CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00062956
SPZ člen 142.. ZIZ člen 38, 38/4.. ZPP člen 154, 154/1, 155, 339, 339/2, 339/2-8.. ZZK-1 člen 52, 52/3, 86, 86/3, 87, 87/2, 87/3, 88, 88/1.
izvršba na nepremičnino - lastninska pravica v pričakovanju - lastninska pravica v pričakovanju na predmetu izvršbe - istovetnost nepremičnine - lastno strokovno znanje sodišča - strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga - neprimeren dokaz - pravica obravnavanja pred sodiščem - stroški ugovornega postopka
Na podlagi ugovornih navedb in dolžnikovih dokazil ni mogoče zaključiti, da gre v primeru nepremičnin "lokal št. P.6.12 v pritličju v velikosti 16.19 m² ter en parkirni boks v kleti vzhodna stran, št. 16", za nepremičnini, na kateri teče izvršba. Dolžniku tako ni uspelo izkazati, da je na nepremičninah, na katerih teče izvršba, pridobil lastninsko pravico v pričakovanju, preden je upnik pridobil prisilno hipoteko.
Pritožnik v zelo obširni (in delno tudi nerazumljivi pritožbi) sploh v ničemer ne izpodbija razlogov, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo odločitev, temveč le razglablja o drugih, že pravnomočno, in po njegovi oceni napačno, razsojenih zadevah. Višje sodišče zato ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in se v izogib ponavljanju nanjo v celoti sklicuje.
Predmet obveznosti v okviru pogodbene prepovedi konkurence, katere namen je prvenstveno zaščititi poslovne interese tožeče stranke, je opustitev oziroma vzdržnost delavčevega opravljanja konkurenčne dejavnosti v korist bivšega delodajalca po prenehanju delovnega razmerja. Za presojo zahtevka o zmanjšanju pogodbene kazni nista pomembna delo in plačilo toženca v času zaposlitve pri tožeči stranki, ki ju toženec izpostavlja v pritožbi, temveč kakšnega pomena je ravnanje, ki bi ga moral opustiti po prenehanju, pa ga ni, kot tudi teža in trajanje te kršitve. Pomembno je tudi, ali višina pogodbene kazni presega škodo tožeče stranke. V tej smeri pa toženec pred sodiščem prve stopnje niti ni podal ustreznih trditev. Glede na navedeno je tožeča stranka upravičena do plačila pogodbene kazni v višini, kot sta jo stranki določili v pogodbi o zaposlitvi.
delni umik tožbe - privolitev v delni umik tožbe - neupravičena obogatitev - uporaba tuje stvari - razpolaganje z lastninsko pravico
Če je bila tožeča stranka izrecno seznanjena s tem, da tožena stranka ne želi prevzeti bremena plačevanja njenega izvajanja zatrjevanih storitev, ki jih je do tedaj tožeča stranka izvajala samoiniciativno in brez terjanja nadomestila, potem njeno izvajanje teh storitev v razmerju med pravdnima strankama ne more vzpostaviti razmerja obogateni-prikrajšani.
ZDR-1 člen 4, 20, 20/1, 85, 85/2, 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-2.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11.. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti (2015) člen 34, 34/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - zakoniti zastopnik - zastopanje stranke - podaja odpovedi - pričakovani delovni rezultati
Pritožba se napačno zavzema, da bi moralo sodišče šteti, da odgovor na tožbo (zaradi vložitve po neupravičeni osebi) ni bil vložen in posledično izdati zamudno sodbo. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, oziroma če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu z določbami tega zakona ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila, razen če je bila pravda oziroma če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena. Namen te določbe je, da je v postopku varovan interes nepravilno zastopane stranke, ne pa interes nasprotne stranke, da bi se v primeru zanjo neugodnega izida postopka lahko učinkovito sklicevala na postopkovno kršitev. Če je nepravilno zastopana stranka v postopku uspela, ni potrebe po njenem varstvu v postopku s pravnimi sredstvi - ni torej razloga za razveljavitev sodbe, če je obremenjena s takšno kršitvijo (npr. II Ips 70/2013). Zato v tej zvezi pritožbenemu sodišču niti ne bi bilo treba odgovarjati tožnici na pritožbeno navedbo o napačnem zastopanju toženke v tem sporu. Ker pa pritožba navedbe o nepravilnem zastopanju toženke prikazuje tudi kot razlog za nezakonito odpoved, češ da je bila tožnici pogodba o zaposlitvi odpovedana po neupravičeni osebi, pritožbeno sodišče vendarle tudi te navedbe obrazloženo zavrača kot neutemeljene in se strinja z razlogovanjem sodišča prve stopnje.
