Glede na 58., 63. in 72. člen ZDSS-1 v zvezi s 157. členom URS velja, da se v sodno socialnih sporih pravni interes za vložitev izpodbojnih tožb zoper drugostopenjske upravne odločbe domneva. Pravne koristi ali interesa ob pravočasno vloženi izpodbojni tožbi načeloma ni potrebno niti dopustno ugotavljati. Vendar pa v obravnavani zadevi, v kateri je tožba že pravnomočno zavržena, več ni pogojev za meritorno sojenje. Sklep z dne 15. 11. 2021 je formalno in materialno pravnomočen. Pravnomočnost zavezuje stranke in sodišče četudi gre za nepravilno odločitev.
vzpostavitev prejšnjega stanja - smrt stranke med postopkom - izvršba - nedenarna terjatev - odpravljivost procesne pomanjkljivosti
Predmetni izvršilni postopek po samem zakonu ni prekinjen, saj je imela glede na podatke spisa druga upnica v trenutku smrti pooblaščenko.
Ker do dedovanja pride v trenutku zapustnikove smrti, je sodišče kot stranko v procesnem smislu pravilno označilo dediči po pokojni C. C., saj po podatkih spisa sklep o dedovanju po pokojni B. B. še ni bil izdan ter novi upnik/i še niso vstopili v predmetni postopek.
vstop novega upnika v izvršbo - ugovor ničnosti pogodbe - ničnost zaradi neobstoječe ali nedopustne podlage pravnega posla - ugovor zoper nadaljevanje izvršbe z novim upnikom
Od uveljavitve ZIZ-L dalje kontradiktornosti postopka pred izdajo sklepa o nadaljevanju izvršbe z novim upnikom ni treba zagotavljati, saj se dolžniku pravica do izjave omogoča v ugovoru po novem drugem odstavku 56.a člena ZIZ.
Dolžnik se lahko upre prenosu terjatve (z uveljavljanjem ničnosti pogodbe o prenosu terjatve) bodisi zaradi narave terjatve, ki se prenaša, bodisi zaradi pravno zavarovanega zasebnega interesa. Navedbe, ki jih dolžnik v zvezi ničnostjo poda, pa morajo biti substancirane, kar pomeni, da mora navesti dejstva, ki ničnost prenosa utemeljujejo in zanje predložiti dokaze.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 38/1.
nagrada in stroški za izdelavo izvedenskega mnenja - znižanje nagrade - sprememba sklepa
Pritožba utemeljeno opozarja na nepravilno priznanje dvojne nagrade po 51,00 EUR za zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije (do 100 strani) za nove izvide, ki naj bi bili predloženi na osebnem pregledu. V konkretni zadevi je sodišče samo pridobilo zdravstveni karton, tako da je odpadla postavka za priznanje nagrade za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije. V izvedenskem mnenju je namreč citirana vsa dokumentacija, ki je bila upoštevana pri oblikovanju izvedenskega mnenja, za noben izvid pa ni razvidno, da bi ga tožnik predložil na samem osebnem pregledu.
zavrženje tožbe - poziv - opozorilo - nezadostno število izvodov tožbe
Tožeča stranka neutemeljeno navaja, da bi jo moralo sodišče, ko je ugotovilo, da vloga ni bila poslana v zadostnem številu, (ponovno) pozvati na odpravo pomanjkljivosti in šele nato zavreči vlogo. Sodišče prve stopnje je v pozivnem sklepu, pri čemer pritožbeno ni sporno, da je bil ta potreben, tožečo stranko opozorilo, da mora dopolnjeno vlogo predložiti v dveh izvodih, sicer jo bo zavrglo.
Več kot eno opozorilo na posledico bi preseglo varstvo pred pretirano strogo procesno posledico.
Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 12/3, 14, 14/4.
odmera pravdnih stroškov - stroški odvetniških storitev - stroški za zastopanje - samostojna storitev odvetnika - odvetniška tarifa - vrednost točke - sprememba vrednosti točke
Sodišče prve stopnje bi moralo v skladu z drugim odstavkom 12. člena OT tožnici priznati za storitev opravljeno pred spremembo vrednosti točke, število točk po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik storitev opravil, saj navedeno določilo OT predpisuje, da je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano z DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo DDV. Sodišče bi zato za vložitev odgovora na tožbo (z dne 13. 8. 2018) moralo preračunati in priznati število odvetniških točk z upoštevanjem vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR, ki velja v času, ko je bilo delo opravljeno, tako dobljeno število točk pa pomnožiti z vrednostjo odvetniške točke, veljavne v času izdaje izpodbijane odločbe (v času odločanja sodišča), to je v vrednosti 0,60 EUR.
