vstop novega upnika v izvršbo - ugovor ničnosti pogodbe - ničnost zaradi neobstoječe ali nedopustne podlage pravnega posla - ugovor zoper nadaljevanje izvršbe z novim upnikom
Od uveljavitve ZIZ-L dalje kontradiktornosti postopka pred izdajo sklepa o nadaljevanju izvršbe z novim upnikom ni treba zagotavljati, saj se dolžniku pravica do izjave omogoča v ugovoru po novem drugem odstavku 56.a člena ZIZ.
Dolžnik se lahko upre prenosu terjatve (z uveljavljanjem ničnosti pogodbe o prenosu terjatve) bodisi zaradi narave terjatve, ki se prenaša, bodisi zaradi pravno zavarovanega zasebnega interesa. Navedbe, ki jih dolžnik v zvezi ničnostjo poda, pa morajo biti substancirane, kar pomeni, da mora navesti dejstva, ki ničnost prenosa utemeljujejo in zanje predložiti dokaze.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 38/1.
nagrada in stroški za izdelavo izvedenskega mnenja - znižanje nagrade - sprememba sklepa
Pritožba utemeljeno opozarja na nepravilno priznanje dvojne nagrade po 51,00 EUR za zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije (do 100 strani) za nove izvide, ki naj bi bili predloženi na osebnem pregledu. V konkretni zadevi je sodišče samo pridobilo zdravstveni karton, tako da je odpadla postavka za priznanje nagrade za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije. V izvedenskem mnenju je namreč citirana vsa dokumentacija, ki je bila upoštevana pri oblikovanju izvedenskega mnenja, za noben izvid pa ni razvidno, da bi ga tožnik predložil na samem osebnem pregledu.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/1-2, 14/2, 14/2-1, 14/2-1(3), 231, 231/1, 231/1-3, 232, 232/1, 232/1-2, 242, 242/2. Direktiva Sveta 2010/24/EU z dne 16. marca 2010 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi člen 11.
stečajni postopek nad pravno osebo - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - republika slovenija kot upnik - davčni dolg - trajnejša nelikvidnost - transakcijski račun - podatki o številkah transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega prometa v tujini - izvršba na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet v drugi državi članici EU - pravo EU - pogoji za začetek stečajnega postopka - dokaz s postavitvijo izvedenca - dokaz informativne narave - pritožba družbenika
V obravnavanem primeru je upnica v predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom zatrjevala, da je dolžnik postal trajneje nelikviden. Ta položaj je utemeljevala na dejstvu, da dolžnik po pravnomočnosti sklepa o davčni izvršbi na dolžnikove premičnine niti v 60. dneh od pravnomočnosti sklepa o izvršbi, niti do vložitve predloga za začetek stečajnega postopka, ni uspel v celoti iz premoženja poravnati svojih obveznosti, ki izhajajo iz sklepa o izvršbi ter da tudi nima odprtega niti enega bančnega računa pri ponudnikih bančnih storitev v Republiki Sloveniji. Nesporno je torej, da je upnica zatrjevala položaj trajnejše nelikvidnosti dolžnika.
Dolžnik je v ugovoru trdil, da ni insolventen. V zvezi s trditvami in dokazi o domnevi trajnejše nelikvidnosti je trdil, da ima odprt transakcijski račun pri banki v Italiji, kar izhaja tudi iz priloženega izpisa iz Poslovnega registra Slovenije.
