ZFPPIPP člen 56, 126, 126/1, 395, 395/2, 395/3. SPZ člen 230. URS člen 25.
unovčenje stečajne mase - sklep o prodaji nepremičnin - izpraznitev stanovanja - izpraznitev in izročitev nepremičnin - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - pravica do pritožbe - pravica do uporabe - užitek - osebna služnost - deložacija
Pravnomočni sklep iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP, na katerem temelji izpodbijana odločitev, je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše proti dolžniku in drugim osebam, ki uporabljajo to stanovanje ali stanovanjsko hišo skupaj z dolžnikom, ali ki jim je dolžnik drugače omogočil tako uporabo (prim. tretji odstavek cit. člena). Navedena določba se uporablja, kadar v nepremičnini ni drugih upravičencev, ki imajo prav tako samostojno, iz njihove stvarne pravice izhajajočo pravico uporabljati stvar. Upravičenje uporabe pritožnika (in tistih, na katere pritožnik prenese izvrševanje užitka) ni izvedeno (neposredno) iz upravičenja uporabe, vsebovanega v lastninski pravici na nepremičnini, pač pa iz upravičenja uporabe, ki ga vsebuje užitek. Izpraznitveni sklep iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP se nanaša na osebe, ki upravičenje uporabljati (prodajano) nepremičnino črpajo iz dolžnikove lastninske pravice. Navedena določba se ne prilega dejanskemu stanju v tej zadevi. Dolžnica ne more sama izprazniti celotne nepremičnine in je prazne oseb in stvari izročiti upravitelju, saj bi s tem posegla v služnost užitka A. A., ki mu daje pravico nepremičnino uporabljati kot tudi njeno izvrševanje prenesti na drugega in glede katerega ni odločeno, da se mora izseliti in izpraznjeno nepremično izročiti upravitelju. Upravitelj v tej situaciji ne more opraviti izvršilnih dejanj deložacije, katere namen je prevzeti stanovanjsko hišo, izpraznjeno oseb in stvari.
Tožeča stranka je torej soglašala z izpolnitvijo pogodbene obveznosti tožene stranke vse do 20.5.2019, oziroma 26.6.2019, ko je odstopila od pogodbe. Tako že iz navedb tožnika izhaja, da kršitve pogodbene obveznosti in zamude vse do 26.6.2019, ko je tožnik odstopil od pogodbe, ni bilo.
Protipravnega ravnanja tožene stranke torej vse do 26.6.2019 ni bilo.
Ker protipravnega ravnanja tožene stranke vse do 26.6.2019 ni bilo, tudi ni odškodninske obveznosti. Od 26.6.2019 dalje pa je pogodba razvezana in neizpolnitev pogodbe ni več nedopustno (protipravno) dejanje. Nastopijo reparacijski zahtevki (111. člen Obligacijskega zakonika). Zahtevek tožeče stranke za plačilo izgubljenega dobička za čas od 1.1.2018 do 31.8.2019 v višini 4.314,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.5.2020 dalje do plačila, je tako ob pravilni uporabi materialnega prava potrebno kot neutemeljen zavrniti.
prisilna hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - ogrožanje lastnega zdravja - heteroagresivnost
Udeleženčevo zdravje je najpomembnejša vrednota, zato je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje na to, da zaradi pridržanja udeleženec ne bo mogel nastopiti nove službe ali bo morebiti izgubil svoje prebivališče, ker ne bo več zmožen plačevati najemnine.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - zavrženje zahteve
Pritožba pravilno navaja, da o zahtevi za povračilo stroškov že opravljenega zdravljenja v tujini še ni bilo nikoli odločeno. S predhodnimi odločbami, tudi z odločbo z dne 14. 9. 2018, je bilo odločeno o upravičenosti do zdravljenja v tujini na stroške tožene stranke, ne pa o povračilu stroškov zdravljenja. Zato ni nobene podlage za zavrženje tožničine zahteve, ker ni izpolnjen dejanski stan iz 129. člena ZUP.