spor majhne vrednosti - trditveno in dokazno breme - pisnost postopka
Ker toženec kljub pozivu sodišča na prejeto vlogo ni odgovoril, prav tako v zadevi za razjasnitev spornih vprašanj ni predlagal izvedbe naroka, je sodišče odločitev pravilno sprejelo na podlagi v spis predloženih dokazov tožnice (450. v zvezi s 454. členom ZPP).
spor o pristojnosti - gospodarski spor - javni sklad - kršitev pogodbe - civilnopravno razmerje - stvarna pristojnost okrajnega sodišča
Tožeča stranka je organizirana v pravnoorganizacijski obliki javnega sklada, ki v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP ni naveden kot oseba, za katero veljajo pravila o gospodarskih sporih. Tožeča stranka zato subjektivnega kriterija za sojenje po določbah ZPP v gospodarskih sporih ne izpolnjuje. Prav tako pa ne gre za spor iz 482. do 484. člena ZPP, saj tožeča stranka od tožene vtožuje terjatev iz naslova kršitve že sklenjene pogodbe o sofinanciranju štipendije. Gre torej za klasično civilnopravno pogodbeno razmerje, o katerem je pristojno odločati civilno sodišče.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00055239
ZKP člen 359, 359/1, 365, 365/1, 365/2, 371, 371/1, 371/1-8.
poprava sodbe - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje
Kot je bilo že predhodno obrazloženo, se obtožencu očita protipravno ravnanje po določbi prvega odstavka člena 192 KZ-1, torej temeljna oblika tega kaznivega dejanja, za katero je dovolj, da bi lahko bil ogrožen razvoj oškodovanca, torej otroka.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00055983
ZS člen 113a.
javni zavod - delovni čas - pripravljenost za delo - delo prek polnega delovnega časa - davki in prispevki - razlika v plači
Oddaljenost prebivališča od kraja opravljanja dela, na katerega je moral tožnik priti v eni uri, sama po sebi ni upoštevna, še manj pa bistvena za opredelitev celotnega obdobja razpoložljivosti kot "delovnega časa". Ključno je, da tožnik v tem obdobju v povprečju ni bil pogosto pozvan k opravljanju nalog (intervencij) oziroma da te niso bile intenzivne, zato tudi nakazovanje možnosti požara oziroma velike škode na delovnih sredstvih ne more pripeljati do drugačnega zaključka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00055120
OZ člen 179. ZPP člen 7.
denarna odškodnina - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - primerna višina odškodnine - premoženjska škoda - zmanjšana vrednost vozila - razpravno načelo - kršitev razpravnega načela
Ugotovitve izvedenca, da je vozilo po njegovi oceni imelo dejansko 366.000 prevoženih kilometrov (ker je bil opravljen poseg v števec), sodišče ne bi smelo upoštevati, saj tega dejstva ni zatrjevala nobena od pravdnih strank.
Ker toženka ni dokazala, da se je tožnika bala in da je zato zamenjala ključavnico, obstaja motenje posesti zaradi zamenjave ključavnice in onemogočanja vstopa v stanovanje. Predlagani dokaz s poizvedbami na postaji policije pa je sodišče pravilno zavrnilo, saj je toženka sama izpovedala, da je prišla kriminalistka po tem, ko je bila ključavnica že zamenjana, in to zaradi drugega razloga, ne zaradi nasilja.
stečajni postopek - upravljanje stečajne mase - sodna poravnava - soglasje sodišča - zavrnitev soglasja
Soglasje k sklenitvi sodne poravnave sodišče poda, kadar je sklenjena poravnava v korist upnikov oziroma stečajne mase. V tej smeri mora biti obrazložen tudi predlog upravitelja za sklenitev sodne poravnave.
