CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00055332
ZFPPIPP-UPB8 člen 14, 14/3, 14/3-1, 270, 270/1, 271, 271/1 277, 277/1, 277/4,278, 278/2, 391, 391/1, 391/2.. OZ-UPB1 člen 190, 190/3, 193, 255, 256, 256/3.. ZPP-UPB3 člen 319, 319/1.. URS člen 14.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - res iudicata - neodplačna razpolaganja - odškodnina zaradi telesnih poškodb ali bolezni - vrnitveni zahtevek - čas nastopa insolventnosti - zakonske zamudne obresti
Stečajni dolžnik je s svojim neodplačnim razpolaganjem zavestno ravnal v smeri odtujitve svojega premoženja zaradi izognitve plačilu terjatve tožeče stranke. Takšno ravnaje v škodo upnikov pa je izpodbojno tudi v primeru, da je stečajni dolžnik šele s tem zakrivil svojo insolventnost.
obnova postopka - napačen pravni pouk - obvezno zastopanje po pooblaščencu v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - izločitev sodnika - pavšalne pritožbene navedbe
Po 10. tč. 394. člena ZPP se postopek na predlog stranke lahko obnovi, če ta zve za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila izdana ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oz. ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Gre za stara nova dejstva, ki so obstajala pred pravnomočno zaključenim postopkom, vendar pa stranka zanje iz upravičenih razlogov ni vedela in jih ni mogla uporabiti. V ta obnovitveni razlog ni mogoče šteti sodne prakse, kot zmotno meni pritožnik. Sodba Psp 562/2013 ne predstavlja starih novih dejstev iz 10. tč. 394. člena ZPP, zato pri uveljavljanju obnove pravnomočnega postopka v predmetni zadevi pravno sploh ni relevantna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00054762
ZPP člen 5, 213, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 190. SZ-1 člen 59. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2015) člen 17.
terjatev upravnika za povračilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja - zahtevek upravnika za povračilo obratovalnih stroškov - obratovalni stroški in stroški upravljanja - stroški ogrevanja - stroški ogrevanja stanovanja - delitev stroškov - neto tlorisna površina - izpolnjevanje obveznosti - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - dokazni postopek - izvedba dokaza - dokaz z izvedencem - zavrnitev izvedbe dokaza - odsotnost odločilnih razlogov - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - predlog stranke za izvedbo dokaza - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - opredelitev do dokaznega predloga stranke
Ker je za delitev stroškov ogrevanja bistvena ogrevana površina stanovanja, t. j. neto tlorisna površina toženkinega stanovanja brez balkona in shrambe, je neutemeljeno toženkino sklicevanje na Tehnična navodila in primere za izračun površin prostorov in delov stavb Ministrstva za okolje in prostor, ki so namenjena izmeri uporabne površine stanovanja. Pritožbeno sodišče ob tem pripominja, da toženka v tem postopku ne more uspeti oziroma doseči spremembe neto tlorisne površine ter posledično ogrevane površine stanovanja. Tožeča stranka kot upravnik je pri ugotavljanju in delitvi stroškov ogrevanja za posamezno stanovanje vezana na neto tlorisno površino stanovanja, ki je razvidna iz uradnih evidenc.
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek pravilno presojalo na dveh podlagah. Glede povračila stroškov, ki jih je tožeča stranka v imenu toženke založila oziroma plačala dobaviteljem in izvajalcem storitev, je uporabilo določila o verziji. Glede stroškov, ki jih je imela tožeča stranka z izvedbo hišniških del, čiščenja okolice in snega ter ugotavljanjem stroškov ogrevanja, ki jih izvaja sama, pa se je oprlo na pogodbo o upravljanju.
