilni nalog in po pravnomočnosti tega sklepa začne z obravnavanjem glavne stvari. Tako je v tej zadevi postopalo tudi sodišče prve stopnje. Ker je bil torej izdani sklep o izvršbi razveljavljen, o upnikovem predlogu (to je o predlogu sedanjega tožnika), naj sodišče dolžniku (toženki) naloži, da mu poravna vtoževano terjatev, do izdaje sodbe še ni bilo odločeno. Če bi tožnik med pravdo ponovno postavil tožbeni zahtevek, potem bi moralo sodišče prve stopnje ta ponovno postavljen tožnikov zahtevek pač zavreči (primerjaj prvi odstavek 274. člena ZPP in 12. točko drugega odstavka 339. člena ZPP). Pritožbeni očitek, da tožnica ni postavila tožbenega zahtevka o katerem bi sodišče lahko sploh vsebinsko odločalo, pa je kljub temu odločilo, je torej neutemeljen.
zapuščina brez dediča - izročitev zapuščine brez dedičev - prehod zapuščine na kaducitetnega upravičenca - obstoj zapuščine
Predno sodišče zapuščino brez dedičev izroči kaducitetnemu upravičencu, mora ugotoviti ali predmet izročitve obstaja in kje se nahaja, da ga lahko izroči pristojnemu organu.
odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost bolnišnice za potek zdravljenja - zdravniška strokovna napaka - medicinska napaka (zdravniška napaka) zaplet (komplikacija) pri operativnem posegu - okužba z MRSA - izvedensko mnenje - izločitev izvedenca medicinske stroke - načelo kontradiktornosti - ponovitev dokazovanja z izvedencem - ponovitev dokazovanja z drugimi izvedenci - izvedba dokazov
Pravdne stranke nimajo apriorne pravice do drugega izvedenskega mnenja. O tem, kateri dokazi naj se izvedejo, odloča sodišče (213. člen ZPP), kateremu je tudi pridržana presoja popolnosti mnenja in ocena, ali je treba izvedbo dokaza ponoviti. V sodni praksi se je ustalilo stališče, da lahko sodišče (poleg tipičnih primerov iz drugega in tretjega odstavka 254. člena ZPP) dokaz z izvedencem ponovi tudi v primeru, ko zaradi usodnosti pomena izvedenskega mnenja za izid pravde in zavedajoč se določenega znanstvenega tveganja pri zahtevnejših ekspertizah, oceni, da je treba pravilnost sicer jasnih in popolnih izvedenčevih ugotovitev preveriti še z mnenjem drugega izvedenca.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.. ZPP člen 286.. ZDSS-1 člen 34.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - epidemija - obrazloženost sodbe - izbira presežnega delavca
Po navedbah pritožbe s tem, da je imel tožnik najvišjo plačo in je delal le štiri dni v tednu (plačo je po prvostopenjski ugotovitvi prejemal za pet dni), ni mogoče utemeljiti odpovednega razloga. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da odpovedni razlog ni temeljil na teh dveh dejstvih. Ti sta predstavljali le okoliščino, zaradi katere je toženec ob ugotovljenem poslovnem razlogu izmed vseh delavcev na delovnem mestu razvojni inženir-programer 2 izbral prav tožnika za presežnega. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko oceno, da je s tem na dopusten način objektiviziral izbiro.
ZPP člen 7, 22, 214, 214/2, 350, 350/1, 458, 458/1, 458/5, 495. OZ člen 9, 9/1, 86, 86/1, 95, 619.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - pogodba o sodelovanju - dolžnost izpolnitve obveznosti - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dokazi in izvajanje dokazov - neveljavna pogodba - nična pogodba - izpodbojna pogodba - razveljavitev pogodbe - razveljavitev izpodbojne pogodbe - dopolnitev tožbe - postopek v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - stroški pravdnega postopka - stroški odgovora na pritožbo
Pogodba je neveljavna, kadar je nična ali pa izpodbojna. Po določilu prvega odstavka 86. člena OZ je pogodba nična, če nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom in če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon o posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Izpodbojna pa je pogodba takrat, če jo je sklenila stranka, ki je poslovno omejena sposobna, ali če so bile pri sklenitvi napake glede volje strank kot tudi, če je v tem zakonu v drugem zakonu tako določeno (95. člen OZ). Iz tega sledi, da pogodba, ki jo stranka ne izpolni, ni neveljavna. Neizpolnitev pogodbe s strani ene stranke ima za posledico izpolnitvene zahtevke. To izhaja že iz načelnega določila prvega odstavka 9. člena OZ, po katerem so udeleženci v obligacijskem razmerju dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev. Če torej prva pogodbena stranka svojo obveznost izpolni, druga pa ne, ima prva stranka na voljo izpolnitveni zahtevek. Če pa toženka meni, da storitev tožnika, ki izhajajo iz pogodbe, ne potrebuje (več), bo pa morala skladno z veljavnimi materialnopravnimi predpisi doseči prenehanje te pogodbe.
obvestilo - opomin - seznanjenost z vsebino pošiljke - zakonita suborgacija - cesija - pravica do zakonskih zamudnih obresti - prehod terjatve na novega upnika - dan plačila - podpis na vročilnici - nepristnost podpisa na vročilnici - dokazovanje pravilnosti podpisa na vročilnici
Vtoževana terjatev je na podlagi zakonske subrogacije (275. člen OZ) z izplačilom zavarovalnine 21. 12. 2017 prešla na tožečo stranko, ki je do izplačila zakonskih zamudnih obresti upravičena od dne plačila,
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne
Tožeča stranka je pritožbo priporočeno poslala po izteku osemdnevnega roka za pritožbo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje (346. člen ZPP), v skladu s 352. členom ZPP zavrglo.