Upnica je na ugovor odgovorila, da okoliščina, da ima dolžnik odprt transakcijski račun v Italiji, še ne pomeni, da ni trajneje nelikviden. Dolžnikov očitek, da upnica z izvršbo ni posegla na denarna sredstva dolžnika v državi članici EU, je zanikala. Navedla je, da je na podlagi Direktive 2020/24/EU o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi, dne 1. 7. 2021 poslala pristojnim italijanskim organom zaprosilo za izterjavo in/ali zavarovanje plačila terjatev, vendar da do sestave te vloge ni prejela še nobene informacije o izterjavi. Zato je pozvala dolžnika, naj sam pove,ali je njegov račun blokiran ali predloži dokaze, da sredstva na računu zadoščajo za poplačilo.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da se glede na podatek iz Poslovnega registra Slovenije o odprtem transakcijskem računu pri banki v Italiji, ki je država članici EU, in ki ga je očitno temu registru dolžnik sam sporočil v okviru svoje dolžnosti sporočanja o odprtih poslovnih računih v tujini, upnica v odgovoru na ugovor dolžnika ni pravilno sklicevala na domnevo o obstoju trajnejše nelikvidnosti po tretji alineji 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Vendar ocenjuje kot neutemeljeno stališče dolžnika, da bi moralo sodišče prve stopnje enostavno ugotoviti, da ima dolžnik odprt bančni račun v Italijanski republiki, ki je država članica EU in na tej podlagi zaključiti, da je s tem izpodbil domnevo iz tretje alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP ter takoj zavrniti predlog upnice za začetek stečajnega postopka. Upnik, ki predlaga stečaj nad dolžnikom, ima namreč možnost utemeljiti položaj trajnejše nelikvidnosti dolžnika, torej da v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju, tudi na drug način, čemur je upnica v konkretnem primeru tudi zadostila.
zavrženje tožbe - poziv - opozorilo - nezadostno število izvodov tožbe
Tožeča stranka neutemeljeno navaja, da bi jo moralo sodišče, ko je ugotovilo, da vloga ni bila poslana v zadostnem številu, (ponovno) pozvati na odpravo pomanjkljivosti in šele nato zavreči vlogo. Sodišče prve stopnje je v pozivnem sklepu, pri čemer pritožbeno ni sporno, da je bil ta potreben, tožečo stranko opozorilo, da mora dopolnjeno vlogo predložiti v dveh izvodih, sicer jo bo zavrglo.
Več kot eno opozorilo na posledico bi preseglo varstvo pred pretirano strogo procesno posledico.
izdaja odločbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo - izrecna zahteva za izvedbo naroka - dokazni predlog za zaslišanje strank - vračunavanje delne izpolnitve - vrstni red vračunavanja - dolžnikova izbira - vračunavanje obresti in stroškov
V skladu z določbo prvega odstavka 287. člena OZ ima dolžnik sicer res pravico izbirati, katera od več obveznosti je s plačilom izpolnjena. Nima pa take možnosti izbire glede vračunavanja obresti in stroškov. Ob delnem plačilu tako dolžnik ne more izbrati, da plačuje samo glavnico, saj takšna izjava nima pravnih učinkov.
Ni mogoče šteti, da že dokazni predlog za zaslišanje strank in prič pomeni zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo. Stranka mora namreč izvedbo naroka izrecno zahtevati.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201/1-3, 205, 205/2.
pripor - podaljšanje pripora med preiskavo - begosumnost - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - pravna opredelitev kaznivega dejanja
Vprašanje pravilnosti pravne kvalifikacije enega izmed kaznivih dejanj, ki naj bi ju storil obdolženec in se zaenkrat postavlja le pritožnikom, ne more vplivati na presojo sodišča o obstoju utemeljenega suma in spremeniti odločitve sodišča o podaljšanju pripora.
odpoklic predsednika uprave - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - poseg v čast in dobro ime - protipravnost - namen razžalitve - objava v medijih - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Odvetnik je na seji pojasnil zakonsko ureditev razlogov za odpoklic po določbah Zakona o gospodarskih družbah, pojasnil pravne posledice odpoklica in opozoril na možnosti sodnih sporov glede nezakonitosti odpoklica ter pravne posledice v primeru, če bi se razlogi za odpoklic izkazali za neutemeljene. Iz zapisnika seje gre ugotoviti zgolj opozorilo odvetnika, da morajo biti razlogi za odpoklic ustrezno obrazloženi, saj so lahko predmet sodne presoje, in opozorilo, da v primeru neutemeljenih razlogov za odpoklic družba in člani nadzornega sveta lahko tudi odškodninsko odgovarjajo. Vendar pa ta opozorila ne dokazujejo, da se je odvetnik vsebinsko opredelil do tega, ali bi konkretni razlogi, ki jih je podal nadzorni svet, prestali sodni preizkus oziroma da je opozarjal na konkretno nezakonitost odločitve o odpoklicu.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00056691
ZDSS-1 člen 63, 75.. ZUP člen 103, 104.. ZPIZ-2 člen 88.
