listine v izvirniku - uveljavljanje zahtevka v pravdi - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - pravni temelj pridobitve lastninske pravice - splošni skupni del
Ne domnevni lastnik ne njegov upnik sodišču kljub pozivu nista predložila ustreznih listin, ki bi izkazovale pridobitev lastninske pravice na stanovanju. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da bo morala zainteresirana oseba svoje pravice na skupnih in posameznih delih uveljavljati v pravdi oziroma v drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju, ta del pa vpisalo kot splošni skupni del stavbe.
ustalitev pristojnosti - poprava vrednosti spornega predmeta - sprememba vrednosti spornega predmeta med postopkom
Do ustalitve pristojnosti pride le v primeru, če tožeča stranka zmanjša tožbeni zahtevek, ne pa tudi, če ga zviša oz. če se ugotovi, da gre za višjo vrednost spornega predmeta, ki narekuje pristojnost okrožnega sodišča, namesto okrajnega.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00054557
ZKP člen 25, 25/1-2, 36, 36/3, 269, 269/1-4, 270, 270/2, 371, 371/1-6. KZ-1 člen 7.
stvarna pristojnost - kršitev pravil o stvarni pristojnosti - krajevna pristojnost sodišča - procesna ekonomija - ustalitev pristojnosti - poprava obtožnice - vročitev obtožnice - faze postopka - začetek glavne obravnave - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - stvarna pristojnost okrajnega sodišča
Sodišče se lahko za krajevno nepristojno izreče le v določenih fazah postopka (v skladu s tretjim odstavkom 36. člena ZKP le do pravnomočnosti obtožnice). Stvarna pristojnost pa po drugi strani uživa višjo stopnjo varstva in mora nanjo sodišče po uradni dolžnosti paziti ves čas postopka. Izjemoma se zaradi razlogov procesne ekonomičnosti stvarna pristojnost ustali, če okrožno sodišče (kot bolj usposobljeno) med glavno obravnavo ugotovi, da je za sojenje pristojno okrajno sodišče, saj takrat okrožno sodišče samo nadaljuje postopek. V obravnavanem primeru se bi torej stvarna pristojnost ustalila šele z začetkom glavne obravnave, torej ko bi sodeči/razpravljajoči senat okrožnega sodišča pričel prvi narok glavne obravnave.
OZ člen 3, 990, 996, 1000, 1000/1, 1000/1-8, 1001, 1001/3, 1002, 1002/1. ZPP člen 8.
prosto urejanje obligacijskih razmerij - izpolnitev obveznosti - družbena pogodba (societas) - delitev dobička - delitev koristi - razmerja med družbeniki - ustna pogodba - dokazna moč listine - dokazna ocena
Zakon ne predpisuje nobene obličnosti za veljavnost družbene pogodbe, zato je ta lahko tudi ustna, takšni pa so seveda lahko tudi vsi dogovori med družbeniki.
OZ člen 190, 190/1. ZZZDR člen 196. DZ člen 252, 252/1.
začasni skrbnik denacionaliziranega premoženja - stroški skrbnika - neupravičena obogatitev - prejem koristi brez pravne podlage - odmena za koristi od denacionalizacijskega premoženja
Res je, kot poudarja pritožba, da toženec denacionaliziranega premoženja v začasno upravo ni pridobil brez pravne podlage; slednjo namreč predstavlja sklep o imenovanju za skrbnika. Zagotovo pa ni nobene podlage, da bi smel toženec obdržati vse koristi, ki jih je pridobil kot skrbnik tega premoženja. V izpodbijani sodbi je obširno in pravilno obrazloženo, da je toženec te koristi dolžan deliti s tožnikom kot sodedičem. Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju bi moral toženec kot dober gospodar obračunati vse prejemke in izdatke v zvezi z denacionaliziranim premoženjem v času, ko je opravljal funkcijo skrbnika, nato pa razliko v sorazmernem delu prepustiti tožniku. Ker tega ni storil, je tožnika neupravičeno prikrajšal.