Za izdajo soglasja ne zadostuje, da z ravnanjem upravitelja za upnike ni nastala škoda, temveč mora biti sklenitev sodne poravnave opravičena s koristmi za stečajno maso.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 116, 116/1.. ZZRZI člen 40.. ZPIZ-1 člen 102.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - zakonita odpoved - invalid
Napačno je pritožbeno stališče, da je odpoved neutemeljena, ker tožniku ni bila podana že takoj, ko so se pojavili razlogi zanjo (ko se je zmanjšal obseg dela v enoti kadri zaradi ukinjanja poslovalnic in posledično zmanjševanja števila zaposlenih ter ko se je predčasno zaključil projekt A.), torej v letu 2018 in 2019. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da reorganizacija pri toženki še vedno traja, saj se število zaposlenih še vedno zmanjšuje. ZDR-1 pa tudi sicer ne določa roka, v kolikšnem času po nastanku poslovnega razloga, ki utemeljuje odpoved pogodbe o zaposlitvi, je potrebno delavcu podati odpoved. Zato s strani tožnika izpostavljeno dejstvo, da mu je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana (šele) 2. 12. 2020, še ne pomeni, da mu je bila ta dejansko podana zaradi dalj časa trajajočega bolniškega staleža (v katerem je bil že od januarja 2019 dalje) in ker je kot invalid pridobil pravico do dela s krajšim delovnim časom (odločba ZPIZ o tej pravici je bila izdana že 24. 12. 2019).
prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - izklicna cena - ocenjena tržna vrednost nepremičnine - obremenjenost nepremičnin - osebna služnost
Vsak način prodaje in vsaka cena je zgolj pričakovana projekcija; v naprej pa ni mogoče napovedati, po kateri ceni bi bilo mogoče premoženje najbolje unovčiti. To pomeni, da ni mogoče slediti povsem posplošenemu pritožnikovemu nasprotovanju prodaje po ceni, za kakršno je prodajo predlagala upraviteljica na podlagi cenitve pooblaščenega ocenjevalca, ki ji je sledilo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.
ZFPPIPP člen 46, 47, 57, 57/3, 299, 299/5, 327, 327/4, 330, 330/3, 342, 342/3, 343, 371, 371/8. ZZK-1 člen 89.
razdelitev posebne razdelitvene mase - poslovna celota - pravni nasledniki upnika - pravni interes - prodaja nepremičnin - prenehanje izločitvene pravice - zahtevek za plačilo terjatev - petitorna pravda - zaznamba spora - ločitveni upniki - ocena vrednosti premoženja - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - načelo enakega obravnavanja upnikov
S tem, ko Republika Slovenija, ki je v postopku uveljavljala izločitveno pravico, pa tožbe, na katero je bila napotena, ni vložila v zakonskem roku, je odpadla ovira za prodajo Spornih nepremičnin, ki so del prodanega kamnoloma. S prodajo tudi teh nepremičnin (kot dela poslovne celote) je prenehala tudi zatrjevana izločitvena pravica, torej zatrjevana lastninska pravica Republike Slovenije na Spornih nepremičninah, temu upniku pa je ostal le še zahtevek za plačilo terjatve po petem odstavku 299. člena ZFPPIPP. Že v sklepu Cst 475/2021 je višje sodišče tudi pojasnilo, da tudi pravda ni ovira za razdelitev kupnine, saj gre pri zaznambi spora za zemljiškoknjižni vpis, ki se v skladu z 89. členom ZZK-1 po prodaji nepremičnin izbriše iz zemljiške knjige, domnevnemu izločitvenemu upniku pa ostane le še pravica do plačila kupnine, zmanjšane za pripadajoče stroške in izplačilo, ki ga prejmejo ločitveni upniki.
Čim pa je tako, tudi ni razloga za zadrževanje dela kupnine do končanja pravde o lastninski pravici. Tu ne gre za prejudiciranje odločitve v pravdnem postopku, temveč za to, da pravdni postopek ne more vplivati na razdelitev kupnine ločitvenim upnikom.
Kamnolom se je prodal kot poslovna celota in višje sodišče se strinja s pritožnikoma, da zato predstavlja skupno posebno razdelitveno maso. Vsi deli so namreč prispevali k boljši prodaji poslovne celote, zato je edino pravilno, da vsi tudi v enaki meri in enakopravno ter hkrati sodelujejo pri delitvi dosežene kupnine.