nadomestilo za invalidnost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokončna odločba zavoda kot procesna predpostavka za dopustnost vložitve tožbe - zavrženje dela tožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - materialni prekluzivni rok - medsebojno nasprotje v razlogih sodbe - razveljavitev sodbe
Sodišče je v IV. in V. točki izreka zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo dokončne odločbe in sklepa v zvezi z odločitvijo toženca glede tožničinega predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Izrecno se je opredelilo, da gre v primeru zamude roka iz 88. člena ZPIZ-2 za materialni prekluzivni rok, ki ne dopušča vrnitve v prejšnje stanje, hkrati pa potrdilo pravilnost odločitve toženca, da zatrjevane zdravstvene težave ne predstavljajo upravičenih razlogov za vrnitev v prejšnje stanje. Takšno razlogovanje sodišča vsebuje notranje nasprotje.
delna sodba na podlagi pripoznave - stroški postopka - očitna pomota - sklep o popravi
Glede na nastalo procesno situacijo, ko je toženec tožbeni zahtevek delno pripoznal, tožnik pa je v preostalem delu tožbo umaknil, je sodišče prve stopnje zmotno izdalo delno sodbo, ne pa sodbe, saj je bilo o zahtevku v celoti odločeno. Ker pa je delna sodba navedena v dispozitivu, ne pa v izreku, in ker gre za očitno pomoto, bo sodišče prve stopnje ugotovljeno pomanjkljivost odpravilo s popravnim sklepom skladno z določbo 328. člena ZPP.
vzpostavitev prejšnjega stanja - smrt stranke med postopkom - izvršba - nedenarna terjatev - odpravljivost procesne pomanjkljivosti
Predmetni izvršilni postopek po samem zakonu ni prekinjen, saj je imela glede na podatke spisa druga upnica v trenutku smrti pooblaščenko.
Ker do dedovanja pride v trenutku zapustnikove smrti, je sodišče kot stranko v procesnem smislu pravilno označilo dediči po pokojni C. C., saj po podatkih spisa sklep o dedovanju po pokojni B. B. še ni bil izdan ter novi upnik/i še niso vstopili v predmetni postopek.
poškodba pri delu - delo na strehi - nadzor - soprispevek delavca
Ravnanje delavca tudi po presoji pritožbenega sodišča ni bilo takšno, da bi lahko pretrgalo vzročno zvezo med protipravnim ravnanjem toženca (katerega bistvo je v pomanjkljivem nadzoru in neustreznem zavarovanju strehe pred morebitnimi padci (podrobnejši in nekoliko širši razlogi so razvidni iz izpodbijane sodbe) in nastalo delovno nesrečo, vendar pa velja delno pritrditi pritožbi v tem, da je ob pravilni uporabi materialnega prava soprispevek delavca višji.
Iz izpodbijane sodbe so razvidne okoliščine, ki kažejo, da je k delovni nesreči v nezanemarljivem delu prispeval poškodovani delavec. Da toženec neskrbnega ravnanja delavca ne bi mogel pričakovati in da posledično ni bil dolžan izvajati ustreznega nadzora nad delom ter zavarovati celotne strehe, ni izkazano in takšnemu zavzemanju toženca ni mogoče slediti. Vseeno pa velja poudariti, da je šlo za izkušenega delavca, ki je bil seznanjen z navodili za varno delo in stanjem strehe, in za delavca, ki je ravnal zelo nepremišljeno ter uporabil nenormalno in nevarno pot, brez da bi uporabil osebno zaščitno opremo, ki jo je imel v vozilu na voljo. Pritožbeno sodišče upoštevaje vse okoliščine, ki so v bistvenem povzete tu, obširneje pa razvidne iz izpodbijane sodbe, ugotavlja, da je primerna porazdelitev odgovornosti med tožencem in poškodovanim delavcem v razmerju 60% in 40%. Oba sta nedvomno prispevala k nastanku nesreče, pri čemer je odgovornost toženca nekoliko višja, saj bi moral zagotoviti ustrezno varovanje in nadzor, pri čemer bi nadzor nedvomno imel določen vpliv na ravnanje samega delavca.
