odlog plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - materialni položaj - oddajanje nepremičnine v najem - prepoved odtujitve in obremenitve
Tožnica bo v roku 12-tih mesecev lahko priskrbela potrebna sredstva za plačilo sodne takse, in sicer z oddajo nepremičnega premoženja, glede na to, da to ni njeno edino premoženje, pa tudi s prodajo premičnega premoženja.
Prepoved obremenitve in odtujitve ne pomeni, da tožnica nepremičnine ne sme oddati.
predhodna odredba - odločba domačega sodišča, ki še ni izvršljiva - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Kot prvo je Okrajno sodišče v Ljubljani – Centralni oddelek za verodostojno listino s sklepom razveljavilo sklep o izvršbi v celoti in sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku. Tako je odločilo po obrazloženem ugovoru dolžnika na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ, ki je bil spremenjen z novelo ZIZ-L in velja od 25. 3. 2018. Zato tožeča stranka v tej fazi postopka razpolaga zgolj z verodostojno listino in drugimi dokazi za utemeljenost terjatve. Kot drugo pa je treba upoštevati razlago položaja, v katerem je takšen upnik, ki jo je podalo Ustavno sodišče v odločbi U-I-148/13.
delna sodba na podlagi pripoznave - stroški postopka - očitna pomota - sklep o popravi
Glede na nastalo procesno situacijo, ko je toženec tožbeni zahtevek delno pripoznal, tožnik pa je v preostalem delu tožbo umaknil, je sodišče prve stopnje zmotno izdalo delno sodbo, ne pa sodbe, saj je bilo o zahtevku v celoti odločeno. Ker pa je delna sodba navedena v dispozitivu, ne pa v izreku, in ker gre za očitno pomoto, bo sodišče prve stopnje ugotovljeno pomanjkljivost odpravilo s popravnim sklepom skladno z določbo 328. člena ZPP.
izdaja odločbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo - izrecna zahteva za izvedbo naroka - dokazni predlog za zaslišanje strank - vračunavanje delne izpolnitve - vrstni red vračunavanja - dolžnikova izbira - vračunavanje obresti in stroškov
V skladu z določbo prvega odstavka 287. člena OZ ima dolžnik sicer res pravico izbirati, katera od več obveznosti je s plačilom izpolnjena. Nima pa take možnosti izbire glede vračunavanja obresti in stroškov. Ob delnem plačilu tako dolžnik ne more izbrati, da plačuje samo glavnico, saj takšna izjava nima pravnih učinkov.
Ni mogoče šteti, da že dokazni predlog za zaslišanje strank in prič pomeni zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo. Stranka mora namreč izvedbo naroka izrecno zahtevati.
Ne gre soglašati s pritožnikom, da je obdolženčeva ponovitvena nevarnost zgolj formalna in bo kot takšna hipotetično obstajala tudi po končanem sojenju. Sodišče prve stopnje je namreč pod točko 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedlo številne objektivne in subjektivne okoliščine, ki potrjujejo povsem konkretno obdolženčevo ponovitveno nevarnost.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka - neobrazloženost sodbe sodišča prve stopnje - naknadno predloženi dokazi v sporih majhne vrednosti - vloge v sporu majhne vrednosti - predpravdni stroški - odvetniški stroški
Pretežen del pritožbenih navedb tožnika je nedopusten, saj tožnik zlasti izpodbija s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje ter uveljavlja relativno kršitev določb postopka, kar nista dopustna pritožbena razloga v sporu majhne vrednosti. Pri izpodbijanju dokazne ocene sodišča prve stopnje tožnik navaja tudi, da je izpodbijana odločba delno neobrazložena in zatrjuje kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, torej absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, po vsebini pa dejansko uveljavlja kršitev določbe 8. člena ZPP (neupoštevanje metodološkega napotka), torej (nedopustno) relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je zahtevek za vrnitev kupnine neutemeljen, je pravilno zaključilo, da je neutemeljen tudi zahtevek za povrnitev materialne škode (odvetniških stroškov), ki naj bi nastala tožniku zaradi nezakonitega ravnanja. Poleg tega je sodišče pravilno navedlo, da odvetniški stroški, ki nastanejo pred pravdo, predstavljajo stroške postopka in ne nastale škode in so navedbe o zmotni uporabi materialnega prava neutemeljene.