Napotitev na zdravljenje v tujino in posledično do povračila stroškov zdravljenja, je pod zakonskimi pogoji pravica zavarovanca iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in tožnici, čeprav ji je toženec odobril zdravljenje v tujini v B., zdravljenje pa je (uspešno) opravila na A., ni mogoče odreči povračilo stroškov zdravljenja za odobreno zdravljenje. Po stališču pritožbenega sodišča je tožnica upravičena do povračila stroškov zdravljenja, kot da bi bilo zdravljenje opravljeno v B., vendar ne več kot so znašali stroški zdravljenja na A. ob hkratnem upoštevanju omejitve določene v 2. alineji 2. odstavka 23. člena ZZVZZ.
ZDSS-1 člen 63, 74.. ZUP člen 248, 248/3.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 45, 45/1, 45/1-3, 46.. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23c, 26,.
zdraviliško zdravljenje - (ne)izpolnjevanje pogojev
Posegi, po katerih je zavarovanec upravičen do zdraviliškega zdravljenja, v 45. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja niso določeni primeroma, kar bi sodišču dovoljevalo, da zdraviliško zdravljenje odobri tudi v podobnih primerih. Indikacije, pri katerih je zavarovana oseba upravičena do zdraviliškega zdravljenja, so strogo strokovno vprašanje, o katerem izven obsega, določenega v 45. členu Pravil, sodišče (niti s pomočjo izvedenca) ne more določati.
ZIZ člen 38, 38/5, 102, 102/1, 102/1-1, 134. ZPP člen 154, 154/2.
nedenarna terjatev - sklep o izvršbi - izpolnitev obveznosti - ustavitev izvršbe - materialni pobot - vzajemnost - fiduciarni račun odvetnika - dvakratno plačilo dolga - rubež plače - prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe - odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov - denarna kazen - zavrnitev predloga stranke - izvršilni stroški - ugovorni stroški
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnik svojo nedenarno obveznost po sklepu o izvršbi izpolnil v ugovornem roku. Tej ugotovitvi upnik ni nasprotoval. Posledica tega je, ne le, da je bil materialno pravno utemeljen predlog za izvršbo, kot je pojasnilo sodišče prve stopnje, ampak da je bil očitno potreben za realizacijo nedenarne obveznosti tudi sklep o izvršbi. Dolžnik je namreč svojo obveznost izpolnil šele po njegovi izdaji. Glede na to ima pritožba prav, ko opozarja, da bi v taki situaciji bilo treba le ustaviti izvršbo in ne tudi razveljaviti sklepa o izvršbi.
Da ne gre za stroške, ki bi jih morala upnica plačati odvetniški družbi izhaja tudi iz dejstva, da je določeno, da jih mora plačati na fiduciarni račun, ki je poseben transakcijski račun, na katerem odvetnik ali odvetniška družba ločeno od poslovnega računa zbira in hrani sredstva svojih strank. Sredstva na tem transakcijskem računu so premoženje strank imetnika računa, in ne premoženje imetnika računa. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da je podan pogoj vzajemnosti med to terjatvijo in terjatvijo upnice do dolžnika. Terjatev z uspešnim ugovorom pobota preneha z dnem, od katerega pobot učinkuje, zato kasnejše plačilo ne more izničiti predhodno že utemeljenega ugovora pobota. Tako je pravilna ugotovitev, da je upnica s plačilom plačala nekaj, česar ni bila več dolžna, in da je to njeno breme. Tako je odgovornost za dvakratno plačilo edino na strani upnice.
Od trenutka, ko je terjatev iz naslova plače zarubljena v korist upnika, z njo ni več mogoče razpolagati. Zato dolžnik te zadeve kot dolžničin dolžnik od trenutka, ko mu je bil sklep o izvršbi vročen kot dolžnikovemu dolžniku, upnici ni več smel izplačati plače ali drugega stalnega prejemka, upnica pa z zarubljenim delom plače tudi ni smela več razpolagati, saj bi v nasprotnem primeru dolžnikov dolžnik odgovarjal za opuščeno odtegnitev po 134. členu ZIZ.
