KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00055074
KZ-1 člen 20, 20/2, 211, 211/1, 217, 217/2, 217/3.. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11.
kaznivo dejanje goljufije - sostorilstvo - prekoračitev obtožbe - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljivost izreka - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - sklenitev pogodbe - kaznivo dejanje prikrivanja
Storilec mora imeti pri konkretnem kaznivem dejanju namen, da si pridobi protipravno premoženjsko korist, in sicer v trenutku, ko drugega spravi v zmoto. V primeru, ko storilec z drugim sklepa pogodbo je ta časovni trenutek ob sami sklenitvi pogodbe in ne šele ob njeni izvršitvi. Za obravnavano kaznivo dejanje ni treba, da bi bila zapeljana oseba identična z oškodovancem, saj je eden izmed zakonskih znakov kaznivega dejanja goljufije dejstvo, da drugemu (ki ravna v zmoti) ali tretjemu (zaradi ravnanja drugega, ki je v zmoti) nastane premoženjska škoda, pri čemer je škoda vsakršni premoženjski minus, podan v času (dokončane) izvršitve tega kaznivega dejanja.
ZPP člen 155, 155/1.. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4, 10.
povrnitev pravdnih stroškov - potrebni stroški - odvetniški stroški - odvetnik izven sedeža sodišča - potni stroški pooblaščenca - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - pravica do svobodne izbire odvetnika
Stranke pri izbiri odvetnika ni mogoče omejevati le na območje sodišča, kjer se vodi postopek. Stranka ima pravico, da si prosto izbere odvetnika, njun odnos v okviru mandatnega razmerja temelji na zaupanju. Glede na možnost proste izbire odvetnika ter svobodo (odvetnikovega) dela, se zato priznavajo tudi stroški, ki nastanejo z izbiro odvetnika iz drugega kraja. Izjema velja zgolj v primeru, če sodišče ugotovi, da je bila ta izbira povsem nerazumna ali da je šlo za zlorabo (ravnanje z vicioznimi nameni).
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - fikcija vročitve
Sklep Okrajnega sodišča v Celju EPVD 91/2021, s katerim je bil obdolžencu izrečen ukrep prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, je bil torej obdolžencu vročen s tako imenovano fikcijo vročitve 1. 7. 2021, pravnomočen je postal 10. 7. 2021 in izvršljiv 9. 8. 2021, kar vse je pred storitvijo očitanega prekrška 12. 8. 2021.
nesreča premikajočih se motornih vozil - soodgovornost udeleženih voznikov motornih vozil - vozilo v obratovanju - soprispevek k nastanku škode - prehitra vožnja - premoženjska in nepremoženjska škoda - odmera denarne odškodnine - odškodnina za telesne bolečine - strah - škoda na vozilu
Če je krivda obojestranska, odgovarja vsak imetnik za vso škodo, ki jima je nastala, v sorazmerju s stopnjo svoje krivde.
Pojem obratovanja avtomobila kot nevarne stvari se presoja široko in ne zahteva, da se avto premika z lastnim pogonom, marveč šteje, da je "v rabi" tudi tedaj, ko ga vleče drugo vozilo, ko je parkiran in tudi takrat, ko obstane na cestišču, ker ga voznik ni mogel obvladati.
začetek postopka s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje izvršilnega v pravdnem postopku - postavitev novega zahtevka - ne bis in idem - nesklepčnost tožbe - spor majhne vrednosti - izdaja sodbe brez glavne obravnave - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti
Po določilu drugega odstavka 436. člena ZPP sodišče takrat, kadar toženec vloži obrazložen ugovor, s sklepom razveljavi izdani plačilni nalog in po pravnomočnosti tega sklepa začne z obravnavanjem glavne stvari. Tako je v tej zadevi postopalo tudi sodišče prve stopnje. Ker je bil torej izdani sklep o izvršbi razveljavljen, o upnikovem predlogu (to je o predlogu sedanjega tožnika), naj sodišče dolžniku (toženki) naloži, da mu poravna vtoževano terjatev, do izdaje sodbe še ni bilo odločeno. Če bi tožnik med pravdo ponovno postavil tožbeni zahtevek, potem bi moralo sodišče prve stopnje ta ponovno postavljen tožnikov zahtevek pač zavreči (primerjaj prvi odstavek 274. člena ZPP in 12. točko drugega odstavka 339. člena ZPP). Pritožbeni očitek, da tožnica ni postavila tožbenega zahtevka o katerem bi sodišče lahko sploh vsebinsko odločalo, pa je kljub temu odločilo, je torej neutemeljen.