Temeljno načelo pravdnega postopka je načelo kontradiktornosti, izraženo v prvem odstavku 5. člena ZPP, vključno s pravico do izjave, ki je neposredni izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku. Pravica do enakega varstva pravic se nanaša tudi na dokazni postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00056367
URS člen 39, 40, 74. ZMed člen 26, 31, 31/1. ZPP člen 319.
pravica do popravka objavljenega besedila - objava popravka - kolizija ustavnih pravic - varstvo osebnostnih pravic - svoboda izražanja - svobodna gospodarska pobuda - povprečen bralec - razlogi za odklonitev objave popravka - dolžnost objave popravka - vezanost tožene stranke na sodbo prvostopenjskega sodišča - vezanost na pravnomočno sodbo sodišča - pravnomočnost sodbe - nastop pravnomočnosti
Popravek se mora nanašati na bistveno vsebino prispevka.
Tožnikova zahteva za objavo popravka ne vsebuje le golega zanikanja ali celo potrjevanja zapisanega. Popravek izpodbija in bistveno dopolnjuje navedbe v članku. S popravkom tožnik vsebinsko zanika vandaliziranje in grožnje. Zanikanje dopolnjuje z bistvenimi podatki, ki njegovo udeležbo na protestih postavljajo v drugačen kontekst, kot ga je povprečen bralec razbral iz spornega članka.
Objavo popravka je dopustno odkloniti, če je popravek nesorazmerno daljši od obvestila, v katerem so navedbe, zaradi katerih se daje oz. od dela obvestila, na katerega se neposredno nanaša.
ZFPPIPP člen 34, 34/1, 34/3, 48, 240, 240/2. ZIZ člen 270, 270/2, 270/3. GZ-1 člen 13. SPZ člen 256, 256/1, 256/3, 264, 264/1.
začasna odredba proti stečajnemu dolžniku - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve - prenos stavbne pravice - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - konkretizirano ugovarjanje - subjektivna nevarnost - verjeten obstoj neznatne škode
V položaju prezadolženosti bi ravnanje dolžnika, ki bi razpolagal s stavbno pravico oziroma bi jo obremenil, predstavljalo kršitev 34. člena ZFPPIPP. Dolžniku se zato z začasno odredbo prepoveduje ravnanje, ki bi bilo v nasprotju z določbami ZFPPIPP, torej protipravno. V takem primeru omejitev razpolagalnega upravičenja imetniku upravičenja ne more povzročati (pravno priznane) škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00055398
ZPP člen 215, 226, 226/1, 226/2, 339. 339/3, 339/2-14, 339/2-15.
dobava materiala - naročilo in prevzem blaga - ponudba - mednarodni tovorni list (CMR) - dogovor - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pojem protispisnosti - dokazovanje z listinami - overjen prevod - neprevedena listina v tujem jeziku - uporaba pravila o dokaznem bremenu - odločilna dejstva
Vrhovno sodišče RS je že večkrat pojasnilo, da gre za kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP le v primeru tehničnih napak pri prenosu vsebine listin ali zapisnikov o izvedbi dokazov v razloge sodbe (ko se sodišče torej še ni vrednostno opredelilo do povzetega dokaza). Ugotovitev, da so listine prevedene, pa tovrstne tehnične napake v prenosu vsebine ne predstavlja.
Stranka, ki predlaga dokaz z listino, mora to listino tudi predložiti. Listini, sestavljeni v tujem jeziku, mora biti priložen tudi overjen prevod (prvi in drugi odstavek 226. člena ZPP). Če stranka ne izpolni predložitvenega bremena, sodišče dokaza z listino ne bo moglo izvesti. Posledice te strankine opustitve bodo torej v tem, da sodišče dokaza s to listino ne bo izvedlo. Kaj bo to pomenilo za položaj te stranke, je odvisno od konkretnih okoliščin. Če bo listina edino dokazno sredstvo, potem zatrjevano dejstvo ne bo dokazano, posledica pa bo odločitev po pravilih o dokaznem bremenu (215. člen ZPP). Če pa bodo na razpolago še drugi dokazi, bo stranka lahko uspela z izvedbo teh dokazov.