Sodišča so dolžna odmeriti odvetniške stroške ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 12. člena te tarife le na predlog odvetnika.
Sodni penali in pogodbena kazen imajo enak namen, to je z grožnjo denarne sankcije dolžnika spodbuditi k čimprejšnji izpolnitvi nedenarne obveznosti. Plačilo sodnih penalov je pogojna obveznost, za katero niti ni nujno, da bo nastala (bodisi zato, ker bo dolžnik izpolnil svojo nedenarno obveznost v roku, bodisi zato, ker upnik ne bo zahteval izterjave sodnih penalov ali pa bo vložil predlog za izvršbo).
poškodba pri delu - delo na strehi - nadzor - soprispevek delavca
Ravnanje delavca tudi po presoji pritožbenega sodišča ni bilo takšno, da bi lahko pretrgalo vzročno zvezo med protipravnim ravnanjem toženca (katerega bistvo je v pomanjkljivem nadzoru in neustreznem zavarovanju strehe pred morebitnimi padci (podrobnejši in nekoliko širši razlogi so razvidni iz izpodbijane sodbe) in nastalo delovno nesrečo, vendar pa velja delno pritrditi pritožbi v tem, da je ob pravilni uporabi materialnega prava soprispevek delavca višji.
Iz izpodbijane sodbe so razvidne okoliščine, ki kažejo, da je k delovni nesreči v nezanemarljivem delu prispeval poškodovani delavec. Da toženec neskrbnega ravnanja delavca ne bi mogel pričakovati in da posledično ni bil dolžan izvajati ustreznega nadzora nad delom ter zavarovati celotne strehe, ni izkazano in takšnemu zavzemanju toženca ni mogoče slediti. Vseeno pa velja poudariti, da je šlo za izkušenega delavca, ki je bil seznanjen z navodili za varno delo in stanjem strehe, in za delavca, ki je ravnal zelo nepremišljeno ter uporabil nenormalno in nevarno pot, brez da bi uporabil osebno zaščitno opremo, ki jo je imel v vozilu na voljo. Pritožbeno sodišče upoštevaje vse okoliščine, ki so v bistvenem povzete tu, obširneje pa razvidne iz izpodbijane sodbe, ugotavlja, da je primerna porazdelitev odgovornosti med tožencem in poškodovanim delavcem v razmerju 60% in 40%. Oba sta nedvomno prispevala k nastanku nesreče, pri čemer je odgovornost toženca nekoliko višja, saj bi moral zagotoviti ustrezno varovanje in nadzor, pri čemer bi nadzor nedvomno imel določen vpliv na ravnanje samega delavca.
spor majhne vrednosti - dokazna ocena - dovoljeni pritožbeni razlogi
Tožnik s pritožbo, kljub zapisu, da uveljavlja razloga absolutne bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava, ne uveljavlja v sporu majhne vrednosti dopustnih pritožbenih razlogov. Absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni z ničemer konkretno uveljavljana. S podobno pavšalno uveljavljanim očitkom zmotne uporabe materialnega prava pa se dejansko uveljavlja nedopusten razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega stanja, katerega pretežna vsebina je v očitku zmotne dokazne ocene.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - prepoved glasovanja na skupščini
Prepoved uresničevanja glasovalne pravice tožene stranke na skupščini bi zanjo pomenil težjo posledico kot v primeru dopuščenega glasovanja na skupščini z možnostjo tožnikov vložiti tožbo na neveljavnost sprejetih sklepov, kar bi zanju pomenilo milejšo škodljivo posledico.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1, 40/1-4, 41, 41/1, 41/1-3, 41/2, 41/4, 42.