Obseg rubeža plače je odvisen od višine terjatve, ki je predmet izvršbe, višine plače in vrstnega reda terjatev drugih upnikov, pri tem pa mora dolžnikov dolžnik upoštevati tudi omejitve iz 102. člena ZIZ. V obravnavani zadevi dolžnik v ugovoru ni navedel niti višine terjatve, ki naj bi bila predmet izvršbe v izvršilni zadevi, niti kdo je upnik v navedeni zadevi. Še bolj kot pomanjkljive trditve o upniku in terjatvi pa je pomembno, da dolžnik ni navedel kolikšna je bila mesečna plača dolžnice in ali je imela po zakonu obveznost preživljati še kakšno osebo, kar bi seveda upoštevaje določbo 102. člena ZIZ vplivalo na obseg rubeža plače, prav tako iz ugovora ni razviden vrstni red ostalih upnikov, ki bi lahko vplival na obseg rubeža za poplačilo izvršilne zadeve. Za vsa navedena dejstva je trditveno in dokazno breme na dolžniku.
ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari
Ker dolžnica v ponovnih predlogih za oprostitev plačila sodne takse ni navajala in izkazala spremenjenih okoliščin, ju je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
Tožnica je prejela pisno izvedensko mnenje z možnostjo podajanja pripomb, ki jih je podala, in je aktivno sodelovala na naroku, na katerem je bil sodni izvedenec zaslišan. Če si ob tem ni pomagala z angažiranjem svojega strokovnega pomočnika, to ni krivda sodišča prve stopnje, ampak same tožnice. ZPP tudi ne pozna soočenja sodnega izvedenca s predlagano (izvedeno) pričo in zaslišanja nekakšne dodatne priče, še posebej ne v primeru, ko je izvedenska ekspertiza jasna, razumljiva in logična (to je v primeru, ko ena stranka izraža le svoje nestrinjanje z izvedenskim delom).
Pogodba ima povsem drugačno vsebino, in sicer je najemnina obravnavana posebej in njeno neplačilo je izrecno dogovorjeno kot razlog za odpoved, medtem ko je o dolžnosti plačila obratovalnih stroškov s strani toženke mogoče sklepati le na podlagi razlage 13. člena pogodbe, da najemodajalka teh stroškov ne krije. Plačevanje obratovalnih stroškov je torej ločena obveznost od najemnine oziroma postranska obveznost po najemni pogodbi. ZPSPP v 28. členu (in OZ pri zakupni pogodbi) kot razlog za odpoved določa izrecno le neplačevanje najemnine (po OZ zakupnine), medtem ko je Stanovanjski zakon (SZ-1), ki se v konkretnem primeru poslovnega najema ne uporablja, drugačen in izrecno govori o neplačevanju najemnine ali stroškov (103. člen SZ-1). Skladno z navedenim tudi po presoji pritožbenega sodišča zatrjevano neplačevanje (upoštevaje okoliščine konkretnega primera le nekakšnega dela) komunalnih stroškov ne pomeni utemeljenega razloga za odstop od pogodbe. Navedeno še posebej velja v konkretnih okoliščinah primera, ko je toženka upravičeno nasprotovala plačilu tudi iz razloga, ki se nanaša na utemeljeni procesni pobotni ugovor in ki ima podlago v kršitvi pogodbe s strani tožnice.
Utemeljeno je toženkino zavzemanje, da je podala dovolj konkretiziran ugovor zastaranja. Navajala je, da so določeni deli tožničinega zahtevka zastarani in da velja triletni zastaralni rok, medtem ko so že iz tožbe in njene spremembe razvidni vtoževani zneski za plačilo komunalnih storitev in njihova zapadlost.
obnova postopka - napačen pravni pouk - obvezno zastopanje po pooblaščencu v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - izločitev sodnika - pavšalne pritožbene navedbe
Po 10. tč. 394. člena ZPP se postopek na predlog stranke lahko obnovi, če ta zve za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila izdana ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oz. ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Gre za stara nova dejstva, ki so obstajala pred pravnomočno zaključenim postopkom, vendar pa stranka zanje iz upravičenih razlogov ni vedela in jih ni mogla uporabiti. V ta obnovitveni razlog ni mogoče šteti sodne prakse, kot zmotno meni pritožnik. Sodba Psp 562/2013 ne predstavlja starih novih dejstev iz 10. tč. 394. člena ZPP, zato pri uveljavljanju obnove pravnomočnega postopka v predmetni zadevi pravno sploh ni relevantna.
