ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 38, 39, 40, 49.
stroški in nagrada sodnega cenilca - pripombe na cenitveno poročilo - nestrinjanje z ugotovljeno vrednostjo
Bistvo pritožnikove pritožbe je nestrinjanje z opravljeno cenitvijo, kar pa ne prestavlja razloga za nepriznanje nagrade in stroškov sodnemu cenilcu, saj mu je le-te mogoče odreči le v primeru, v kolikor ne bi opravil naloge, ki mu jo je odredilo sodišče ali če bi šlo za očitno neskrbno ali nestrokovno izdelano cenitev.
tožba zaradi motenja posesti - posestno varstvo služnosti - motenje posesti služnosti - zavrženje tožbe - pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti - seznanitev z dejstvi in okoliščinami - vložitev zahteve po poteku roka
Sodno varstvo pred motenjem/odvzemom posesti je mogoče zahtevati v 30-ih dneh od dneva, ko je posestnik izvedel za motenje, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo (32. člen SPZ).
Roka iz 32. člena SPZ zasledujeta načelo hitrosti postopka v sporih zaradi motenja posesti. V tovrstnih zahtevkih gre za provizorično pravno varstvo posesti, ki naj se doseže čim hitreje. Bistvenega pomena je, da je tožba vložena znotraj rokov, določenih v prej citiranem členu.
povračilo prevoznih stroškov - najkrajša pot - nekategorizirana pot
Kljub zakonski dikciji, da se prevozni stroški povrnejo za najkrajšo razdaljo od doma do najbližje zdravstvene ustanove, 41. člena ZZVZZ ni mogoče pravilno interpretirati niti uporabljati le ob goli jezikovni razlagi. Še manj je mogoče pristajati na zapolnjevanje pravnega standarda najkrajše razdalje s tako absurdno argumentacijo, za katero se zavzema pritožba. Ta v okoliščinah obravnavanega primera ni sprejemljiva iz varnostnih razlogov, saj del poti poteka celo po nekategorizirani gozdni poti. Popolnoma nesprejemljivo je toženkino stališče, da uporaba delno makadamske in gozdne poti ne pomeni, da ni primerna za uporabo, saj povsem zanemarja element varne vožnje po nekategorizirani gozdni poti. Je v nasprotju z pisnim pojasnilom Direkcije RS za infrastrukturo, ki o uporabi najkrajše poti na relaciji A. - B. izrecno navaja, da poteka tudi po makadamskih javnih in gozdnih cestah, ki niso primerne za vsakodnevno varno uporabo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00063220
OZ člen 134. ZPP člen 5, 339/2. ZIZ člen 15, 272, 272/1, 272/2, 272/3.
zavarovanje terjatve - zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - regulacijska začasna odredba - sklep o začasni odredbi - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - sklep o ugovoru - kršitev osebnostne pravice
Pravilna je ocena sodišča prve stopnje, da se vse izjave toženca nanašajo na zasebno, intimno življenje tožnika in njegovo (zdravstveno) stanje in da kontekst, v katerem so bile neprerekane izjave podane, napeljuje na zaključek, da niso bile podane zaradi obveščanja javnosti, temveč s ciljem osebne diskvalifikacije tožnika.
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje povsem pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ob tehtanju pravic tožnika (do zasebnosti in nedotakljivosti telesne in duševne celovitosti) in toženca (do svobode izražanja), zaključilo, da je tožnik s stopnjo verjetnosti izkazal kršitev svojih osebnostnih pravic in utemeljenost zahtevka po 134. členu OZ za prenehanje oziroma prepoved ravnanj, s katerimi toženec posega v osebnostne pravice tožnika.
ZPIZ-2 člen 169, 170, 170/2, 178, 178/2.. ZUP člen 43, 43/1, 43/2.
ugotavljanje invalidnosti - priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku - pravni interes
Tožeča stranka v pritožbi navaja, da ima za udeležbo v postopku pravni interes v tem, da se breme plačevanja za zavarovanca prevali na toženo stranko. Zavarovanec je namreč v bolniškem staležu in tožeča stranka zanj plačuje nadomestilo zaradi začasne nezmožnosti za delo. Njen interes je torej v tem, da se sedaj zavarovancu priznajo pravice iz invalidskega zavarovanja in da se na tej podlagi finančno breme (plačevanje nadomestila) prevali na toženo stranko. Gre torej za povsem ekonomski interes. Kot to izhaja iz Zakona o splošnem upravnem postopku je stranski udeleženec kot stranka v upravnem postopku lahko le pravni interesent – tisti, ki uveljavlja ali varuje kakšno svojo pravno korist (interes). Tisti, ki zasleduje kakšno svojo materialno ali moralno korist, zaradi katere je zainteresiran, kako se bo končal upravni postopek v določeni upravni stvari, je lahko le dejanski interesent, vendar ne more biti stranka v tem postopku.