ZPŠOIRSP člen 4, 4/1, 11, 11/1. OZ člen 179, 179/1. ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-14.
povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - izgubljeni dobiček - denarna socialna pomoč - nepremoženjska škoda - trditveno in dokazno breme - dokazna stiska
Ugotovljena dejstva ne potrjujejo tožnikovih trditev, da je zaradi izbrisa ostal brez vseh dohodkov. Glede na zgoraj izpostavljena stališča v odločbi VSRS II Ips 80/2021, zahteva sodišča prve stopnje, da bi tožnik moral navesti in opisati nekaj primerov iz svojega življenja po izbrisu, kako je iskal posle, oziroma dokazati, da si v času izbrisa preživetja ni mogel zagotoviti z delom in z dohodki iz premoženja, ni bila pretirana. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da zgolj okoliščina, da tožnik pred izbrisom približno dve leti ni ustvaril nobenih dohodkov, sama po sebi še ne pomeni, da jih v času izbrisa ne bi mogel ustvariti, vendar bi moral vsaj s posameznimi primeri dokazati, da določenih poslov, za katere trdi, da se je dogovarjal z mednarodno priznanimi podjetji, zaradi izbrisa ni mogel izpeljati.
Tožnik se v zvezi s pravico do socialne pomoči oziroma do denarnega dodatka neutemeljeno sklicuje na sodbo ESČP Kurić in ostali proti Sloveniji, saj ta ne more predstavljati samostojne odškodninske podlage. Ni sporno, da tožnik zaradi tega, ker je bil izbrisan, ni mogel zaprositi za socialno pomoč ali za denarni dodatek, a bi moral v okviru temelja vtoževane terjatve dokazati, da bi, če bi ne bil izbrisan, pogoje za pridobitev teh socialnih transferjev izpolnjeval. Tudi če pritožbeno sodišče glede na oddaljenost škodnega dogodka upošteva znižan dokazni standard, gre ugotoviti, da tožnik niti s stopnjo verjetnosti ni dokazal, da bi, če ne bi bil izbrisan, zaslužil toliko, kot zatrjuje v tožbi, niti da bi bil upravičen do sredstev iz socialnih transferjev. Zato je neutemeljeno pritožbeno razpravljanje o dokazni stiski.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00054721
ZPP člen 2, 150, 150/1, 154, 154/2, 253, 286b, 286b/1. ZZVZZ člen 87, 87/1. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 7, 7/1, 12, 12/1, 12/2. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 4, 4/1, 14, 14/2, 23, 23/1, 23/2-3, 61, 61/3.
regresni zahtevek zavoda - odškodninska odgovornost delodajalca - varstvo pri delu - varnost pri delu - soprispevek oškodovanca - tehnična brezhibnost stroja - organizacija delovnega procesa - nevarno območje - višina škode - izvedensko mnenje - prekluzija pri uveljavljanju procesne kršitve - tožbeni predlog - sklepčnost - pravdni stroški po uspehu - sorazmerno majhen uspeh
Tožena stranka ni odpravila nenehnih zastojev linije, za katere je vedela. Prav tako so delavci zlahka onemogočili delovanje varnostnega stikala (s tem, da so ga prelepili), tožena stranka pa je šele po nezgodi namestila varnostni vijak, ki je onemogočil dostop do nevarnega območja stroja (odprtje zaščitnih vrat linije), čeprav je vedela, da je bilo varnostno stikalo, ki ustavi gibanje nevarnih delov, večkrat prelepljeno. Glede na navedeno je odgovornost tožene stranke za nezgodo, v korist katere se opravlja delovni proces, napram delavki, ki je pri odpravljanju zastojev, da bi dosegla normo, ki ji jo je postavila prav tožena stranka, (morebiti) prelepljala stikalo oz. je za to vedela, zagotovo znatno večja.