postopek osebnega stečaja - načrt poteka stečajnega postopka - sprememba načrta - objektivni razlogi - prekoračitev roka - prodaja dolžnikove nepremičnine na javni dražbi - neuspešna prodaja nepremičnine - prodaja solastne nepremičnine - prodaja celotne nepremičnine - oškodovanje stečajne mase
Pritožnica zmotno meni, da bi sporazum glede izklicne cene ter način javne prodaje za oba solastniška deleža skupaj povzročilo oškodovanje stečajnih dolžnikov in da bi prišlo do nasprotja pravnih interesov upnikov v stečajnih postopkih nad dolžnico in A. A. Dosežena skupna prodajna cena za nepremičnino kot celoto bo namreč razdeljena med solastnika (oziroma stečajno maso vsakega od njiju) sorazmerno glede na solastniški delež posameznega dolžnika in s tem stečajna masa posameznega dolžnika ne more biti oškodovana.
dodatek za pomoč in postrežbo - najtežje prizadeti upravičenci - izvedensko mnenje
V izvedenskem mnenju je sodišče prve stopnje imelo dovolj medicinske strokovne podlage za zaključek, da je pri tožnici podana potreba po pomoči in postrežbi pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb v smislu 101. člena ZPIZ-2, saj ni zmožna samostojno opravljati nobenega od osnovnih življenjskih potreb, določenih v citirani določbi, vendar ne gre za najtežje prizadeto upravičenko v smislu tretjega odstavka 103. člena ZPIZ-2.
Stroški domske oskrbe, čeprav gre za najvišji možni razred oskrbe, ne morejo pogojevati drugačne odločitve, saj dodatek za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete ne predstavlja socialnega korektiva z upoštevanjem socialnega položaja upokojenca.
OZ člen 347, 347/1, 348, 364, 364/2. Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov (2009) člen 66. ZPP člen 458, 458/1.
specializacija zdravnikov - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - občasna terjatev - zastaranje - 3-letni zastaralni rok - zastaranje občasne terjatve - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - predlog za obročno plačilo
Materialno zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je s predlogom za obročno plačilo toženi priznal tako temelj kot višino dolga. Pripoznava dolga mora biti vselej jasna in določna. Presoja jasnosti in določnosti dolžnikove izjave je objektivna, standard pa visok. Okoliščine ne smejo zbujati dvoma o tem, da je dolžnik pripoznal svojo obveznost.
prepozna pritožba - zamuda roka za pritožbo - vročanje s fikcijo - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - pravnomočna odločitev o predlogu
Pritožba (zoper sodbo, ki jo je pritožnik prejel s fikcijo 15. 9. 2020), vložena hkrati s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje dne 20. 4. 2021, ki je bil pravnomočno zavrnjen, je prepozna glede na določbo prvega odstavka 333. člena ZPP.
S sodnim imenovanjem posebnega revizorja se v korist manjšinskega delničarja/družbenika prisilno rešuje konflikt interesov, v katerem se najde družba, ki je predhodno že zavrnila predlog za imenovanje posebnega revizorja, ki njegovih storitev ne želi in jih sama prostovoljno ne bi naročila. S sodnim imenovanjem posebnega revizorja in prisilno izterjavo sredstev družbe za njegovo plačilo se tako nadomešča volja družbe, ki bi manjšinsko pravico delničarja/družbenika morala sama uresničiti, oz. poskrbeti za njeno izvršitev. Vendar pa zato pravni položaj družbe-tožeče stranke kot plačnika s strani sodišča "naročenih" storitev po četrtem odstavku 318. člena ZGD-1 ni prav nič drugačen, kot, če bi storitve posebne revizije naročila sama v skladu s prvim odstavkom 318. člena ZGD-1. Plačilu revizorskega dela bi se lahko uprla iz enakih razlogov (bodisi zaradi neopravljenih ali preveč zaračunanih del bodisi iz naslova jamčevanja za napake) tako v neposrednem pogodbenem odnosu z revizorjem, kot v nepravdnem postopku, v katerem o višini plačila revizorju odloči sodišče. Prav tako je tožeča stranka imela možnost v postopku imenovanja revizorja uveljavljati morebiten konflikt interesov.
Vprašanja primernosti imenovanega revizorja, utemeljenosti ter višine plačila toženi stranki za storitve posebne revizije ni več mogoče ponovno odpirati, saj je bilo oboje že predmet sodnega preizkusa.