Cenitev posameznih nepremičnin je tudi po mnenju višjega sodišča dokončna ‒ ob odločanju o prodaji je bila upoštevana v cenitvi določena vrednost posameznih nepremičnin in te so k določeni ceni prispevale v takem znesku, kot je določeno v cenitvi. Po mnenju višjega sodišča sedaj ni mogoče na novo določati razmerij posameznega premoženja v poslovni celoti in na novo določati vrednosti nepremičnin, temveč se upoštevajo razmerja, v skladu s katerimi so bile nepremičnine ocenjene.
V prodaji je tako participiralo različno premoženje stečajnega dolžnika, vsi ločitveni upniki pa morajo zato enakopravno participirati tudi pri delitvi posebne razdelitvene mase, tako da so kar v največjem deležu poplačani vsi ločitveni upniki. V takem primeru je razdelitev razdelitvene mase, ki tega ne bi upoštevala, temveč bi se razdelitve opravile glede vsake posebne stečajne mase, ki skupaj tvorijo poslovno celoto, lahko le arbitrarna in v nasprotju z določili ZFPPIPP. Taka, pravilna porazdelitev razdelitvene mase med ločitvene upnike, je mogoča le, če se tudi delitev opravi naenkrat, tako da so ločitveni upniki poplačani v kar največjem možnem delu in brez razdelitve le dela razdelitvene mase, za kar glede na to, da niti za prodajo ni bilo ovire, tudi zdaj ni ovire. Le navadni upniki ne morejo biti poplačani pred morebitnim plačilom izločitvenega upnika po petem odstavku 299. člena ZFPPIPP.
Ker sta pravdni stranki v konkretnem primeru solidarni zavezanki in se zahtevek zoper njiju lahko obravnava ločeno, sklep Ustavnega sodišča RS pa predvideva zgolj prekinitev odškodninskih postopkov, ki tečejo zoper drugotoženo stranko Banko Slovenije, to ne predstavlja razlog za prekinitev oziroma izločitev zadeve tudi zoper prvo toženo stranko.
ZNP-1 člen 156, 156/4.. ZZK-1 člen 196, 196/2, 197, 197/2, 197/3.. ZPP člen 339, 339/2-8.
postopek za delitev solastnih nepremičnin - pogoji za vpis zaznambe postopka - vpis po uradni dolžnosti - kršitev pravice do izjave - vročanje listin udeležencem - seznanitev s procesnim gradivom - pravica do vpogleda v procesna dejanja - elektronska zemljiška knjiga - javnost zbirke listin - zemljiškoknjižni postopek po uradni dolžnosti
Pritožba ne more uspeti z očitki, da je bila pritožniku kršena pravica do izjave (kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP), ker pritožniku skupaj s sklepom o dovolitvi vpisa nista bila vročena obvestilo in predlog za delitev stvari v solastnini. Zakon ne predvideva vročanja teh listin udeležencem postopka skupaj s sklepom o dovolitvi vpisa. Udeleženci se z njimi lahko seznanijo na način, določen v zakonu.
KZ člen 89. KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6, 324, 324/1, 324/1-3, 328, 328/1.
starejši mladoletnik - kazenska sankcija - odmera kazni - mladoletniški zapor - olajševalne in obteževalne okoliščine - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči
Pomeni, da je sodišče prve stopnje pri odmeri kazni mladoletniškega zapora pravilno upoštevalo edino obteževalno okoliščino in nato še vse odločilne olajševalne okoliščine, ki po vrsti ne zmanjšujejo teže dejanj do mere, da bi bilo mogoče izrečeno kazen starejšemu mladoletniku znižati. Enako potem velja še za preostale okoliščine iz pritožbene obrazložitve, ki s samo težo dejanj nimajo ničesar opraviti, pač pa z namenom kaznovanja, ki je po oceni sodišča druge stopnje dosegljiv tudi pri nespremenjeni višini odmerjene kazni.
postopek osebnega stečaja - sklep o prodaji - ugovor zoper sklep o prodaji - zavrženje ugovora - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - stranke postopka osebnega stečaja - predkupni upravičenec
Predkupni upravičenec ni stranka stečajnega postopka, tako da nima procesne legitimacije za vložitev ugovora ali pritožbe zoper sklep o prodaji.