Ker tožena stranka v postopku ni zatrjevala, da konkretnih naročil, katera je tožeča stranka specificirala in jih predložila (in iz katerih izhaja tako cena kot tudi vrsta in količina materiala), ni podala, niti ni nasprotovala cenam iz ponudbe, prvostopenjsko sodišče po presoji pritožbenega sodišča ni bilo dolžno posebej ugotavljati, ali morebitni dogovor o količini in ceni obstoji. Očitek kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v nasprotju s pritožbeno grajo ni utemeljen. Ker je sodišče prve stopnje na podlagi mednarodnih tovornih listov poleg tega ugotovilo še, da je bil naročeni material toženi stranki tudi dobavljen in da je tožena stranka v priloženi elektronski pošti navedla, da bo plačala celoten dolg (vtoževano terjatev) ter da tožena stranka spojk ni plačala, iz obrazložitve izpodbijane sodbe tako izhajajo vsi odločilni razlogi, na podlagi katerih je le-to ugodilo tožbenemu zahtevku.
dodatek za pomoč in postrežbo - datum priznanja pravice - uživalec pokojnine
Tožnik je lahko tako šele prvi naslednji dan po prenehanju obveznega zavarovanja postal uživalec invalidske pokojnine. Samo dejstvo, da je pravica zavarovancu priznana, zaradi določila drugega odstavka 108. in 111. člena ZPIZ-2 še ne pomeni, da je zavarovanec z dnem priznanja pravice že prejemnik dajatve iz naslova te pravice. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da opredelitev zakonodajalca „uživalec pokojnine“ sledi osnovnemu pomenu „uživalca“, še posebej na specifiko iz drugega odstavka 108. in 111. člena ZPIZ-2. Potrebno je tako ločiti zavarovanca, ki ima priznano „pravico do pokojnine“ in zavarovanca, ki že uživa prejemke oziroma dajatve iz naslova priznane pravice.
gospodarski spor majhne vrednosti - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - dopolnitev tožbe - poziv na vložitev odgovora na tožbo in opozorilo o posledicah pasivnosti toženca - neprerekane navedbe - nesporno dejansko stanje - sodba brez glavne obravnave - neizvedba naroka - oprava naroka na zahtevo strank - izrecna zahteva za izvedbo naroka - dokazni predlog za zaslišanje strank
Toženka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedla, da tožnika ne pozna in da meni, da je prišlo do napake. Temu ugovoru je tožnik nasprotoval z dopolnitvijo tožbe, v kateri je navedel vsa (v 2. točki zgoraj povzeta) dejstva, s katerimi je utemeljil tožbeni zahtevek, toženka pa na to dopolnitev tožbe ni odgovorila. Ker na to vlogo toženka ni odgovorila, je zmotno pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker ni izvedlo obravnave niti ni zaslišalo pravdnih strank. Odločilnih pravnih dejstev, navedenih v dopolnitvi tožbe, toženka sploh prerekala ni. Upoštevajoč v prvostopenjski sodbi citirani določili 452. in 453. člena ZPP zato ni bilo ne potrebe ne podlage, da bi sodišče izvedlo glavno obravnavo in na njej zasliševalo pravdne stranke.
OZ-UPB1 člen 59, 59/2, 73, 73/1, 289, 341, 341/1, 364, 364/1, 364/2.. ZPP-UPB3 člen 286, 286/3.
pripoznava dolga - pretrganje zastaranja - odobritev pogodbe - ugovor pasivne legitimacije - prekluzija dejstev in dokazov
Zastaranje se pretrga, ko dolžnik pripozna dolg (prvi odstavek 364. člena OZ), pri čemer pa se dolg ne pripozna le z upniku dano izjavo, marveč se dolg lahko pripozna tudi posredno, s konkludentnimi dejanji (drugi odstavek 364. člena OZ).