ZPŠOIRSP člen 4, 4/1, 11, 11/1. OZ člen 179, 179/1. ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-14.
povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - izgubljeni dobiček - denarna socialna pomoč - nepremoženjska škoda - trditveno in dokazno breme - dokazna stiska
Ugotovljena dejstva ne potrjujejo tožnikovih trditev, da je zaradi izbrisa ostal brez vseh dohodkov. Glede na zgoraj izpostavljena stališča v odločbi VSRS II Ips 80/2021, zahteva sodišča prve stopnje, da bi tožnik moral navesti in opisati nekaj primerov iz svojega življenja po izbrisu, kako je iskal posle, oziroma dokazati, da si v času izbrisa preživetja ni mogel zagotoviti z delom in z dohodki iz premoženja, ni bila pretirana. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da zgolj okoliščina, da tožnik pred izbrisom približno dve leti ni ustvaril nobenih dohodkov, sama po sebi še ne pomeni, da jih v času izbrisa ne bi mogel ustvariti, vendar bi moral vsaj s posameznimi primeri dokazati, da določenih poslov, za katere trdi, da se je dogovarjal z mednarodno priznanimi podjetji, zaradi izbrisa ni mogel izpeljati.
Tožnik se v zvezi s pravico do socialne pomoči oziroma do denarnega dodatka neutemeljeno sklicuje na sodbo ESČP Kurić in ostali proti Sloveniji, saj ta ne more predstavljati samostojne odškodninske podlage. Ni sporno, da tožnik zaradi tega, ker je bil izbrisan, ni mogel zaprositi za socialno pomoč ali za denarni dodatek, a bi moral v okviru temelja vtoževane terjatve dokazati, da bi, če bi ne bil izbrisan, pogoje za pridobitev teh socialnih transferjev izpolnjeval. Tudi če pritožbeno sodišče glede na oddaljenost škodnega dogodka upošteva znižan dokazni standard, gre ugotoviti, da tožnik niti s stopnjo verjetnosti ni dokazal, da bi, če ne bi bil izbrisan, zaslužil toliko, kot zatrjuje v tožbi, niti da bi bil upravičen do sredstev iz socialnih transferjev. Zato je neutemeljeno pritožbeno razpravljanje o dokazni stiski.
izredna denarna socialna pomoč - stroški pogreba - lastni dohodek družine - sprememba sodbe
Skupni lastni dohodki družine so v relevantnem obdobju, to je v obdobju treh mesecev pred vložitvijo vloge, znašali 1.032,93 EUR in ne 867,78 EUR na mesec kot je zatrjevala tožnica. Ker skupni lastni dohodki v višini 1.032,93 EUR presegajo mejo 925,00 EUR iz drugega odstavka 34. b člena ZSVarPre, je v predsodnem postopku utemeljeno tožničina zahteva zavrnjena s prvostopno odločbo z dne 25. 5. 2020, potrjeno z dokončno odločbo z dne 28. 8. 2020, ki sta pravilni in zakoniti.
poškodba pri delu - delo na strehi - nadzor - soprispevek delavca
Ravnanje delavca tudi po presoji pritožbenega sodišča ni bilo takšno, da bi lahko pretrgalo vzročno zvezo med protipravnim ravnanjem toženca (katerega bistvo je v pomanjkljivem nadzoru in neustreznem zavarovanju strehe pred morebitnimi padci (podrobnejši in nekoliko širši razlogi so razvidni iz izpodbijane sodbe) in nastalo delovno nesrečo, vendar pa velja delno pritrditi pritožbi v tem, da je ob pravilni uporabi materialnega prava soprispevek delavca višji.
Iz izpodbijane sodbe so razvidne okoliščine, ki kažejo, da je k delovni nesreči v nezanemarljivem delu prispeval poškodovani delavec. Da toženec neskrbnega ravnanja delavca ne bi mogel pričakovati in da posledično ni bil dolžan izvajati ustreznega nadzora nad delom ter zavarovati celotne strehe, ni izkazano in takšnemu zavzemanju toženca ni mogoče slediti. Vseeno pa velja poudariti, da je šlo za izkušenega delavca, ki je bil seznanjen z navodili za varno delo in stanjem strehe, in za delavca, ki je ravnal zelo nepremišljeno ter uporabil nenormalno in nevarno pot, brez da bi uporabil osebno zaščitno opremo, ki jo je imel v vozilu na voljo. Pritožbeno sodišče upoštevaje vse okoliščine, ki so v bistvenem povzete tu, obširneje pa razvidne iz izpodbijane sodbe, ugotavlja, da je primerna porazdelitev odgovornosti med tožencem in poškodovanim delavcem v razmerju 60% in 40%. Oba sta nedvomno prispevala k nastanku nesreče, pri čemer je odgovornost toženca nekoliko višja, saj bi moral zagotoviti ustrezno varovanje in nadzor, pri čemer bi nadzor nedvomno imel določen vpliv na ravnanje samega delavca.