ZPP člen 243.. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 44a, 44a/1.. ZZDej člen 1.
pogoji za povračilo stroškov zdravljenja v tujini - izčrpanje možnosti zdravljenja v domovini
Za priznanje pravice do zdravljenja v tujini je med drugim bistveno, da zavarovanec izbere metodo zdravljenja, ki je priznana v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja. Torej le storitve v mejah z zakonom in podzakonskih predpisih določenih standardov. Nepriznano in neverificirano eksperimentalno zdravljenje ni del medicinsko priznanih metod zdravljenja, zato se ne šteje za zdravljenje v smislu 2. alineje 2. točke 1. odst. 23. člena ZZVZZ. Za izvajanje zdravstvene dejavnosti se v skladu s 1. členom Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) štejejo le ukrepi in aktivnosti, ki jih po medicinski doktrini in uporabi medicinske tehnologije uporabljajo zdravstveni delavci pri varovanju zdravja, preprečevanju, odkrivanju in zdravljenju bolnikov in poškodovancev.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 45, 45/1, 45/1-3.
zdraviliško zdravljenje - izvedenec - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba izpodbijane sodbe
Za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja mora biti poleg dejstva, da gre za zlom velikih kosti, izpolnjen tudi nadaljnji pogoj, to pa je, da se v primeru, ko ni opravljenega operativnega posega, zdraviliško zdravljenje lahko odobri le v primeru, če gre za težjo, a popravljivo funkcionalno prizadetost. Omenjeno pa se lahko nanaša zgolj na poškodbo, torej na zlom obeh krakov sramne kosti, nikakor pa ne na ostale tožničine zdravstvene težave, ki jih v izvedenskem mnenju omenja izvedenec.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - pravno pomembna dejstva - dokazi
Dolžnik mora v ugovoru navesti pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlagati dokaze zanje. Če dolžnik ne izpolni zahteve po uveljavljanju pravno pomembnih dejstev ali zanje ne predlaga dokazov, se šteje, da je ugovor neobrazložen in s tem tudi neutemeljen.
Na podlagi obstoječega obvestila Ministrstva za pravosodje, z dne 18. 1. 2022, zato ni mogoče odločati o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilcu kot vozniku začetniku, saj mu s tem ni zagotovljeno načelo enakega varstva pravic skladno z 22. členom Ustave Republike Slovenije, ker časovno nepravilno zaporedje vpisov pravnomočno pridobljenih kazenskih točk v kazensko evidenco storilca spravlja v neenak položaj.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba po uradni dolžnosti - ukrepi za varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - litispendenca - spremenjene okoliščine - sklep o začasni odredbi izdan pred uvedbo pravdnega postopka
Določba 160. člena DZ v povezavi s 161. členom istega zakona pooblašča sodišče, da tudi po uradni dolžnosti izreče ukrepe za varstvo koristi otroka, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Po določbi 6. člena ZNP-1 mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi otrok oz. oseb, ki niso sposobne same skrbeti za svoje pravice in interese. V tovrstnih zadevah lahko sodišče ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli, in izvaja dokaze, ki jih niso predlagali. Gre za očitno razliko s pravdnim postopkom.
Za presojo o tem, ali o identični zahtevi za sodno varstvo že teče postopek, oz. je bilo o njej že pravnomočno odločeno (vprašanje litispendence), sta pomembna tako obseg in vsebina predlaganega zavarovanja kot tudi zatrjevano dejansko stanje, na katerem temelji predlog za izdajo začasne odredbe.
DZ v 166. členu določa, da mora biti v primerih, če je bila začasna odredba izdana pred uvedbo postopka za izdajo sodne odločbe o vzgoji, varstvu in preživljanju otroka, o stikih, o izvajanju starševske skrbi, ali o ukrepu za varstvo koristi otroka trajnejšega značaja, postopek uveden v sedmih dneh od izdaje začasne odredbe. Rok se šteje od vročitve sklepa stranki. Predhodna seznanitev stranke z izdano začasno odredbo in njeno vsebino je nujna, saj šele na njeni podlagi izve/sklepa o vsebini predloga/tožbe, ki jo mora vložiti.
