PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00055266
ZP-1 člen 2, 2/2, 65, 65/4, 66, 66/2. ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-3.
zahteva za sodno varstvo - meritev hitrosti - postavitev izvedenca - dopolnitev dokaznega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Ker je v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje razumljivo in prepričljivo obrazložilo zavrnitev dokaznega predloga v drugem odstavku 6. točke obrazložitve izpodbijane sodbe, so pritožbeni očitki o bistvenih kršitvah določb postopka o prekršku ter kršitvi pravice do obrambe neutemeljeni.
delno zavrženje tožbe - razporeditev na ustrezno delo - kršitev pravic iz delovnega razmerja - ustrezno delovno mesto
Utemeljenost dajatvenega zahtevka za zagotavljanje dela izhaja iz ugotovljene dolžnosti toženke iz določbe prvega odstavka 43. člena ZDR-1, ki zahteva, da delodajalec delavcu zagotavlja delo, za katerega sta se stranki dogovorili v pogodbi o zaposlitvi.
ZDR-1 člen 33, 34, 34/2, 36, 37, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.. ZVZD-1 člen 52, 52/1, 52/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - odklonitev dela - COVID-19
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi morala tožnica v času od 23. 3. do 6. 4. 2020 priti na delo k toženi stranki. Njena obveznost opravljati delo na lokaciji tožene stranke izhaja iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi, obveznost delavca, da opravlja dela za delodajalca, pa je kot njegova temeljna obveznost iz delovnega razmerja določena tudi v 33. členu ZDR-1, zato so neutemeljene pritožbene trditve, da bi za tožnico bilo zavezujoče le, če bi jo tožena stranka pozvala, da mora priti na delo v prostore tožene stranke.
Neutemeljena je tudi pritožbena trditev, da so v spornem času pri toženi stranki obstajale okoliščine, ki so tožnici dopuščale odkloniti opravljanje dela v prostorih tožene stranke.
Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 66.
razrešitev s funkcije - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče zmotno presojalo ravnanja tožnice glede na pričakovanja prejšnjega vodstva toženke o vlogi glavnega tajnika. Izhajati bi moralo iz Statuta in vsebine pogodbe o zaposlitvi. Po 54. členu Statuta so dela, naloge, pooblastila in odgovornosti glavnega tajnika določeni z aktom o organizaciji in sistemizaciji univerze. Tožnica je bila na podlagi pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu glavne tajnice (po sistemizaciji DM) zadolžena za načrtovanje, organizacijo in nadzor upravno-administrativnega in strokovno-tehničnega področja univerzitetne uprave. Med njene zadolžitve sta spadali tudi koordinacija izdelave pravnih aktov in pravilnikov ter spremljanje izpolnjevanja obveznosti in koordinacija obveščanja sodelavcev.
Iz določbe tretjega odstavka 202.e člena ZP-1 izhaja domneva zakonodajalca, da storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne bi bila odobrena, če bi sodišče prve stopnje ob izdaji sklepa o odložitvi izvršitve vedelo za prekršek, zaradi katerega je bilo storilcu izrečenih 18 kazenskih točk in bi imel v skupni evidenci kazenskih točk vpisanih 36 ali več kazenskih točk.
Po prepričanju pritožbenega sodišča določba tretjega odstavka 202. e člena ZP-1 zasleduje legitimen cilj izločitve nevarnih voznikov iz cestnega promet in je zgolj na videz v nasprotju z ustavno zagotovljeno pravico do pravnega sredstva.
začasna odredba - delitev skupnega premoženja - poslovni delež kot skupno premoženje
S predlogom, da se nasprotni udeleženki kot družbenici in zakoniti zastopnici družbe prepove razpolaganje z nepremičnim premoženjem oziroma, da se ji omejujejo pravice, ki jih ima kot družbenica in zakonita zastopnica v družbi, se dejansko posega v samo poslovanje družbe, kar pa ne varuje zahtevka na ugotovitev, da je poslovni delež v tej družbi skupno premoženje strank postopka.
odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - protipravno pridobljena premoženjska korist
Po povedanem pritožba torej nima prav, da bi sodišče prve stopnje ugotovljeno protipravno premoženjsko korist, ki si jo je takrat še mld. L. M. pridobil s tem kaznivim dejanjem v višini 2.069,59 EUR moralo znižati za znesek 145,00 EUR, kar predstavlja znesek poškodovanih in zaseženih bankovcev in še za znesek 50,00 EUR, kar je znesek, ki ga je mld. L. M. kot uslugo za zamenjavo poškodovanega za neoporečen denar izročil J. P., ki si je na ta način pridobil protipravno premoženjsko korist v višini 50,00 EUR.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program - predložitev potrdila o prijavi na rehabilitacijski program
Storilec bi se moral prijaviti v rehabilitacijske delavnice v roku 15 dni od vročitve sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in v tem roku sodišču tudi predložiti dokazilo o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program. Naknadne prijave oziroma plačila delavnic po prejemu poziva sodišča z dne 14. 10. 2021 nikakor ni mogoče šteti kot "aktivnega sodelovanja" v predmetnem postopku. Storilec ni opustil zgolj obveznosti predložitve dokazila o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program, temveč tudi obveznost pravočasne prijave v rehabilitacijski program, kar priznava tudi sam v pritožbenih navedbah.
ZPP člen 3, 3/3, 318, 318/1, 318/2, 339, 339/2, 339/2-7.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - zahtevek, s katerim stranke ne morejo prosto razpolagati - stranska intervencija v pravdi - pričakovana pravica - pričakovana lastninska pravica - obid prisilnih predpisov - nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje
Stranski intervenient (v danem primeru ne gre za enotnega sospornika) v postopku določenih dejanj ne more opraviti, gre pa za tista dejanja, ki so v dispoziciji stranke in posledično vodijo k razpolaganju z zahtevkom (odpoved zahtevku, pripoznava, sklenitev sodne poravnave). Tudi pasivnost toženca, ki vodi v izdajo zamudne sodbe, predstavlja eno izmed dispozitivnih ravnanj stranke, ki s tem posredno razpolaga z zahtevkom, in ga načeloma, v smislu procesnih pravil ZPP, stranski intervenient ne more preprečiti.
Toženkina pasivnost, ko na tožbo ni odgovorila, tudi lahko pomeni nedovoljeno dispozitivno ravnanje oz. (posredno) razpolaganje z zahtevkom v smislu 318. člena v zvezi s 3. členom ZPP, in sodišče takega razpolaganja ne prizna, če nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom.
ZDR-1 člen 75, 134, 134/2, 200, 200/1, 200/2, 200/3.
obstoj delovnega razmerja - prenos dejavnosti - sprememba delodajalca - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe - Direktiva 2001/23/ES
Ni bilo ugotovljeno, da bi bil tožnik zaposlen v kakšnem delu podjetja, ki ni bil predmet prenosa. V tem sporu ni podlage, da bi se tožnika zaradi izvajanja podpornih aktivnosti izvzelo iz prenosa.
Ker ne gre za spor iz naslova ugotavljanja faktičnega delovnega razmerja, niso relevantne navedbe toženke v smeri, da tožnik ni nikoli nastopil dela pri toženki oziroma da ne gre za razmerje, ki bi imelo elemente delovnega razmerja.
Čeprav bo izvršitev izrečenega ukrepa za storilca imela določene neugodne posledice, le-teh pritožbeno sodišče v okviru postopka za preklic odložitve izvršitve izrečenega ukrepa ne more upoštevati oziroma na njihovi podlagi spremeniti izpodbijano odločitev tako, da storilcu ne prekliče odložitve izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja.
Tudi očitek tožnika, da gre v delu, ko je sodišče ugotovilo tožnikovo 30 % neodgovornost, za sodbo presenečenja, ne drži. Prepoved sodbe presenečenja stranke ne varuje pred dejanskim presenečenjem, temveč pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku - in s tem do učinkovitega varstva svojih pravic.
ZP-1 člen 22, 22/8, 67, 67/1, 67/1-3, 67/2. ZUP člen 89, 89/5. ZKP člen 89.
predlog za odložitev izvršitve - vrnitev v prejšnje stanje - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - pisno pooblastilo - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - pooblaščenec za vročitve
Določba drugega odstavka 89. člena ZUP, ki se ga v postopku o prekršku uporablja smiselno glede vročanja pisanj (drugi odstavek 67. člena ZP-1) namreč ne zahteva izrecno, da bi se moral pooblaščenec za vročitve izkazati s pisnim pooblastilom. Pri tej vrsti vročanja običajno za vročanje članom skupnega gospodinjstva, v katerem prebiva tudi storilec in je ob normalnih družinskih odnosih in razmerah pričakovati, da je naslovnik (vsaj konkludentno) izrazil voljo, da se lahko pisanja, ki so naslovljena nanj in bi jih moral prevzeti osebno, lahko vročajo tudi njegovim družinskim članom kot pooblaščencem za vročitve. Tako je povsem logično in življenjsko sprejemljivo sklepanje, da lahko storilčev oče šteje za pooblaščenca za vročitev pisanj, ne glede na to, ali o tem obstaja pisno ali izrecno ustno pooblastilo
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 8, 8-4, 24, 24-1, 25, 25/4. ZPP člen 32, 32/1, 57, 57/1.