ugovor zoper plačilni nalog - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - relevantni ugovorni razlogi
Vlagatelj lahko vloži ugovor zoper plačilni nalog zgolj iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče sodno takso napačno odmerilo.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - prepoved glasovanja na skupščini
Prepoved uresničevanja glasovalne pravice tožene stranke na skupščini bi zanjo pomenil težjo posledico kot v primeru dopuščenega glasovanja na skupščini z možnostjo tožnikov vložiti tožbo na neveljavnost sprejetih sklepov, kar bi zanju pomenilo milejšo škodljivo posledico.
razvrstitev v ustrezno kategorijo invalidnosti - preostala delovna zmožnost - III. kategorija invalidnosti
Naloga izvedenskega organa v sodnem postopku ni natančna opredelitev konkretnih delovnih mest, temveč ugotovitev tožnikove preostale delovne zmožnosti oziroma opredelitev stvarnih razbremenitev, ki jih tožnik glede na zdravstveno stanje potrebuje, da ne bi ob opravljanju dela prišlo do nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja. Opredelitev konkretnih delovnih mest je pristojnost Zavoda RS za zaposlovanje, ki v zaposlitvenem načrtu z zavarovancem opredeli konkretna delovna mesta, za katera bo delovni invalid na trgu dela iskal zaposlitev.
primernost predlagane začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - koneksnost - tožba na ničnost in izpodbojnost skupščinskih sklepov
Predlagano sredstvo zavarovanja presega domet regulacijske začasne odredbe. Zahtevana vrnitev izplačanega bilančnega dobička v sporu, v katerem se ugotavlja ničnost oziroma izpodbojnost skupščinskih sklepov, ne bi več pomenila zgolj začasno reguliranje spornega razmerja, saj tožeče stranke s takšnim predlogom zahtevajo več kot s tožbenim zahtevkom in posegajo v pravno oziroma premoženjsko sfero družbenikov, ki pa niti niso stranke ničnostne oziroma izpodbojne tožbe.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/1-2, 14/2, 14/2-1, 14/2-1(3), 231, 231/1, 231/1-3, 232, 232/1, 232/1-2, 242, 242/2. Direktiva Sveta 2010/24/EU z dne 16. marca 2010 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi člen 11.
stečajni postopek nad pravno osebo - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - republika slovenija kot upnik - davčni dolg - trajnejša nelikvidnost - transakcijski račun - podatki o številkah transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega prometa v tujini - izvršba na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet v drugi državi članici EU - pravo EU - pogoji za začetek stečajnega postopka - dokaz s postavitvijo izvedenca - dokaz informativne narave - pritožba družbenika
V obravnavanem primeru je upnica v predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom zatrjevala, da je dolžnik postal trajneje nelikviden. Ta položaj je utemeljevala na dejstvu, da dolžnik po pravnomočnosti sklepa o davčni izvršbi na dolžnikove premičnine niti v 60. dneh od pravnomočnosti sklepa o izvršbi, niti do vložitve predloga za začetek stečajnega postopka, ni uspel v celoti iz premoženja poravnati svojih obveznosti, ki izhajajo iz sklepa o izvršbi ter da tudi nima odprtega niti enega bančnega računa pri ponudnikih bančnih storitev v Republiki Sloveniji. Nesporno je torej, da je upnica zatrjevala položaj trajnejše nelikvidnosti dolžnika.
Dolžnik je v ugovoru trdil, da ni insolventen. V zvezi s trditvami in dokazi o domnevi trajnejše nelikvidnosti je trdil, da ima odprt transakcijski račun pri banki v Italiji, kar izhaja tudi iz priloženega izpisa iz Poslovnega registra Slovenije.