Višje sodišče v okviru uradnega preizkusa (drugi odstavek 350. člena ZPP) ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je o stroških postopka odločilo na podlagi tretjega odstavka 154. člena ZPP. V konkretni zadevi je namreč tožeča stranka uspela z 80 % svojega zahtevka, tožena stranka pa z 20 %. Ne gre torej za primer, ko tožeča stranka ni uspela le s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka. Sodišče prve stopnje bi zato moralo uporabiti drugi odstavek 154. člena ZPP in o stroških odločiti skladno z uspehom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00056125
ZPP člen 11, 70, 70-6, 72, 72/2, 205, 206, 207, 213, 213/2, 286, 286/1, 286a, 286a/1, 286b, 339, 339/1.. ZPIZ-2 člen 27, 30, 30/1, 30/2, 30/3, 36, 37, 63, 63/3.. URS člen 2, 14, 22, 50.. ZPIZ-1 člen 49, 177.. ZPIZ člen 39, 39/4, 52, 52/4.. ZSVarPre člen 2, 6.
načelo ekonomičnosti - pravica do izjave - izvedba dokazov - pravica do starostne pokojnine - načelo enakosti pred zakonom - pravočasno grajanje postopkovnih kršitev - najnižja pokojninska osnova
Za pritožnikovo stališče, da bi bilo potrebno uporabiti Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljaven ob njegovi vključitvi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje leta 1972, ali v nasprotnem vrniti plačane prispevke z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ni nobene zakonske niti ustavne podlage. Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po ZPIZ-2 temelji na medgeneracijski solidarnosti in dokladnem principu financiranja. Iz ekonomskih in demografskih razlogov ter finančne vzdržnosti pokojninske blagajne bi zagotavljanje starostne pokojnine v višini minimalne plače, ne glede na pokojninsko dobo in plačane prispevke, bilo lahko le predmet sprememb veljavne sistemske ureditve v zakonodajnem postopku in ne sojenja v predmetni zadevi.
Čeprav neplačevanje ali plačevanje nizkih prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje nemalokrat povzroči, da je starostna pokojnina nižja od socialnih transferjev po ZSVarPre, to na razsojo obravnavane zadeve nima niti ne sme imeti nobenega vpliva. Za pravilno presojo odmerjene starostne pokojnine so edino upoštevne relevantne določbe ZPIZ-2, četudi je, tako kot v okoliščinah konkretnega primera, pokojnina nižja od socialnih transferjev.
osebna vročitev - fikcija vročitve - potek prekluzivnega roka
Šteje se, da je bilo pisanje vročeno naslovniku s potekom 15-dnevnega roka, v katerem bi bilo treba pisanje dvigniti, in ne z dnem, ko je bilo pisanje naslovniku puščeno v predalčniku.
OZ člen 111, 111/5, 171, 171/1, 299, 299/1, 299/2, 374, 378, 378/1, 378/2, 459, 462, 468, 482, 484. ZPP člen 44, 286, 286/4, 286a.
garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - skrita stvarna napaka - navodila za uporabo - razveza pogodbe - vrnitev kupnine - zakonske zamudne obresti - odškodnina - prispevek oškodovanca - vrednost spornega predmeta - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov
Če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti.
V drugem odstavku 378. člena OZ je določena obrestna mera zamudnih obresti, zato govorimo o zakonskih zamudnih obrestih, ki jih je prisodilo tudi sodišče prve stopnje tožeči stranki. Glede prisojenih zamudnih obresti je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbo petega odstavka 111. člena OZ, ker ta ne govori o zamudnih obrestih, pač pa o obrestih, ki so urejene v 374. členu OZ in ki niso odvisne od zamude. Glede teh obresti OZ nima določb o višini njihove obrestne mere. Zato jo mora zatrjevati stranka, ki takšne obresti uveljavlja.