Čeprav je toženec za plačilo terjatve denacionalizacijskega zavezanca založil svoja denarna sredstva, ni upravičen do njihovega celotnega povračila. Za obveznosti v zvezi z denacionaliziranim premoženjem namreč odgovarjata oba dediča in ne le tožnik. Toženec ni upravičen niti do zahtevane revalorizacije izplačanih zneskov, saj za to ni pravne podlage.
Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da je tožnik kot skrbnik upravičen do nagrade za opravljeno delo. Brez izrecnega dogovora o nagradi sme skrbnik zahtevati le povračilo upravičenih stroškov, ki jih je imel pri opravljanju svojih skrbniških dolžnosti (196. člen ZZDR; smiselno enako 252. člen zdaj veljavnega DZ). Skrbnikova zahteva za povrnitev stroškov pa mora biti opredeljena in ni dovolj le navedba ocene višine stroškov.
OZ člen 190, 335, 335/1, 339, 341, 346, 347, 347/1, 352, 352/1. ZPIZ-1 člen 172, 172/2. ZPIZ-2 člen 111, 111/7.
dedovanje - pokojnina - izplačilo pokojnine po zapustniku - izplačevanje pokojnin - izplačilo pokojnine za nazaj - pravice po zpiz - pravica do izplačila - dokazila - status dediča - sklep o dedovanju - ugovor zastaranja - zastaranje terjatve - čas, ki je potreben za zastaranje - občasne denarne terjatve - odškodninska terjatev - triletni zastaralni rok - splošni petletni zastaralni rok - neupravičena pridobitev - pripoznava dolga
Za obogatitveni zahtevek ne zadošča le okoriščenje ene stranke in prikrajšanje druge, pač pa je pogoj, da je do premika premoženja prišlo brez pravnega temelja, torej neupravičeno.
Pokojnina spada med občasne denarne terjatve, za katere je predpisan triletni zastaralni rok.
Upnik in dolžnik se ne moreta dogovoriti, da zastaranje nekaj časa ne bo teklo. Tudi do odpovedi zastaranju v tožnikovem primeru ni prišlo, saj bi moral toženec svojo zastarano obveznost pisno pripoznati.
OZ člen 169, 174, 174/2. ZPP člen 2, 40, 254, 254/3, 216, 216/1, 339, 339/2-12.
odškodnina za tujo pomoč - nadomestilo za tujo nego in pomoč - imenovanje drugega izvedenca - stalna pomoč in oskrba - trajna invalidnost oškodovanca - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - pravica do popolne odškodnine - prekoračitev tožbenega zahtevka - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - določitev vrednosti spornega predmeta - doživljenjska renta
Čeprav ima tožnik brez dvoma pravico do popolne odškodnine (169. člen OZ), pa ta krije samo tiste stroške v zvezi s tožnikovo nego, oskrbo in varstvom, ki se ne izmikajo presoji o njihovi razumnosti, upoštevaje vse okoliščine obravnavanega primera. Pritožbeni preizkus je pokazal, da je sodišče prve stopnje navedeno zahtevo ustrezno upoštevalo, saj je višino mesečne rente odmerilo tako, da ta bistveno ne odstopa od cene najdražje institucionalne oskrbe, hkrati pa v razumnem obsegu pokriva tožnikove povečane potrebe.
OZ člen 147, 147/2, 148, 148/1, 148/2. ZOFVI člen 49.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - mobing - zloraba položaja - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost šole - odgovornost pravne osebe - ravnatelj osnovne šole - ravnatelj - organi javnih vrtcev in šol - delavec - odškodninska odgovornost ravnatelja šole
Šola je pravna oseba in ravnatelj je del njenega personalnega substrata. Kdo so organi šole, določa ZOFVI v 2. oddelku IX. poglavja. Med njimi je, poleg sveta šole, direktorja in kolegija, tudi ravnatelj šole. Pravna oseba lahko nastopa navzven le preko svojih organov. Ravnanje organa zato velja za ravnanje same pravne osebe, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Kadar organ pravne osebe pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih funkcij povzroči škodo tretji osebi, mora po prvem odstavku 148. člena OZ škodo povrniti pravna oseba.