Pravno priznana škoda, ki bi lahko bila v vzročni zvezi z morebitnimi kršitvami pravil revidiranja, je le škoda zaradi zaupanja, t. j. nadaljnja škoda, ki bi tožeči stranki nastala zaradi strokovno nepravilnega mnenja revizorja. Neutemeljenost plačila za delo revizorja pa bi tožeča stranka lahko uveljavljala le v postopku, v katerem je sodišče odločilo o temelju in višini tega plačila.
URS člen 33. OZ člen 269, 269/1, 269/2. ZIZ člen 212, 212/1.
sodni penali - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - izterjava sodnih penalov - sorazmernost - pravica do zasebne lastnine - kaznovalni učinek - zloraba pravice - pravica do sodnega varstva - tehtanje pravic v koliziji
Avtomatično zavračanje dolžnikovega ugovora zlorabe pravice do sodnih penalov in presoja kolizije upnikove pravice do sodnega varstva in dolžnikove pravice do zasebne lastnine na način, da se upnikovo pravico do sodnega varstva absolutizira, krši dolžnikovo pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS (URS). Lahko pride do položaja, ko je osnovni namen sodnih penalov že zasenčen s kaznovalnimi učinki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00056367
URS člen 39, 40, 74. ZMed člen 26, 31, 31/1. ZPP člen 319.
pravica do popravka objavljenega besedila - objava popravka - kolizija ustavnih pravic - varstvo osebnostnih pravic - svoboda izražanja - svobodna gospodarska pobuda - povprečen bralec - razlogi za odklonitev objave popravka - dolžnost objave popravka - vezanost tožene stranke na sodbo prvostopenjskega sodišča - vezanost na pravnomočno sodbo sodišča - pravnomočnost sodbe - nastop pravnomočnosti
Popravek se mora nanašati na bistveno vsebino prispevka.
Tožnikova zahteva za objavo popravka ne vsebuje le golega zanikanja ali celo potrjevanja zapisanega. Popravek izpodbija in bistveno dopolnjuje navedbe v članku. S popravkom tožnik vsebinsko zanika vandaliziranje in grožnje. Zanikanje dopolnjuje z bistvenimi podatki, ki njegovo udeležbo na protestih postavljajo v drugačen kontekst, kot ga je povprečen bralec razbral iz spornega članka.
Objavo popravka je dopustno odkloniti, če je popravek nesorazmerno daljši od obvestila, v katerem so navedbe, zaradi katerih se daje oz. od dela obvestila, na katerega se neposredno nanaša.
zaznamba sklepa o izvršbi na poslovnem deležu družbenika - zastavna pravica na poslovnem deležu družbenika
Zaznamba sklepa o izvršbi je konkretno izvršilno dejanje, ki ga registrsko sodišče opravi po uradni dolžnosti (5. točka drugega odstavka 5. člena ZSReg, ko prejme sklep o izvršbi. Pri tem ne presoja, ali je bil ta izdan utemeljeno ali ne. O tem odloča sodišče v postopku (s pravnimi sredstvi), v katerem je bil sklep o izvršbi izdan.
začasna odredba - delitev skupnega premoženja - poslovni delež kot skupno premoženje
S predlogom, da se nasprotni udeleženki kot družbenici in zakoniti zastopnici družbe prepove razpolaganje z nepremičnim premoženjem oziroma, da se ji omejujejo pravice, ki jih ima kot družbenica in zakonita zastopnica v družbi, se dejansko posega v samo poslovanje družbe, kar pa ne varuje zahtevka na ugotovitev, da je poslovni delež v tej družbi skupno premoženje strank postopka.
pravno odločilna dejstva - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije - pristojnost za izrek prepovedi uporabe vozniškega dovoljenja
Ker se pritožbene navedbe nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja v postopku o prekršku pred Okrajnim sodiščem v Mariboru ter na bistvene kršitve določb postopka o prekršku, ki naj bi se zgodile v tistem postopku, so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa neupoštevne.
Tudi očitek tožnika, da gre v delu, ko je sodišče ugotovilo tožnikovo 30 % neodgovornost, za sodbo presenečenja, ne drži. Prepoved sodbe presenečenja stranke ne varuje pred dejanskim presenečenjem, temveč pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku - in s tem do učinkovitega varstva svojih pravic.