Upnica je na ugovor odgovorila, da okoliščina, da ima dolžnik odprt transakcijski račun v Italiji, še ne pomeni, da ni trajneje nelikviden. Dolžnikov očitek, da upnica z izvršbo ni posegla na denarna sredstva dolžnika v državi članici EU, je zanikala. Navedla je, da je na podlagi Direktive 2020/24/EU o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi, dne 1. 7. 2021 poslala pristojnim italijanskim organom zaprosilo za izterjavo in/ali zavarovanje plačila terjatev, vendar da do sestave te vloge ni prejela še nobene informacije o izterjavi. Zato je pozvala dolžnika, naj sam pove,ali je njegov račun blokiran ali predloži dokaze, da sredstva na računu zadoščajo za poplačilo.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da se glede na podatek iz Poslovnega registra Slovenije o odprtem transakcijskem računu pri banki v Italiji, ki je država članici EU, in ki ga je očitno temu registru dolžnik sam sporočil v okviru svoje dolžnosti sporočanja o odprtih poslovnih računih v tujini, upnica v odgovoru na ugovor dolžnika ni pravilno sklicevala na domnevo o obstoju trajnejše nelikvidnosti po tretji alineji 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Vendar ocenjuje kot neutemeljeno stališče dolžnika, da bi moralo sodišče prve stopnje enostavno ugotoviti, da ima dolžnik odprt bančni račun v Italijanski republiki, ki je država članica EU in na tej podlagi zaključiti, da je s tem izpodbil domnevo iz tretje alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP ter takoj zavrniti predlog upnice za začetek stečajnega postopka. Upnik, ki predlaga stečaj nad dolžnikom, ima namreč možnost utemeljiti položaj trajnejše nelikvidnosti dolžnika, torej da v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju, tudi na drug način, čemur je upnica v konkretnem primeru tudi zadostila.
podjemna pogodba - pasivna legitimacija - pogodba o prevzemu dolga - privolitev upnika v prevzem dolga - prenos pogodbe
Privolitev upnika v prevzem dolga in spremembo dolžnika obveznosti je bistven pogoj za nastanek te posledice. Privolitev kot oblika pravnoposlovnega ravnanja mora izpolnjevati vse splošne pogoje za veljavnost pravnega posla. Mogoče jo je izjaviti tudi s konkludentnimi ravnanji. Višje sodišče v zvezi s tem (v okviru pravilne uporabe materialnega prava) dodaja, da (konkludentna) privolitev tožeče stranke v prevzem dolga izhaja iz naslednjih dejanskih okoliščin, in sicer da je A. A. tožečo stranko obvestil, naj račun za opravljene storitve naslovi na toženo stranko, ki je bila dejansko podizvajalka glavne izvajalke, in ne na F., d. o. o.; da je tožeča stranka nato račun naslovila na toženo stranko ter pri tem zapisala, da je skladno z dogovorom račun izstavljen na toženo stranko; prav tako pa je na toženo stranko naslavljala tudi opomine.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni in sekundarni strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Sodišče prve stopnje je pri odmeri odškodnine iz naslova skaženosti upoštevalo opaznost brazgotin in neprijetne občutke ob dogodkih kot npr. maturantski ples.
Tožnici so kot posledice v obravnavanem škodnem dogodku utrpelih poškodb ostale trajne posledice, ki se kažejo v lažji omejitvi gibljivosti v desnem gležnju, nekoliko lažje omejenem počepu in omejenem upogibu v desnem kolenu.
prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - solastnina - sklep o prodaji - predkupna pravica - predkupni upravičenec - stranka stečajnega postopka - zavrženje pritožbe
Predkupni upravičenec ni stranka stečajnega postopka, tako da nima procesne legitimacije za vložitev ugovora ali pritožbe zoper sklep o prodaji.
Pritožnica bo imela kot predkupna upravičenka možnost sodelovati pri prodaji dolžničinega dela nepremičnine, lahko sama ali pa skupaj z ostalimi solastniki, ki so prav tako predkupni upravičenci. Prodaje pa ne more preprečiti.
Vrednost zapuščine ima pomen zgolj zaradi odmere sodne takse, ki se plača od čiste vrednosti zapuščine, ne pomeni pa da je zapuščina dejansko vredna toliko. Po določbi drugega in četrtega odstavka 25. člena ZST-1 se sodna taksa plača od čiste vrednosti zapuščine, ki jo sodišče ugotovi po prostem preudarku, na podlagi izjav dedičev in podatkov s katerimi razpolaga.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 121/1-2, 122, 122/4, 126, 389.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja v stečajnem postopku - solastniški delež na nepremičnini - sklep o prodaji - objava sklepa - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - predkupna pravica solastnika nepremičnine
Kot je dolžnici pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je stečajni upravitelj zaradi poplačila stroškov postopka in upnikov dolžan prodati vse premoženje, ki spada v stečajno maso (po 389. členu ZFPPIPP), in premoženja le zato, ker gre le za 1/20 dveh nepremičnin, ni mogoče izločiti iz stečajne mase in s tem iz prodaje.