Sodišče prve stopnje je izpostavilo veliko mero odločenosti, da je obdolženec pripravljen, v izogib izgube dokaj male premoženjske vrednosti, odvzeti življenje dveh oseb, česar je utemeljeno osumljen. Nadalje pa je izpostavilo tudi obdolženčevo nepredvidljivost v njegovih ravnanjih. Te okoliščine je sodišče prve stopnje povsem ustrezno ovrednotilo in na njihovi podlagi v povezavi z objektivnimi okoliščinami utemeljeno zaključilo, da obstaja nevarnost ponovitve obdolžencu očitanih kaznivih dejanj. To je zlasti utemeljeno podkrepilo tudi z dejstvom, da je bilo obdolžencu zaseženo še drugo orožje in razsrelivo, za kar ni imel dovoljenja, da ga poseduje, kot tudi to, da naj bi sosedu povedal, da je glede na oborožitev sedaj brez skrbi, ker da ga nihče več ne bo "jebal". Te opazke si ni mogoče razlagati drugače, kot si jo je razlagalo sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00055978
ZIZ člen 55. ZPP člen 319. OZ člen 335, 335/3.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor zastaranja - pravnomočna odločitev o ugovoru - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - res iudicata v izvršilnem postopku
Res zastarana terjatev ne preneha, ampak obstoji, vendar že pritožnik sam navede, da postane naturalna, kar pomeni, da ni iztožljiva. Drži tudi pritožbena trditev, da se zastaranje upošteva le, če ga stranka izrecno ugovarja, vendar pa ugovor zastaranja temelji na materialnopravni določbi, o kateri pa je bilo že odločeno prav na podlagi ugovora dolžnika, zato o ugovoru materialnopravne narave ni mogoče ponovno odločati. Gre za meritorni sklep o zavrnitvi predloga za izvršbo, zato o njem ni mogoče ponovno odločati, pri tem pa pravnomočna odločba veže, pa čeprav je morda nezakonita.
Sodišče lahko odloči, da mora ena stranka povrniti vse stroške, ki jih je imela nasprotna stranka in njen intervenient, če nasprotna stranka ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, pa zaradi tega dela niso nastali posebni stroški.
Pri interpretaciji 1. odst. 57. člena ZIUOOPE je treba izhajati iz namena zakonodajalca, da se Zoisova štipendija omogoči tudi tistim dijakom oz. študentom, ki zaradi epidemije niso mogli izpolniti pogojev po ZŠtip-1. To nenazadnje izhaja že iz samega poimenovanja zakona o odpravi in omilitvi posledic epidemije COVID-19, ki zagotovo ni sprejet z namenom, da bi določeni skupini dijakov onemogočil uveljavitev izjemnih dosežkov iz šolskega leta 2019/2020. V zvezi z besedno zvezo „ne glede na“ iz 1. odst. 57. člena ZIUOOPE je pritožbeno sodišče že večkrat poudarilo, da sklicevanje na Nomotehnične smernice Službe Vlade RS za zakonodajo v sodnem postopku ne more biti uspešno. Sodišče je pri sojenju vezano na ustavo in zakon in ne na Nomotehnične smernice izvršilne veje oblasti. Zakonske določbe je dolžno interpretirati ustavno skladno ob uporabi v pravni teoriji in sodni praksi uveljavljenih razlagalnih metod.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00054607
ZGD-1 člen 254, 297a, 297a/1, 395, 395/1, 395/1-2, 397, 397/1, 504, 510, 510/2, 514, 522. OZ člen 82, 82/2. ZPP člen 154, 154/2.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - razveljavitev sklepa skupščine družbe z omejeno odgovornostjo - izvolitev članov nadzornega sveta - način izvolitve - izpodbijanje sklepov skupščine - družbena pogodba - kršitev družbene pogodbe - razlaga pogodb - razlaga spornih določil pogodbe - skupen namen pogodbenikov - ugotovitev pogodbene volje strank - smiselna uporaba določb o delniški družbi - odločanje družbenikov na skupščini - potrebna večina za sprejem sklepa - predlagalna pravica za izvolitev članov nadzornega sveta - pravni interes delničarja ali družbenika - procesna predpostavka za vložitev izpodbojne tožbe - odločitev o pravdnih stroških - delni uspeh - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
V skladu z drugim odstavkom 82. člena OZ se pri razlagi spornih določil ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakoniku. Skladno z ustaljenim stališčem sodne prakse je treba pravila o razlagi uporabiti v primeru spornih pogodbenih določb. Za te gre tudi takrat, ko sta tezi pravdnih strank o vsebini relevantne pogodbene določbe nasprotni, nobeni pa glede na vsebino pogodbe ni mogoče odreči relevantne teže.