Za obravnavano škodo, ki naj bi nastala tožniku, torej ni neposredno odgovoren toženec, ampak zanjo odgovarja šola. Pri tem ni bistveno, da naj bi toženec sporna dejanja na škodo tožnika storil namenoma. Za toženca namreč ne velja določilo drugega odstavka 147. člena OZ, po katerem ima oškodovanec v takem primeru pravico zahtevati povrnitev škode tudi neposredno od delavca. Kot že navedeno, je ravnatelj organ šole in ne njen delavec. Toženca bi zato lahko, ob izpolnjenjih pogojih iz drugega odstavka 148. člena OZ, doletela kvečjemu regresna obveznost do šole.
Pritožbeno stališče, da naj bi toženec nastopal v dveh vlogah, torej tudi kot delavec, zaposlen pri delodajalcu, je zgrešena. Res je ravnatelj po prvem odstavku 49. člen ZOFVI hkrati pedagoški vodja in poslovodni organ šole, vendar ni mogoče spregledati, da obe navedeni funkciji opravlja v vodstveni vlogi kot organ šole.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - vknjižba lastninske pravice na pravno osebo - pravna oseba kot imetnik pravice - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
V 3. členu Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je izrecno določeno, da je Sklad pravna oseba. Po 25. členu ZZK-1 se, kadar je imetnik pravice pravna oseba, ta vpiše s podatki o imenu oz. firmi, sedežu in z enolično identifikacijsko številko, ki jo določi upravljalec poslovnega registra. Vse navedene podatke je imelo v konkretnem primeru zemljiškoknjižno sodišče na voljo in je v skladu z njimi dovolilo vpis na SKZG RS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00056042
OZ člen 133, 133/3. ZPP člen 7, 180, 180/3.
odškodninska odgovornost za škodo, ki nastane pri opravljanju splošno koristne dejavnosti - škoda, ki nastane pri opravljanju splošno koristne dejavnosti - zadostna trditvena podlaga - navedba pravne podlage tožbenega zahtevka - prekoračitev trditvene podlage - razpravno načelo - vsebina tožbe
Tožničine trditve o odpadanju ometa in o razpokah na hiši, ki so se pojavile po škodnem dogodku in onemogočajo varno rabo hiše, je brez dvoma mogoče razumeti kot zatrjevanje škode, ki presega običajne meje. Tožnica je tako zadostila svojemu trditvenemu bremenu. Ni bistveno, da se ob tem ni izrecno sklicevala na prej navedeno zakonsko določilo.
Navedba pravne podlage po tretjem odstavku 180. člena ZPP ni obvezna sestavina tožbe. Sodišče mora zato dejstva, na katera stranka opira svoj zahtevek, vedno presoditi z vseh možnih pravnih vidikov.
Škoda, ki nastane pri opravljanju splošne koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ, ne izvira iz protipravnega ravnanja. Nedopustna je le škoda, ki presega običajne meje. Krivda v tem primeru ni predpostavka odškodninske odgovornosti (tretji odstavek 131. člena OZ), zato ni pomembno, ali so bila sporna gradbena dela izvršena strokovno.
dve odpovedi - nezakonitost odpovedi - pravni interes za tožbo - sodno varstvo - pravnomočno razsojena stvar
Četrti odstavek 24. člena ZJU določa, da je zoper sklep o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja dovoljeno sodno varstvo pred delovnim sodiščem pod pogojem, da je javni uslužbenec izkoristil možnost pritožbe. Glede na to, da sam zakon daje delavcu oziroma javnemu uslužbencu pravico do sodnega varstva, se pravni interes predpostavlja, in sicer neodvisno od tega, če je javnemu uslužbencu pred izdajo sklepa komisije za delovno razmerje delovno razmerje pri delodajalcu prenehalo.
Sodišče prve stopnje je odpoved utemeljeno presojalo po vsebini, pri čemer je pravilno kot bistveno izpostavilo dejstvo, da je tožniku delovno razmerje pri toženki dne 4. 5. 2020 prenehalo. Po tem datumu učinkujoča (druga) odpoved nima pravnih učinkov (je nezakonita), saj delovnega razmerja, ki ne obstaja več, ni mogoče (ponovno) odpovedati.