zapuščina brez dediča - izročitev zapuščine brez dedičev - prehod zapuščine na kaducitetnega upravičenca - obstoj zapuščine
Predno sodišče zapuščino brez dedičev izroči kaducitetnemu upravičencu, mora ugotoviti ali predmet izročitve obstaja in kje se nahaja, da ga lahko izroči pristojnemu organu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ekonomski razlog - uporaba kriterijev - individualni odpust - izbira presežnega delavca
Pritožba sicer pravilno navaja, da trditev tožene stranke o tem, da je pri izbiri presežnih delavcev upoštevala kriterije iz 102. člena ZDR-1, ne pomeni, da bi morala ravnati v skladu z vsemi določbami od 98. do 102. člena ZDR-1, saj v konkretnem primeru ni šlo za odpoved večjemu številu delavcev. Vendar pa to še ne pomeni, da ni bila dolžna dokazati tistih trditev, s katerimi je utemeljila izbiro tožnice za presežno delavko in med katerimi je bilo tudi sklicevanje na zakonske kriterije iz 102. člena ZDR-1.
Ker je tožnica jasno izpovedala, da je v toženčevo podjetje vlagala, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnica obstoja posojilnih pogodb ni izkazala.
Navedb, da je tožnica toženčevemu podjetju denar posodila z namenom izboljšanja poslovanja podjetja, namreč tožnica s svojo izpovedjo, v kateri je izrecno in jasno izpovedala, da denarnih sredstev ni posodila, temveč jih je v podjetje vložila zaradi obračanja denarja, ni potrdila.
Ker tožnica obstoja in sklenitve petih posojilnih pogodb ni izkazala (7. in 212. člen ZPP), je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo kot neutemeljen.
osebna vročitev - fikcija vročitve - potek prekluzivnega roka
Šteje se, da je bilo pisanje vročeno naslovniku s potekom 15-dnevnega roka, v katerem bi bilo treba pisanje dvigniti, in ne z dnem, ko je bilo pisanje naslovniku puščeno v predalčniku.
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 9, 9/1.
premičninska izvršba - stroški izvršitelja - oprava rubeža v popoldanskem času - odredba sodišča
Dne 8. 6. 2019 je začel veljati Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom, ki je v 2. členu spremenil prvi odstavek 9. člena do sedaj veljavnega Pravilnika.
Glede na navedeno pritožba pravilno opozarja, da izvršitelj za opravo rubeža v popoldanskem času ne potrebuje več odredbe sodišča.
Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 12/3, 14, 14/4.
odmera pravdnih stroškov - stroški odvetniških storitev - stroški za zastopanje - samostojna storitev odvetnika - odvetniška tarifa - vrednost točke - sprememba vrednosti točke
Sodišče prve stopnje bi moralo v skladu z drugim odstavkom 12. člena OT tožnici priznati za storitev opravljeno pred spremembo vrednosti točke, število točk po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik storitev opravil, saj navedeno določilo OT predpisuje, da je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano z DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo DDV. Sodišče bi zato za vložitev odgovora na tožbo (z dne 13. 8. 2018) moralo preračunati in priznati število odvetniških točk z upoštevanjem vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR, ki velja v času, ko je bilo delo opravljeno, tako dobljeno število točk pa pomnožiti z vrednostjo odvetniške točke, veljavne v času izdaje izpodbijane odločbe (v času odločanja sodišča), to je v vrednosti 0,60 EUR.