Glede na to, da so družbeniki ostale obveznosti, glede katerih je v začetku prvega stavka 18. in 26. člena družbene pogodbe prav tako uporabljena besedna zveza „na prvi seji skupščine“, izpolnjevali tudi na kasnejši seji skupščine, višje sodišče ugotavlja, da je bil skupen namen pogodbenih strank, da se sporna določba nanaša tudi na kasnejše izvolitve članov nadzornega sveta. Slednje tako izhaja iz prakse med družbeniki, kot tudi iz smisla določbe v kontekstu celotne družbene pogodbe. Ni namreč logično, da bi družbeniki število članov nadzornega sveta, kandidacijski postopek, način izvolitev in dolžino njihovega mandata pogodbeno uredili le za prvi nadzorni svet, ne pa tudi za kasnejše.
ZZK-1 člen 13.a.. SPZ člen 105, 105/6, 127.b, 127.b/1.
zemljiškoknjižni predlog - vpis etažne lastnine pogoji za utemeljenost predloga za vpis etažne lastnine - pogoji za dovolitev vpisa - način vpisovanja pravic v zemljiško knjigo - etažna lastnina
Zakon o zemljiški knjigi v prvem odstavku 13.a člena določa zaključeno število pravnih položajev nepremičnine in načinov vpisa pravic in pravnih dejstev (numerus clausus).
URS člen 25. ZFPPIPP člen 56, 126, 126/1, 344, 395, 395/2. SPZ člen 230.
sklep o prodaji nepremičnin - unovčenje stečajne mase - izpraznitev in izročitev nepremičnin - izpraznitev stanovanja - aktivna legitimacija za vložitev pritožbe - služnostna pravica - užitek - pravica do pritožbe - pravica do uporabe - deložacija
Pravnomočni sklep iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP, na katerem temelji izpodbijana odločitev, je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše proti dolžniku in drugim osebam, ki uporabljajo to stanovanje ali stanovanjsko hišo skupaj z dolžnikom, ali ki jim je dolžnik drugače omogočil tako uporabo (prim. tretji odstavek cit. člena). Navedena določba se uporablja, kadar v nepremičnini ni drugih upravičencev, ki imajo prav tako samostojno, iz njihove stvarne pravice izhajajočo pravico uporabljati stvar. Upravičenje uporabe pritožnika (in tistih, na katere pritožnik prenese izvrševanje užitka) ni izvedeno (neposredno) iz upravičenja uporabe, vsebovanega v lastninski pravici na nepremičnini, pač pa iz upravičenja uporabe, ki ga vsebuje užitek. Izpraznitveni sklep iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP se nanaša na osebe, ki upravičenje uporabljati (prodajano) nepremičnino črpajo iz dolžnikove lastninske pravice. Navedena določba se ne prilega dejanskemu stanju v tej zadevi. Dolžnica ne more sama izprazniti celotne nepremičnine in je prazne oseb in stvari izročiti upravitelju, saj bi s tem posegla v služnost užitka A. A., ki mu daje pravico nepremičnino uporabljati kot tudi njeno izvrševanje prenesti na drugega in glede katerega ni odločeno, da se mora izseliti in izpraznjeno nepremično izročiti upravitelju. Upravitelj v tej situaciji ne more opraviti izvršilnih dejanj deložacije, katere namen je prevzeti stanovanjsko hišo, izpraznjeno oseb in stvari.