pristojnost slovenskega sodišča - ugovor nepristojnosti - pristojnost okrožnega sodišča - dogovor o pristojnosti - veljavnost dogovora o pristojnosti
Pristojnost sodišča prve stopnje za zahtevek iz naslova izbrisne tožbe je podana, ker je za izbrisno tožbo na podlagi 1. točke 24. člena Uredbe (EU) št. 1215/2012 (v nadaljevanju Uredba Bruselj Ia) podana izključna (mednarodna) pristojnost slovenskega sodišča, saj gre za ustanovitev oziroma izbris stvarne pravice (hipoteke) na nepremičnini, ki se nahaja v Republiki Sloveniji. Morebiten dogovor o pristojnosti ne bi imel pravne veljave, saj ne more izključiti pristojnosti sodišča, ki ima v skladu s 24. členom Uredbe Bruselj Ia izključno pristojnost (4. točka 25. člena Uredbe Bruselj Ia).
Pri odločanju o predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pa se v okviru ugotavljanja okoliščin iz sedmega odstavka 202.d člena ZP-1, smiselno uporablja tudi četrti odstavek 26. člena ZP-1, ki določa, da sankcij izrečenih za prej storjeni prekršek, ni mogoče šteti za obteževalno okoliščino, če so od dneva, ko je postala odločba oziroma sodba o prekršku pravnomočna, do storitve novega prekrška, preteklo več kot tri leta.
podlage odškodninske odgovornosti - objektivna odgovornost - subjektivna odgovornost - kumulacija odgovornosti - soprispevek - stroj za cepljenje drv - dejansko stanje - izpoved priče
Poleg objektivne odgovornosti obeh upravljalcev nevarne stvari je tako podana tudi njuna subjektivna odgovornost, saj sta oba opustila potrebne varnostne ukrepe oziroma se s pravilnim delovanjem cepilca pred uporabo nista seznanila, pa bi se kot upravljalca nevarne stvari morala. Pritožbeno sodišče se strinja tudi s stališčem sodišča prve stopnje, da bi se morala oba zavedati, da je delo na način, da ročico sekire cepilca sproža nekdo drug in ne on sam, medtem ko drugi na delovni mizi namešča panj za razcep, zelo nevarno. Ob kumulaciji objektivne in subjektivne odgovornosti toženkinega zavarovanca za nastalo škodo v konkurenci s tožnikovo odgovornostjo oziroma njegovim prispevkom, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tudi tožnik glede na okoliščine konkretnega primera v enakem obsegu soprispeval k nastali škodi (prvi odstavek 131. člena OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00055836
ZPP člen 19, 19/2, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-8.. ZDR-1 člen 142.. ZDSS-1 člen 14, 14/1, 14/2.. ZPIZ-2 člen 413.
nepravilna sestava sodišča - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - voznik avtobusa - delovni čas - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - zavarovalna doba s povečanjem
Za dejanski delovni čas, prebit na delu voznika avtobusa, se tako v smislu Sklepa o določitvi delovnih mest v eksploataciji gozdov in delovnih mest voznikov, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, in o stopnji povečanja šteje čas, ko delavec dejansko opravlja delo voznika, to pa vključuje tudi čas, ko stoji pred semaforjem, čaka na parkirišču zaradi uskladitve vožnje z voznim redom, pripravlja in pospravlja vozilo, … Glede na navedeno je nepravilno zavzemanje pritožbe, da bi bilo treba pri ugotavljanju pogoja 80 % vsega delovnega časa upoštevati le čas vožnje.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00055422
ZP-1 člen 65, 65/4, 66, 66/2. ZPrCP člen 8, 8/1, 46, 46/8, 46/8-4.
zahteva za sodno varstvo - odgovornost lastnika vozila - načelo materialne resnice - dopolnitev dokaznega postopka - prekoračitev hitrosti vožnje
Zgolj dejstvo, da sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov ni štelo za izkazano, da je storilec vzbudil razumen dvom v pravilnost domnevanega dejstva, da je on storil prekršek, ne pomeni, da sodišče ni raziskovalo oziroma ugotavljalo tudi dejstva, ki so storilcu v korist.