Sodišča so dolžna odmeriti odvetniške stroške ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 12. člena te tarife le na predlog odvetnika.
razvrstitev v ustrezno kategorijo invalidnosti - preostala delovna zmožnost - III. kategorija invalidnosti
Naloga izvedenskega organa v sodnem postopku ni natančna opredelitev konkretnih delovnih mest, temveč ugotovitev tožnikove preostale delovne zmožnosti oziroma opredelitev stvarnih razbremenitev, ki jih tožnik glede na zdravstveno stanje potrebuje, da ne bi ob opravljanju dela prišlo do nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja. Opredelitev konkretnih delovnih mest je pristojnost Zavoda RS za zaposlovanje, ki v zaposlitvenem načrtu z zavarovancem opredeli konkretna delovna mesta, za katera bo delovni invalid na trgu dela iskal zaposlitev.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1, 40/1-4, 41, 41/1, 41/1-3, 41/2, 41/4, 42.
ustno in pisno izvedensko mnenje - pisni izvid in mnenje izvedenca - ustno podajanje izvedenskega mnenja - nagrada in stroški izvedenca - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - kriteriji za oceno zahtevnosti izvedeniškega mnenja - zahtevnost mnenja
Kriterijev za določitev zahtevnosti za pripravo na ustno podajanje izvida in mnenja Pravilnik izrecno ne določa, saj se 42. člen Pravilnika nanaša na zahtevnost izvida in mnenja, ki ga je izvedenec podal pisno in o nagradi za katerega je sodišče prve stopnje že odločilo
Ker je sodišče postopek zoper obe toženki prekinilo, preden jima je vročilo tožbo v odgovor, je razumljivo, da jima zaradi tega, ker litispendenca še ni nastopila, tudi sklepa o prekinitvi ni vročalo. A bi bilo pravilno postopanje sodišča prve stopnje takšno, da bi moralo drugi toženki pred vročitvijo tožbe v odgovor (ali vsaj skupaj z njo) vročiti sklep o prekinitvi postopka, nato pa sprejeti sklep o nadaljevanju postopka zoper njo.
primernost predlagane začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - koneksnost - tožba na ničnost in izpodbojnost skupščinskih sklepov
Predlagano sredstvo zavarovanja presega domet regulacijske začasne odredbe. Zahtevana vrnitev izplačanega bilančnega dobička v sporu, v katerem se ugotavlja ničnost oziroma izpodbojnost skupščinskih sklepov, ne bi več pomenila zgolj začasno reguliranje spornega razmerja, saj tožeče stranke s takšnim predlogom zahtevajo več kot s tožbenim zahtevkom in posegajo v pravno oziroma premoženjsko sfero družbenikov, ki pa niti niso stranke ničnostne oziroma izpodbojne tožbe.
ZPŠOIRSP člen 11. URS člen 26. OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
odškodnina zaradi izbrisa - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - enotna odškodnina - izgubljeni dobiček - denarna odškodnina za duševne bolečine - dokazno breme - zaslišanje stranke - dokaz z izvedencem - pravica do dokazovanja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sanacijo kršitev človekovih pravic z izbrisom iz registra stalnega prebivalstva je država uredila v odškodninski shemi (denarno povračilo kot ustrezno zadoščenje), v presežku pa je treba uporabiti splošna pravila obligacijskega prava. Ob navedenem je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je skladno s 26. členom Ustave RS protipravnost ravnanja toženke nedvomno dokazana, tožnik pa je bil dolžan dokazati zatrjevani škodo in vzročno zvezo med protipravnim ravnanjem toženke in obstojem škode. Obstoj škode in vzročna zveza se nanašata na temelj vtoževane terjatve.