Soglašati pa je potrebno s pritožbo v delu, ko graja prvostopno sodišče, ker je obdolžencu, kot stransko kazen izreklo prepoved vožnje motornih vozil ne le kategorije B, temveč tudi kategorij A, AM in G. Kot pravilno izpostavlja pritožba, izpodbijana sodba v tej smeri nima ustreznih razlogov. Prvostopno sodišče namreč tega, zakaj je obdolžencu izreklo poleg obligatorne prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije še prepoved vožnje za vsa vozila, ni obrazložilo. Soglašati je zato potrebno z obdolženčevo zagovornico, da je prvostopno sodišče v tej smeri zagrešilo v pritožbi uveljavljano kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v tem delu sodba sodišča prve stopnje razveljavilo in v tem delu zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v novo odločanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00054177
Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 5, 70. KZ-1 člen 49, 49/2.
priznanje krivde - lahka telesna poškodba - zagovornik po uradni dolžnosti - obteževalne in olajševalne okoliščine
Obdolžena je namreč krivdo po obtožbi priznala, sodišče prve stopnje je njeno priznanje sprejelo in na tej podlagi, po opravljenem dokaznem postopku, ki se je izvedel le glede okoliščin, ki se nanašajo na izrek kazenske sankcije oziroma po končani glavni obravnavi izreklo sedaj izpodbijano sodbo. Tako izrečena sodba se v skladu z določbo drugega odstavka 370. člena ZKP iz razloga po 3. točki prvega odstavka tega člena, t.j. zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ne sme izpodbijati.
ugotovitev vrednosti za plačilo sodne takse - ugotovitev vrednosti zapuščine - pogrebni stroški in stroški spomenika
Ugotovitev vrednosti predmetov, ki sestavljajo zapuščino ni potrebna vsebina sklepa o dedovanju.
Pogrebni stroški zapustnika oziroma morebitni stroški postavitve nagrobnega spomenika, ki jih navede zapuščinsko sodišče v sklepu o dedovanju, dediče zavezujejo samo v povezavi z odmero sodne takse, ki so jo dolžni plačati.
DELOVNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00055925
ZPP člen 5, 163, 163/4, 286, 286/3, 286/4, 286b, 286b/1.. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.. ZPIZ-2 člen 199, 199/1, 201, 201/1, 413, 413/1.. ZPIZ-1 člen 430, 430/4.. OZ člen 356, 356/2.
poklicno zavarovanje - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - sodna pristojnost - stvarna pristojnost - voznik avtobusa - zavarovalna doba s povečanjem - pokojninska doba - zakonske zamudne obresti - sprememba sodbe - zastaranje - vzorčna zadeva
Za ugotovitev, da na delovnih mestih voznikov avtobusov pri toženki niso več izpolnjeni pogoji za priznanje poklicnega zavarovanja, bi bila potrebna odločitev komisije, ki (še) ni bila imenovana. Za delovno mesto, na katerem so bili tožniki zaposleni, torej po predpisanem postopku ni bilo ugotovljeno, da niso več izpolnjeni pogoji za vključitev v poklicno zavarovanje. Toženka ne more zaobiti (četudi v praksi otežene uporabe) zakonskih pravil o postopku spreminjanja pogojev za vključitev generičnih delovnih mest v poklicno zavarovanje na način, da naj se v predmetnem sporu raziskuje, ali delovno mesto voznik avtobusa še izpolnjuje pogoje, potrebne za vključitev v poklicno zavarovanje. Celo če bi se v tem sporu ugotovile spremenjene delovne razmere glede delovnega mesta voznik avtobusa pri toženki, to ne bi imelo vpliva na sprejem odločitve.