OZ člen 82, 82/2, 104, 104/1, 104/4, 105, 105/1, 105/2, 111. ZŠtip-1 člen 77, 77/1, 85, 85/1.
pogodba o sofinanciranju - pogodba o štipendiranju - vračilo štipendije - vračilo prejetih javnih sredstev - fiksen rok - razlaga pogodbe - sporno pogodbeno določilo - skupni namen pogodbenikov - obveznost obveščanja - kršitev pogodbene obveznosti - javni interes
Iz predstavljenih okoliščin izhaja, da izpolnitev obveznosti (sklenitev pogodbe o zaposlitvi s štipendistko) v določenem (enomesečnem) roku ni bila bistvena sestavina pogodbe. Zato bi morala tožnica, če je zaradi zamude roka želela odstopiti od pogodbe, toženki pred tem pustiti primeren dodatni rok za izpolnitev (drugi odstavek 105. člena OZ). Enako velja za zatrjevano kršitev obveznosti obveščanja, ki je bila v obravnavanih okoliščinah neznatnega pomena, sicer pa tudi ni izkazana (tožnica ni izkazala, da je bila toženka že prej seznanjena z diplomiranjem štipendistke, toženka pa upravičeno opozarja tudi na to, da je pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi potrebovala določena dokazila o zaključku študija s strani štipendistke).
Skladno z drugim odstavkom 129.a člena ZKP je namreč edino odločilno dejstvo za tek roka in presojo pravočasnosti predloga za alternativno prestajanje kazni zapora z zaporom ob koncu tedna, pravnomočnost sodne odločbe, ki jo je potrebno spoštovati.
ZPP člen 249, 249/2. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 40, 40/1-2.
stroški postopka - sodni cenilec - stroški in nagrada sodnega cenilca - pripombe k cenitvi - kriteriji za oceno zahtevnosti izdelave cenilnega poročila - materialni stroški - načelo ekonomičnosti postopka
Strošek barvnega tiskanja mnenja je kar za osemkrat večji od črno-belega, pri čemer pa barvno tiskanje ne pripomore k pravilnosti poročila. Zato takšnega stroška ni mogoče upravičiti. Tudi sodni izvedenci in cenilci si morajo v skladu z načelom ekonomičnosti postopka prizadevati za izdelavo pravilnega mnenja s čim nižjimi stroški.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - spor o obsegu zapuščine - položaj dediča - napotitev dediča na pravdo - sklep o napotitvi na pravdo - zastoj v postopku - zavlačevanje postopka
Po določilu 1. točke 212. člena ZD sodišče prekine zapuščinski postopek in napoti dediče na pravdo, če je med njimi spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino. Dikcija tega člena glede subjektov, med katerimi so sporna dejanska ali pravna vprašanja, je ožja od ureditve v 210. členu ZD, ki ureja napotitev na pravdo za vse stranke zapuščinskega postopka.
Sklep o napotitvi na pravdo ne predstavlja meritorne odločitve, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče poseglo v že pravnomočno razsojeno stvar.
Sodišče je A. A. glede spornih vprašanj o pravni veljavnosti oporoke že napotilo na pravdo, pa možnosti njihove razrešitve pred pravnomočnim zaključkom zapuščinskega postopka ni izkoristila. Ker ponovna izdaja napotitvenega sklepa povzroča neutemeljen zastoj v postopku ter krši pravico dedičev do odločanja brez nepotrebnega odlašanja, je sodišče izpodbijani sklep razveljavilo tudi glede odločitve o napotitvi na pravdo s tožbenim zahtevkom na razveljavitev in/oziroma ničnost oporoke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNI REGISTER - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSM00054048
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-3, 273, 273/1. ZGD-1 člen 482, 482/1.