ustno in pisno izvedensko mnenje - pisni izvid in mnenje izvedenca - ustno podajanje izvedenskega mnenja - nagrada in stroški izvedenca - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - kriteriji za oceno zahtevnosti izvedeniškega mnenja - zahtevnost mnenja
Kriterijev za določitev zahtevnosti za pripravo na ustno podajanje izvida in mnenja Pravilnik izrecno ne določa, saj se 42. člen Pravilnika nanaša na zahtevnost izvida in mnenja, ki ga je izvedenec podal pisno in o nagradi za katerega je sodišče prve stopnje že odločilo
odpoklic predsednika uprave - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - poseg v čast in dobro ime - protipravnost - namen razžalitve - objava v medijih - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Odvetnik je na seji pojasnil zakonsko ureditev razlogov za odpoklic po določbah Zakona o gospodarskih družbah, pojasnil pravne posledice odpoklica in opozoril na možnosti sodnih sporov glede nezakonitosti odpoklica ter pravne posledice v primeru, če bi se razlogi za odpoklic izkazali za neutemeljene. Iz zapisnika seje gre ugotoviti zgolj opozorilo odvetnika, da morajo biti razlogi za odpoklic ustrezno obrazloženi, saj so lahko predmet sodne presoje, in opozorilo, da v primeru neutemeljenih razlogov za odpoklic družba in člani nadzornega sveta lahko tudi odškodninsko odgovarjajo. Vendar pa ta opozorila ne dokazujejo, da se je odvetnik vsebinsko opredelil do tega, ali bi konkretni razlogi, ki jih je podal nadzorni svet, prestali sodni preizkus oziroma da je opozarjal na konkretno nezakonitost odločitve o odpoklicu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00054410
ZD člen 132. ZGD-1 člen 50, 50/2, 508, 512, 521, 521/1, 521/1-7. ZNP-1 člen 5, 5/1, 8, 8/1. URS člen 22, 25. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
sodno imenovanje poslovodje - pravni interes predlagatelja - izkazanost pravnega interesa - dovoljenost dokaznega sredstva - sklep o dedovanju - pravica do izjave v nepravdnem postopku - izvedba naroka - poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo - smrt poslovodje - položaj prokurista - vodenje družbe
Predlagatelj nepravdnega postopka sodnega imenovanja poslovodje mora po drugem odstavku 50. člena ZGD-1 izkazati pravni interes za predlagano odločitev. Tega pa lahko izkazuje z različnimi dokaznimi sredstvi in ne le z listino pristojnega sodišča, iz katere bi izhajal predlagateljičin status zakonite dedinje.
Prokurist je zastopnik družbe, ki v njenem imenu izraža voljo tretjim osebam. Njegovo zastopanje temelji na podeljenem pooblastilu družbe. Obseg prokure je določen v 35. členu ZGD-1, ki ne zajema tudi vodenja poslov družbe. Poslovodja pa pooblastilo za zastopanje družbe pridobi na podlagi samega zakona. Poleg funkcije zastopanja družbe poslovodja opravlja tudi funkcijo vodenja družbe, ki se odraža v izvajanju poslovne politike družbe, skrbi za zakonitost njenega delovanja. V tem okviru mu že zakon daje pristojnosti glede razmerij do drugih organov družbe in do samih družbenikov (npr. odločanje o pravici družbenika do informacij in vpogleda - 512. člen ZGD-1, pristojnost za sklic skupščine družbenikov - 508. člen ZGD-1 …). Teh pristojnosti prokurist nima. Materialnopravno zmotno je zato razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da potrebe po sodnem imenovanju poslovodje v obravnavanem primeru ni, ker posle družbe vodi prokuristka.
objektivna sprememba tožbe - dopustitev spremembe tožbe - dovolitev spremembe iz razloga smotrnosti - procesno gradivo - vsebina tožbenega zahtevka - nedenarni in denarni tožbeni zahtevki - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - obveznosti zakoncev - nastanek obveznosti - premoženjska razmerja med partnerjema po razpadu izvenzakonske skupnosti - razmerja med izvenzakonskima partnerjema po razpadu izvenzakonske skupnosti
Kadar toženec spremembi tožbe nasprotuje, lahko sodišče dovoli spremembo, če oceni, da je to smotrno za dokončno ureditev razmerij med strankama. Načelo ekonomičnosti postopka zahteva, da se, kadar je to mogoče, izkoristi že zbrano procesno gradivo in omogoči dokončna rešitev tedaj konkretnega (ne pa morebiti vseh tudi bodočih) spora. Prav je, da sodišče dovoli spremembo, če se je s tem mogoče izogniti novi tožbi, tudi če tožnik na podlagi zbranega procesnega gradiva uveljavlja spremenjeni tožbeni predlog. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, je dovolitev spremembe tožbe smotrna, če se s spremembo prihrani ali prepreči nova pravda in če se s tem tekoča pravda ne obremeni preveč, vse v skladu z načelom ekonomičnosti postopka. V tem obsegu se presoja zgolj procesna smotrnost, ne pa tudi, ali je zahtevek kot tak vsebinsko utemeljen.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je v dani situaciji, - ko pravda teče že več kot dve leti in ko je tožeča stranka že v vlogah pred spremembo tožbe podala in zatrjevala, da je plačevala in plačuje kredite in vzdržuje skupne nepremičnine, tudi po razpadu zakonske zveze, za te trditve pa predlagala tudi posamezne dokaze, in naknadno zahtevala tudi povrnitev preplačila dveh kreditov, plačanih po razpadu, in stroške vzdrževanja in nujnih del na skupnem premoženju, - ob tem, da nižje sodišče tudi z dokazovanjem še niti začelo ni (še ni izvajalo predlaganih dokazov) in še ni zbralo procesnega gradiva, smotrno za dokončno ureditev spornega razmerja med strankami dopustiti predlagano objektivno spremembo tožbe.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201/1-3, 205, 205/2.