SZ-1 člen 29, 29/1. SPZ člen 33, 33/1, 67. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2015) člen 11, 12. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 25, 25/1, 26, 26-10, 27, 27/1, 27/1-2.
gospodarski spor majhne vrednosti - upravnik - obračunavanje stroškov upravnika - obračun stroškov obratovanja - delitev stroškov obratovanja - delitev stroškov upravljanja
Dogovor o zmanjšanju obsega varovanja ni dogovor o vzpostavitvi varovanja.
Etažni lastniki po določilu prvega odstavka 29. člena SZ-1, ne glede na določbo 67. člena SPZ o poslih, ki presegajo okvir rednega upravljanja večstanovanjske stavbe, odločijo s soglasjem več kakor 3/4 lastnikov glede na njihove solastniške deleže. Le takrat, kadar gre za spremembe v razmerju med skupnimi in posameznimi deli, za posebne omejitve rabe posameznih delov in skupnih delov ter spreminjanje rabe skupnih delov, za spremembe sporazuma o določitvi solastniških deležev, za uporabo stanovanja v druge namene ter za najem in odplačevanje posojil v breme rezervnega sklada, je z določilom drugega odstavka istega člena potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00055807
ZNP-1 člen 11, 11/1, 13, 13/1, 18, 18/2.
krajevna pristojnost - splošna krajevna pristojnost - prebivališče otroka - stalno prebivališče nasprotnega udeleženca - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - posebna krajevna pristojnost - postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - sprememba krajevne pristojnosti po vložitvi tožbe
Nasprotna udeleženka in otroci imajo prijavljeno stalno bivališče na območju sodišča prve stopnje, zato je podana krajevna pristojnost sodišča prve stopnje na podlagi prvega odstavka 11. člena ZNP-1 in prvega odstavka 13. člena ZNP-1.
Sodišče prve stopnje je tudi zmotno uporabilo določbo drugega odstavka 18. člena ZNP-1. Upnik v predlogu trdi, da B. B. in A. A. že bivata pri njem od 20. 2. 2022. To dejstvo potrjuje s stopnjo verjetnosti elektronsko sporočilo CSD in zapisnik CSD. Iz teh listin izhaja, da se nasprotna udeleženka strinja, da se B. B. dodeli v varstvo in vzgojo upniku, iz poročila CSD pa je moč tudi smiselno razbrati, da A. A. biva pri upniku. Tudi druge listine, npr. Obvestilo o predkazenskem postopku Policijske uprave Novo mesto, ne potrjujejo teze sodišča prve stopnje, da bo sodišče iz območja, kjer ima nasprotna udeleženka začasno bivališče oziroma so imeli (imajo) otroci začasno bivališče, lahko lažje izvedlo postopek oziroma da bi bilo takšno postopanje v interesu otrok na podlagi 6. člena ZNP-1. Prav nasprotno. Vložen je predlog za začasno odredbe, v katerem se zatrjuje huda ogroženost otrok, predloženi so tudi dokazi, zato je naloga sodišča, da takoj ugotovi, ali je s stopnjo verjetnosti izkazano, da so otroci ogroženi iz razlogov, ki jih navaja upnik, in če je temu tako, mora sodišče prve stopnje zaradi varstva koristi otrok takoj izdati začasno odredbo, s katero bo mogoče doseči začasno varstvo koristi otrok.
Ker sta paracetamol in kofein splošno znani snovi za redčenje prepovedane droge heroin, je sodišče prve stopnje moralo postopati po zakonski določbi 5. odstavka 186. člena KZ- 1 in ti snovi obtožencu vzeti, saj ju gre šteti med sredstva za izdelovanje droge.