V sodni praksi je utrjeno stališče, da sta pri sodnem določanju višine odškodnine iz naslova nezakonitega izbrisa odločilna tako čas, v katerem posameznik ni imel urejenega statusa, kot tudi posebna izredna intenzivnost duševnih bolečin, ki jih izkazujejo druge okoliščine (npr. morebitna nezaposlenost, ponižujoča ravnanja predstavnikov oblasti, strah, izgon iz države, ločenost od družine, posledični propad zakona in družinskih vezi, težje zdravstvene posledice, ipd.).
Na tožniku je, da izkaže izgubljen dobiček, ki ga bi po normalnem teku stvari dosegel, če ne bi prišlo do izbrisa.
Neobičajna narava in razsežnost toženkine kršitve z izbrisom je povzročila tožniku težave, zaradi katerih je trpel. Pri odmeri odškodnine ni odločilen zgolj čas, v katerem tožnik ni imel urejenega statusa, pač pa tudi druge okoliščine, odškodnina pa se v tovrstnih primerih kljub kršitvam več človekovih pravic odmerja enotno.
Tožnik je za dokazovanje svojih trditev obstoja in stopnje duševnega trpljenja zaradi izbrisa predlagal izvedenca psihiatrične stroke, sodišče prve stopnje pa ga je zavrnilo, češ da za ugotovitev obstoja duševnih bolečin zadoščajo izpovedbe tožnika in prič, nato pa ugotovilo, da ni dokazal zatrjevanih psihičnih težav kot so stres, tesnoba, poslabšanje zdravja, huda depresija in obupanost. S tem je sodišče prve stopnje tožniku odvzelo pravico do dokazovanja zatrjevanih dejstev in pritožba pravilno izpostavlja, da dokazni postopek v smeri ugotavljanja višine nepremoženjske škode ni bil izčrpan, tožniku pa je bila prekršena pravica po 8. točki drugega odstavka 239. člena ZPP.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 38/1, 40, 40/1, 42, 42/1.
nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - izjemno zahtevno izvedensko mnenje - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije
Sodna praksa, ki je na tem področju obširna in ustaljena, je zavzela stališče, da je nagrada za izjemno zahtevno delo pridržana za najbolj kompleksna in strokovna mnenja. Kot zelo zahtevna mnenja nadalje vrednoti tista, ko morajo izvedenci odgovoriti na veliko zahtevnih in kompleksnih vprašanj in naloga zahteva npr. dodatno poglobljen študij, obsežne analize in preračune, tudi specifično znanje oziroma znanje za več področij in sodelovanje z izvedenci z drugih področij. Izvedenka je odgovorila na dve vprašanji glede vrste in mehanizma nastanka poškodb, na vprašanji je odgovorila na kratko in brez dodatnih obsežnih pojasnil, mnenje ni obsežno (pet strani), običajen je bil rok za izdelavo izvedeniškega mnenja, tudi obseg dokumentacije, ki je bila podlaga za izdelavo mnenja, ne odstopa od povprečnih zadev. Ker tako mnenje ne odstopa od drugih primerov zahtevnih izvedeniških mnenj, gre za zahtevno in ne za izjemno oziroma zelo zahtevno mnenje.
Glede vprašanja pozitivne diskriminacije ter različne obravnave žensk in moških pri odmeri starostne pokojnine je pritožbeno sodišče že v zadevi Psp 429/2016 poudarilo, da je bila v 37. členu ZPIZ-2, ki se je uporabljal v času izdaje spornih odločb tožene stranke, sicer res različno vrednotena pokojninska doba glede na spol, saj izhodiščni niti končni odmerni odstotek pri enaki pokojninski dobi nista bila identična. S tem v zvezi je pritožbeno sodišče poudarilo, da ugodnejši položaj določenih skupin glede posameznih pravic sam po sebi ne pomeni kršitve načela enakosti pred zakonom v primerjavi z drugimi skupinami, če so posebne ugodnosti logično utemeljene in ne presegajo obsega, ki ga opravičuje razlog, zaradi katerega so dane. Različno obravnavanje moških in žensk je upravičeno tedaj, ko izravnava neugodnosti, ki izvirajo iz tradicionalno in zgodovinsko pogojenih različnih družbenih vlog in položajev.