pripor - podaljšanje pripora med preiskavo - begosumnost - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - pravna opredelitev kaznivega dejanja
Vprašanje pravilnosti pravne kvalifikacije enega izmed kaznivih dejanj, ki naj bi ju storil obdolženec in se zaenkrat postavlja le pritožnikom, ne more vplivati na presojo sodišča o obstoju utemeljenega suma in spremeniti odločitve sodišča o podaljšanju pripora.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/1-2, 14/2, 14/2-1, 14/2-1(3), 231, 231/1, 231/1-3, 232, 232/1, 232/1-2, 242, 242/2. Direktiva Sveta 2010/24/EU z dne 16. marca 2010 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi člen 11.
stečajni postopek nad pravno osebo - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - republika slovenija kot upnik - davčni dolg - trajnejša nelikvidnost - transakcijski račun - podatki o številkah transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega prometa v tujini - izvršba na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet v drugi državi članici EU - pravo EU - pogoji za začetek stečajnega postopka - dokaz s postavitvijo izvedenca - dokaz informativne narave - pritožba družbenika
V obravnavanem primeru je upnica v predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom zatrjevala, da je dolžnik postal trajneje nelikviden. Ta položaj je utemeljevala na dejstvu, da dolžnik po pravnomočnosti sklepa o davčni izvršbi na dolžnikove premičnine niti v 60. dneh od pravnomočnosti sklepa o izvršbi, niti do vložitve predloga za začetek stečajnega postopka, ni uspel v celoti iz premoženja poravnati svojih obveznosti, ki izhajajo iz sklepa o izvršbi ter da tudi nima odprtega niti enega bančnega računa pri ponudnikih bančnih storitev v Republiki Sloveniji. Nesporno je torej, da je upnica zatrjevala položaj trajnejše nelikvidnosti dolžnika.
Dolžnik je v ugovoru trdil, da ni insolventen. V zvezi s trditvami in dokazi o domnevi trajnejše nelikvidnosti je trdil, da ima odprt transakcijski račun pri banki v Italiji, kar izhaja tudi iz priloženega izpisa iz Poslovnega registra Slovenije.
Upnica je na ugovor odgovorila, da okoliščina, da ima dolžnik odprt transakcijski račun v Italiji, še ne pomeni, da ni trajneje nelikviden. Dolžnikov očitek, da upnica z izvršbo ni posegla na denarna sredstva dolžnika v državi članici EU, je zanikala. Navedla je, da je na podlagi Direktive 2020/24/EU o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi, dne 1. 7. 2021 poslala pristojnim italijanskim organom zaprosilo za izterjavo in/ali zavarovanje plačila terjatev, vendar da do sestave te vloge ni prejela še nobene informacije o izterjavi. Zato je pozvala dolžnika, naj sam pove,ali je njegov račun blokiran ali predloži dokaze, da sredstva na računu zadoščajo za poplačilo.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da se glede na podatek iz Poslovnega registra Slovenije o odprtem transakcijskem računu pri banki v Italiji, ki je država članici EU, in ki ga je očitno temu registru dolžnik sam sporočil v okviru svoje dolžnosti sporočanja o odprtih poslovnih računih v tujini, upnica v odgovoru na ugovor dolžnika ni pravilno sklicevala na domnevo o obstoju trajnejše nelikvidnosti po tretji alineji 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Vendar ocenjuje kot neutemeljeno stališče dolžnika, da bi moralo sodišče prve stopnje enostavno ugotoviti, da ima dolžnik odprt bančni račun v Italijanski republiki, ki je država članica EU in na tej podlagi zaključiti, da je s tem izpodbil domnevo iz tretje alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP ter takoj zavrniti predlog upnice za začetek stečajnega postopka. Upnik, ki predlaga stečaj nad dolžnikom, ima namreč možnost utemeljiti položaj trajnejše nelikvidnosti dolžnika, torej da v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju, tudi na drug način, čemur je upnica v konkretnem primeru tudi zadostila.