kršitev načela kontradiktornosti postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - očitek protispisnosti - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - zavarovanje ugotovitvenega zahtevka z začasno odredbo - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - kasneje odpadla pravna podlaga - članske pravice družbenika - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža v družbi - zaznamba pravnega dejstva
Kot je sodišče druge stopnje že poudarilo v svoji prvi odločbi I Cpg 137/2021 z dne 2. 9. 2021, nevarnost, da sodne odločbe ne bo mogoče izvršiti, ni edina okoliščina, ki ogroža terjatev. Terjatve oziroma pravice strank lahko ogroža tudi možnost, da še tekom sodnega postopka pride do sprememb, zaradi katerih sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Med drugim sodno varstvo ne more doseči svojega namena, če osebi, ki to varstvo zahteva, že v teku sodnega postopka nastane težko nadomestljiva škoda (primerjaj drugo alinejo drugega odstavka 272. člena ZIZ). In prav preprečitvi nastanka takšne škode so namenjene regulacijske začasne odredbe, s katerimi se zavaruje obstoječe stanje oziroma obstoječa pravna sfera pred grozečim nasiljem oziroma težko nadomestljivo škodo. Ker takšna začasna odredba ni namenjena zavarovanju bodoče izvršbe, lahko do njene izdaje (načelno) pride tudi pri ugotovitvenih in oblikovalnih zahtevkih (VS RS II Ips 105/2008 z dne 26. 6. 2008). Po stališču sodne prakse in teorije1 je takšno začasno odredbo mogoče izdati tudi, če je izpolnjena predpostavka iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ.
To pa pomeni, da je z izdajo sodbe VSRS II Ips 49/2020 z dne 21. 4. 2021, s katero je bil zahtevek na razvezo Pogodbe o odplačni odsvojitvi poslovnega deleža, sklenjene v notarskem zapisu SV 566/2013 z dne 29. 8. 2013, zavrnjen, odpadla pravna podlaga, na podlagi katere se je druga toženka 27. 1. 2020 vpisala kot družbenica prve toženke s poslovnim deležem 7.500,00 EUR. Po oceni pritožbenega sodišča je tožnik že s trditvami o odpadli pravni podlagi in o tem, da druga toženka zaradi sodbe VSRS ni bila več upravičena sprejemati kakršnikoli sklepov v zvezi s prvo toženko, izkazal verjeten obstoj terjatve - da so sklepi druge toženke, ki so bili sprejeti v nasprotju s tem, neobstoječi, brez učinka (nični). Presoja, da temu ni tako in da je druga toženka oba sklepa o povečanju osnovnega kapitala veljavno sprejela, pa bo predmet nadaljnjega kontradiktornega postopka.
In s slednjim zaključkom soglaša tudi pritožbeno sodišče. Čeprav začasne odredbe v zavarovanje ugotovitvenega zahtevka ni mogoče izdati zaradi verjetnega izkaza, da bo dolžnik pretrpel le neznatno škodo (predpostavka iz tretjega odstavka 270. v zvezi s tretjim odstavkom 272. člena ZIZ), ampak le v primeru izpolnjenih predpostavk iz druge in tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, sodišče druge stopnje pritrjuje stališču izpodbijanega sklepa v točki 24 obrazložitve, da je prav zaradi trditev toženk v ugovoru, ki so povzete v točki 23 tega sklepa, verjetno izkazano, da toženki z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpeli hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez njene izdaje nastale tožniku, ki zoper dobrovernega tretjega ne bi imel ustreznega pravnega varstva. Teh zaključkov pritožnici izrecno ne grajata, vztrajata pri tem (predvsem druga toženka), da nepremičnine in poslovnih deležev nimata namena odtujiti, kar pa ne more biti razlog za sprejem drugačne odločitve.
denarne terjatve iz delovnega razmerja - sorazmerni del regresa za letni dopust - zamudna sodba - predpravdni stroški - neposredno sodno varstvo
Pravica do sorazmernega dela regresa pripada delavcu, ki ima pravico do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta (četrti odstavek 131. člena ZDR-1). Slednji je urejen v 161. členu ZDR-1, ki v prvem odstavku določa, da ima delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. Ta določba določa najmanjšo enoto, ki se upošteva pri odmeri sorazmernega letnega dopusta (in posledično regresa; en mesec zaposlitve). Določba je jasna in ne rabi posebne razlage. Ni je mogoče razumeti drugače, kot jo je sodišče prve stopnje, da se pri odmeri sorazmernega dela letnega dopusta (regresa) upoštevajo le (polni) meseci zaposlitve.