Tožena stranka ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da gre za platneno streho, po kateri hoja ni možna in da čiščenje take strehe zahteva poseben postopek, da pa tožena stranka tožeči stranki ni dala natančnejših navodil, na kakšen način naj čisti sneg s strehe. Teh dejstev tožena stranka s pritožbo ne izpodbija. Zato se s trditvami o neustrezni uporabi ne more razbremeniti odgovornosti za konstrukcijsko napako, ker le ta zaradi večje količine od 10 cm zadržanega snega na strehi, teže ni zdržala. Ob tem pritožbeno sodišče dodaja, da bi, če bi tožeča stranka ugotovila, da se šotor, glede na opozorilo o nevarnosti, lahko poruši že pri količini več kot 10 cm snega na strehi, lahko zahtevala, da ji tožena stranka izroči tak skladiščni šotor, ki bo ustrezal nosilnosti 0,90 kN/m2 oziroma, ki bo imel ustrezne elemente, ki omogočajo sprotno taljenje snega ali pa odstranjevanje snega, še preden se je šotor porušil.
Vendar navedenega dejstva po materialnem pravu ni mogoče upoštevati pri presoji utemeljenosti zahtevka za vrnitev celotne kupnine zaradi razveze pogodbe, moralo pa bi ga sodišče prve stopnje upoštevati pri odškodninskem zahtevku.
Navedena presoja po stališču pritožbenega sodišča namreč ne izključuje možnosti uporabe določbe OZ o deljeni odgovornosti v primeru, kadar oškodovanec tudi sam prispeva k nastanku škode ali povzroči, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer.
izredna denarna socialna pomoč - stroški pogreba - lastni dohodek družine - sprememba sodbe
Skupni lastni dohodki družine so v relevantnem obdobju, to je v obdobju treh mesecev pred vložitvijo vloge, znašali 1.032,93 EUR in ne 867,78 EUR na mesec kot je zatrjevala tožnica. Ker skupni lastni dohodki v višini 1.032,93 EUR presegajo mejo 925,00 EUR iz drugega odstavka 34. b člena ZSVarPre, je v predsodnem postopku utemeljeno tožničina zahteva zavrnjena s prvostopno odločbo z dne 25. 5. 2020, potrjeno z dokončno odločbo z dne 28. 8. 2020, ki sta pravilni in zakoniti.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1, 40/1-4, 41, 41/1, 41/1-3, 41/2, 41/4, 42.
ustno in pisno izvedensko mnenje - pisni izvid in mnenje izvedenca - ustno podajanje izvedenskega mnenja - nagrada in stroški izvedenca - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - kriteriji za oceno zahtevnosti izvedeniškega mnenja - zahtevnost mnenja
Kriterijev za določitev zahtevnosti za pripravo na ustno podajanje izvida in mnenja Pravilnik izrecno ne določa, saj se 42. člen Pravilnika nanaša na zahtevnost izvida in mnenja, ki ga je izvedenec podal pisno in o nagradi za katerega je sodišče prve stopnje že odločilo
razvrstitev v ustrezno kategorijo invalidnosti - preostala delovna zmožnost - III. kategorija invalidnosti
Naloga izvedenskega organa v sodnem postopku ni natančna opredelitev konkretnih delovnih mest, temveč ugotovitev tožnikove preostale delovne zmožnosti oziroma opredelitev stvarnih razbremenitev, ki jih tožnik glede na zdravstveno stanje potrebuje, da ne bi ob opravljanju dela prišlo do nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja. Opredelitev konkretnih delovnih mest je pristojnost Zavoda RS za zaposlovanje, ki v zaposlitvenem načrtu z zavarovancem opredeli konkretna delovna mesta, za katera bo delovni invalid na trgu dela iskal zaposlitev.