podjemna pogodba - pasivna legitimacija - pogodba o prevzemu dolga - privolitev upnika v prevzem dolga - prenos pogodbe
Privolitev upnika v prevzem dolga in spremembo dolžnika obveznosti je bistven pogoj za nastanek te posledice. Privolitev kot oblika pravnoposlovnega ravnanja mora izpolnjevati vse splošne pogoje za veljavnost pravnega posla. Mogoče jo je izjaviti tudi s konkludentnimi ravnanji. Višje sodišče v zvezi s tem (v okviru pravilne uporabe materialnega prava) dodaja, da (konkludentna) privolitev tožeče stranke v prevzem dolga izhaja iz naslednjih dejanskih okoliščin, in sicer da je A. A. tožečo stranko obvestil, naj račun za opravljene storitve naslovi na toženo stranko, ki je bila dejansko podizvajalka glavne izvajalke, in ne na F., d. o. o.; da je tožeča stranka nato račun naslovila na toženo stranko ter pri tem zapisala, da je skladno z dogovorom račun izstavljen na toženo stranko; prav tako pa je na toženo stranko naslavljala tudi opomine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00054721
ZPP člen 2, 150, 150/1, 154, 154/2, 253, 286b, 286b/1. ZZVZZ člen 87, 87/1. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 7, 7/1, 12, 12/1, 12/2. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 4, 4/1, 14, 14/2, 23, 23/1, 23/2-3, 61, 61/3.
regresni zahtevek zavoda - odškodninska odgovornost delodajalca - varstvo pri delu - varnost pri delu - soprispevek oškodovanca - tehnična brezhibnost stroja - organizacija delovnega procesa - nevarno območje - višina škode - izvedensko mnenje - prekluzija pri uveljavljanju procesne kršitve - tožbeni predlog - sklepčnost - pravdni stroški po uspehu - sorazmerno majhen uspeh
Tožena stranka ni odpravila nenehnih zastojev linije, za katere je vedela. Prav tako so delavci zlahka onemogočili delovanje varnostnega stikala (s tem, da so ga prelepili), tožena stranka pa je šele po nezgodi namestila varnostni vijak, ki je onemogočil dostop do nevarnega območja stroja (odprtje zaščitnih vrat linije), čeprav je vedela, da je bilo varnostno stikalo, ki ustavi gibanje nevarnih delov, večkrat prelepljeno. Glede na navedeno je odgovornost tožene stranke za nezgodo, v korist katere se opravlja delovni proces, napram delavki, ki je pri odpravljanju zastojev, da bi dosegla normo, ki ji jo je postavila prav tožena stranka, (morebiti) prelepljala stikalo oz. je za to vedela, zagotovo znatno večja.
Višje sodišče v okviru uradnega preizkusa (drugi odstavek 350. člena ZPP) ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je o stroških postopka odločilo na podlagi tretjega odstavka 154. člena ZPP. V konkretni zadevi je namreč tožeča stranka uspela z 80 % svojega zahtevka, tožena stranka pa z 20 %. Ne gre torej za primer, ko tožeča stranka ni uspela le s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka. Sodišče prve stopnje bi zato moralo uporabiti drugi odstavek 154. člena ZPP in o stroških odločiti skladno z uspehom.
izdaja odločbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo - izrecna zahteva za izvedbo naroka - dokazni predlog za zaslišanje strank - vračunavanje delne izpolnitve - vrstni red vračunavanja - dolžnikova izbira - vračunavanje obresti in stroškov
V skladu z določbo prvega odstavka 287. člena OZ ima dolžnik sicer res pravico izbirati, katera od več obveznosti je s plačilom izpolnjena. Nima pa take možnosti izbire glede vračunavanja obresti in stroškov. Ob delnem plačilu tako dolžnik ne more izbrati, da plačuje samo glavnico, saj takšna izjava nima pravnih učinkov.
Ni mogoče šteti, da že dokazni predlog za zaslišanje strank in prič pomeni zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo. Stranka mora namreč izvedbo naroka izrecno zahtevati.