Obsojeni pa ni poravnal ničesar v obdobju skoraj štirih let od pravnomočnosti sodbe, čeprav je imel dohodke in bi lahko svojo obveznost začel odplačevati, saj je vedel, da mu bo v nasprotnem pogojna obsodba preklicana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00069902
KZ-1 člen 75, 240, 240/1, 240/2, 245, 245/1. ZKP člen 105.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - kaznivo dejanje pranja denarja - pomoč pri storitvi kaznivega dejanja - zakonski znaki - opis kaznivega dejanja - višina protipravne premoženjske koristi - premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku - obrazložitev odločitve
Obtoženi A. A. je neupravičeno odobril plačilo računa družbi E. v znesku 207.600 EUR, ki vključuje tudi DDV v znesku 34.600,00 EUR. Pritožnika imata prav, da zneska DDV pri izračunu premoženjske koristi oziroma škode ni mogoče upoštevati. Za družbo Č. kot davčno zavezanko za DDV je bil znesek DDV odbitna postavka (vstopni DDV), zato ji v tej zvezi ni mogla nastati nobena škoda, družba E. pa s prejemom zneska DDV, ki ga je v okviru računa plačala družba Č., ni pridobila nobene premoženjske koristi, saj je znesek DDV treba odvesti davčnemu organu. Višino pridobljene protipravne premoženjske koristi oziroma povzročene škode tako lahko predstavlja le znesek brez vštetega zneska DDV po računu družbe E., to je znesek 173.000,00 EUR.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da v obravnavanem primeru obrazložitev odločitve o premoženjskopravnem zahtevku ne ustreza navedenim zahtevam 22. člena Ustave. Iz obrazložitve namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje obveznost obtožencev glede plačila premoženjskopravnega zahtevka obrazložilo s tem, da sta obtoženca povzročila škodo in da je podlaga za prisojo premoženjskopravnega zahtevka njuna kazenska odgovornost, ki pa, kot je bilo že opozorjeno, sama po sebi ne zadostuje za nastop civilnopravnih posledic. Sodišče prve stopnje je sicer navedlo, da so za presojo škode upoštevne določbe OZ o povrnitvi škode, vendar pa zgolj ta navedba za obrazložitev odločitve o premoženjskopravnih zahtevkih ne more zadostovati. Sodišče prve stopnje bi moralo pojasniti, za katero vrsto odškodninske odgovornosti naj bi šlo, katere so predpostavke te odgovornosti in zakaj so v konkretnem primeru podane.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056509
OZ člen 80. ZPP člen 180, 180/3, 285.
sklenitev pogodbe - prodajna pogodba - pooblaščenci po zaposlitvi - soglasje volj - pravna sposobnost - poslovna sposobnost - javno naročanje - javni zavod - zdravstveni zavod - pravna podlaga zahtevka - vezanost sodišča na pravno podlago - pogodbeni temelj - neupravičena pridobitev - materialno procesno vodstvo - kršitev pravice do izjave - kršitev pravice do sodnega varstva - objektivne meje pravnomočnosti - (ne)učinek res iudicata - pravnomočno razsojena stvar - denarno nadomestilo - objektivna merila - tržna cena
Zdravnica in zdravstveni tehnik nista pooblaščenca po zaposlitvi in brez posebnega pooblastila ne moreta veljavno zavezati zavoda, v katerem sta zaposlena.
Tožeča stranka je svoj zahtevek utemeljevala le na pogodbenem temelju, za katerega pa je sodišče ugotovilo, da ne obstaja. Če je zahtevek presojalo še po temelju neupravičene pridobitve, pri čemer pa se nobena stranka na to podlago ni sklicevala, bi moralo stranki v skladu z materialnim procesnim vodstvom pozvati na to, da dopolnita navedbe v tej smeri, če je štelo, da so sicer podane trditve nezadostne za presojo zahtevka po višini.