V okoliščinah, ko otrok izkazuje tako močan odpor do očeta, da niti noče obiskovati šole na območju, kjer oče živi, saj noče – kljub posredovanju strokovnih oseb – izstopiti iz avta, je odločitev pravilna. Morebitno siljenje otroka bi lahko imelo vpliv na njegovo psihično zdravje. Temu pritrjuje več zapisov o poteku stikov pod nadzorom pristojnega CSD. Tudi ti kažejo na otrokovo odločno odklanjanje očeta, saj otrok kljub posredovanju strokovnih delavcev iz avta noče izstopiti in na trenutke deluje agresivno.
V 4. točki tarifne št. 39 Odvetniške tarife je izrecno določeno, da odvetnik obračuna sestavo kratkega dopisa in obvestila le, če ta ni zajet v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. V skladu z navedeno tarifno številko se torej obračuna 20 točk za sestavo kratkega dopisa ali obvestila le v primeru, kadar je to samostojna storitev, ne pa v primerih, ko je ta zajeta v drugih tarifnih številkah, kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje.
zahteva za sodno varstvo - dokazno breme lastnika vozila - prepozen dokazni predlog
Nobene ovire pa ni bilo, da ne bi pritožnik že v zahtevi za sodno varstvo predlagal zaslišanje osebe, s katero zatrjuje, da je v spornem času bil. Dokazni predlog, podan šele na zaslišanju, je zato prepozen.
ZSReg člen 5, 5/2-5, 11, 11/2, 34, 34/1-1. ZIZ člen 165, 239. ZPP člen 360. ZNP-1 člen 42.
vpis v sodni register - začasna odredba - obremenitev poslovnega deleža - zaznamba sklepa o zavarovanju - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve
Sklep o vpisu zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve poslovnega deleža učinkuje zoper imetnico poslovnega deleža, ki je tožena stranka v pravdni zadevi. Na podlagi 5. točke drugega odstavka 5. člena ZSReg in smiselne uporabe 165. člena v zvezi s 239. členom ZIZ se zaznamba sklepa o začasni odredbi vpiše v sodni register. Pri tem pa registrsko sodišče po 1. točki prvega odstavka 34. člena ZSReg presoja le, ali utemeljenost zahtevka za vpis izhaja iz listin, ki so podlaga za vpis. Po sklepu o začasni odredbi se zavarovanje odreja z zaznambo v sodnem registru v korist upnika (tožeče stranke) po začasni odredbi.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo vročitev plačilnega naloga dolžniku na podlagi obvestila Pošte o opravljeni vročitvi. To obvestilo je javna listina in v skladu s prvim odstavkom 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - insolventnost dolžnika ob izvršitvi izpodbojnega ravnanja kot predpostavka izpodbojnosti - domneve o pogojih izpodbojnosti - dokazovanje insolventnosti - porazdelitev trditvenega in dokaznega bremena - materialno procesno vodstvo
Vrhovno sodišče RS je v sodbi in sklepu III Ips 62/2015 z dne 31. 8. 2016, kot že predhodno navedeno, zavzelo stališče (15. točka obrazložitve), da tožeča stranka v primeru izkazane domnevne baze (ob sklicevanju na domnevo) subjektivnega pogoja izpodbojnosti, svoje insolventnosti (oz. insolventnosti stečajnega dolžnika) ne rabi dokazovati, lahko pa upnik neobstoj subjektivnega pogoja izpodbojnosti dokazuje tudi z dokazovanjem, da dolžnik ni bil insolventen. V tej zvezi pritožbeno sodišče še pripominja, da tudi sicer ne vidi prepričljivega argumenta za pravilnost sklepanja, da izkazanost domnevne baze subjektivnega pogoja izpodbojnosti hkrati izkazuje tudi obstoj same insolventnosti stečajnega dolžnika in da le-te tožeča stranka v teh primerih ne bi bila dolžna posebej zatrjevati in dokazovati. Edini primer, v katerem bi bilo tovrstno trditveno/dokazno breme stranke olajšano, so domneve insolventnosti iz 14. člena ZFPPIPP, za tak primer pa v obravnavanem gospodarskem sporu ne gre.