ZPP člen 111, 111/4, 339, 339/2, 339/2-10, 450, 450/2, 454.
postopek v sporu majhne vrednosti - zahteva za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - neizvedba naroka - zadnji dan roka - nedovoljen pritožbeni razlog
V sporu majhne vrednosti sme sodišče dokazovanje izvesti po prosti presoji tako, da je zagotovljena sorazmernost med zagotovitvijo ustreznega varstva pravic strank in ciljem pospešitve in ekonomičnosti postopka (drugi odstavek 450. člena ZPP). Poziv sodišča toženki, naj se izreče o tem, ali kljub dejstvu, da ni podala nobenega dokaznega predloga, vztraja pri izvedbi naroka, ker bo sicer štelo, da ga umika, je bil podan v okviru izvrševanja navedenega zakonskega pooblastila.
nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - podjemna pogodba - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - obligacija rezultata
V zvezi z (neutemeljenimi) pritožbenimi ugovori velja poudariti, da izvedencu po stališču enotne sodne prakse nagrada za pisno mnenje v skladu s prvim odstavkom 249. člena ZPP pripada takoj, ko opravi svoje delo. Sodna praksa je enotna (tudi) glede vprašanja, da za dopolnitev mnenja na podlagi pripomb strank izvedencu pripada (dodatna) nagrada le, če (dodatno opravljeno delo) presega nalogo, ki jo je sodišče naložilo izvedencu s prvotnim sklepom. Izvedensko delo je treba obravnavati kot celoto, kar pomeni, da izvedenčevih odgovorov (zgolj) na pripombe strank k mnenju, ni mogoče enačiti z izdelavo dopolnilnega mnenja. Če torej sodišče od izvedenca v okviru istega obsega naloge (glede na pripombe strank) zahteva, da v zvezi z že opravljenim delom poda določena pojasnila, slednji do nagrade in morebitnih dodatnih stroškov ni upravičen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00055074
KZ-1 člen 20, 20/2, 211, 211/1, 217, 217/2, 217/3.. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11.
kaznivo dejanje goljufije - sostorilstvo - prekoračitev obtožbe - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljivost izreka - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - sklenitev pogodbe - kaznivo dejanje prikrivanja
Storilec mora imeti pri konkretnem kaznivem dejanju namen, da si pridobi protipravno premoženjsko korist, in sicer v trenutku, ko drugega spravi v zmoto. V primeru, ko storilec z drugim sklepa pogodbo je ta časovni trenutek ob sami sklenitvi pogodbe in ne šele ob njeni izvršitvi. Za obravnavano kaznivo dejanje ni treba, da bi bila zapeljana oseba identična z oškodovancem, saj je eden izmed zakonskih znakov kaznivega dejanja goljufije dejstvo, da drugemu (ki ravna v zmoti) ali tretjemu (zaradi ravnanja drugega, ki je v zmoti) nastane premoženjska škoda, pri čemer je škoda vsakršni premoženjski minus, podan v času (dokončane) izvršitve tega kaznivega dejanja.
razlika v plači - prerazporeditev - neizpolnjevanje pogojev - plačilo za dejansko opravljeno delo
Pri upravičenosti delavca do plačila po dejanskem delu ni bistveno, ali je tožnik izpolnjeval vse formalne pogoje za zasedbo zahtevnejšega delovnega mesta oziroma formacijske dolžnosti, kot tudi ne, ali ima delodajalec sistemizirano to delovno mesto oziroma formacijsko dolžnost. Bistveno je le, ali je tožnik opravljal dela tega zahtevnejšega delovnega mesta oziroma formacijske dolžnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00055856
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1.. ZDSS-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3.. ZDR-1 člen 142.. ZPIZ-2 člen 413.
nepravilna sestava sodišča - voznik avtobusa - delovni čas - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - zavarovalna doba s povečanjem
S postavljenim tožbenim zahtevkom za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje za obdobje od decembra 2014 do januarja 2019, ki so bili konkretizirani po višini v mesečnih zneskih, sta tožnika uveljavljala terjatev, jasno izraženo v denarju. Tako oblikovan zahtevek je po svoji vsebini premoženjskopravne narave. Ker ni presegal vrednosti 40.000,00 EUR, je v skladu z določbo 14. člena ZDSS-1 o njem na prvi stopnji pravilno odločil sodnik posameznik.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da sta tožnika že na podlagi prehodne določbe 413. člena ZPIZ-2 do plačila prispevkov za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje upravičena. Toženec tej presoji v pritožbi niti ne oporeka, ampak se zavzema za upoštevanje dejanskega delovnega časa na delovnem mestu, za katerega se je ob uveljavitvi ZPIZ-1 štela zavarovalna doba s povečanjem. Njegove tovstne navedbe je pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje.
Tožnica pritožbe z dne ni podpisala, pritožbi pa je priložila listinske dokaze le v enem izvodu. Pritožba tako ni bila popolna. Sodišče take pritožbe ne sme in ne more obravnavati in jo mora skladno z določbo prvega odstavka 343. člena ZPP zavreči brez naroka.
Ker je tožnica jasno izpovedala, da je v toženčevo podjetje vlagala, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnica obstoja posojilnih pogodb ni izkazala.
Navedb, da je tožnica toženčevemu podjetju denar posodila z namenom izboljšanja poslovanja podjetja, namreč tožnica s svojo izpovedjo, v kateri je izrecno in jasno izpovedala, da denarnih sredstev ni posodila, temveč jih je v podjetje vložila zaradi obračanja denarja, ni potrdila.
Ker tožnica obstoja in sklenitve petih posojilnih pogodb ni izkazala (7. in 212. člen ZPP), je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo kot neutemeljen.