S spremembo predračuna stroškov se ne odloča o plačilu stroškov ali o delitvi stečajne mase, temveč se odloča le o tem, ali obseg stroškov, ki so že vključeni v predračun, zadošča za izvedbo dejanj, ki jih je treba opraviti v stečajnem postopku
OZ člen 171, 239, 349. ZPP člen 254, 254/2. Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (2015) člen 24, 24/1.
gospodarska javna služba - izvajanje gospodarske javne službe - čiščenje komunalnih odpadnih voda - javno kanalizacijsko omrežje - čistilna naprava - presežne količine - skrajna skrbnost - izvedba dokaza z izvedencem - ugovor zastaranja - poslovna odškodninska odgovornost - mnenje urada za standardizacijo in meroslovje - pripombe na izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja
Tako nasprotovanje izvedenskemu mnenju ne pomeni, da tožeča stranka ni zahtevala njegove dopolnitve oziroma da to ni bilo niti potrebno. Ker je tožeča stranka trdila, in to podkrepila z mnenjem svojega strokovnega pomočnika, da je izračun negotovosti mogoč, je s tem vzbudila dvom v pravilnost mnenja izvedenca. Sodišče prve stopnje bi zato te pripombe tožeče stranke moralo posredovati izvedencu, da se do njih opredeli in mnenje na ta način dopolni oziroma bi ga sodišče prve stopnje moralo neposredno zaslišati. Pritožba sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da ni odgovorilo na pripombe tožeče stranke na izvedensko mnenje, da je dokaz z izvedencem ostal nepopoln (ni bil izveden v celoti) in zato ni bil izveden skladno z določbo drugega odstavka 254. člena ZPP.
Tako je obveznost tožene stranke tudi, da kot upravljavec kanalizacijskega sistema pri izvajanju gospodarske javne službe odvajanja odpadne vode, upošteva količino in sestavo odpadne vode, za katero je s predpisi predvideno, da se v kanalizacijski sistem odvaja. To svojo obveznost splošnega pomena, mora tožena stranka izvajati v okviru standarda skrajne skrbnosti, saj gre za upravljanje javnega dobra s ciljem varstva okolja. Od pravilnega načrtovanja in delujočega kanalizacijskega sistema je namreč odvisno tako preprečevanje onesnaženja oziroma škodljivih vplivov na okolje na sploh kot preprečevanje nezadostnega čiščenja odpadne vode, če bi preko kanalizacije odpadna voda nekontrolirano pritekala v čistilno napravo in s tem zmanjševala učinek njenega delovanja. Obveznost tožeče stranke ob tem gotovo ni nepomembna, saj ji je zaupana gospodarska javna služba izvajanja čiščenja komunalne odpadne vode (upravljanja čistilne naprave), zato v njeno sfero sodijo vse obveznosti, ki se nanašajo na ta del, ki v naravi predstavlja zaključek kanalizacijskega sistema.
začasna nezmožnost za delo - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - zavrnitev dokaznih predlogov
Sodišče je pravilno izpostavilo, da je že invalidska komisija ugotovila, da tožnik dela, ki ga je predhodno opravljal, zaradi svojih zdravstvenih težav ne zmore več opravljati. V izogib nadaljnjemu slabšanju zdravstvenega stanja, so mu bile priznane stvarne omejitve in časovna razbremenitev. Le-te bi mu kljub opravljanju dela ohranjale zdravstveno stanje ter preprečevale njegovo poslabšanje. Sodišče je pravilno ugotovilo, da je tožnik glede na preostalo delovno zmožnost skladno z izvedenskim mnenjem v spornem obdobju takšno delo zmogel. Zaradi navedenega ne more biti ključno zatrjevanje tožnika, da še naprej opravlja delo, ki mu je povzročilo poslabšanje zdravstvenega stanja.
URS člen 26, 26/1. ZPP člen 105, 269, 269/4, 286a, 286a/4, 286a/5, 339, 339/2, 339/2-11. ZDOdv člen 2.
stečajni postopek - odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo stečajnega upravitelja - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - ravnanje stečajnega sodišča - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja - vložitev pripravljalne vloge na prvem naroku za glavno obravnavo - prepozna pripravljalna vloga - zastopanje države - Državno odvetništvo - pooblastilo za zastopanje - podpis vloge - nečitljiv podpis
Sodnica in stečajni upravitelj nista ravnala v nasprotju s pravnimi pravili, zato protipravnost, kot ena izmed odškodninskih predpostavk, ni podana.
Sodišče prve stopnje je ob presoji pravočasnosti vložene vloge utemeljeno zaključilo, da je tožnik v zadnji pripravljalni vlogi navajal nova dejstva, ki bi jih lahko brez svoje krivde navedel že prej in s tem zatrjeval povsem novo podlago za odškodninsko odgovornost države. Ta pa je bila za toženko brez dvoma presenečenje. Dodatna odškodninska podlaga bi zavlekla spor, potrebna bi bila tudi preložitev naroka. Konkretna pripravljalna vloga tožnika, vložena neposredno na prvem naroku za glavno obravnavo, zato ni bila pravočasna.