terjatve iz delovnega razmerja - plačilo za nadurno delo - odreditev nadurnega dela
Ključne so ugotovitve, da je tožeča stranka nadurno delo opravljala zaradi pravočasne dobave naročenega blaga kupcem, da je toženo stranko pravočasno opozorila na število opravljenih nadur ter da je bila tožena stranka tudi seznanjena, da je bil obseg dela tak, da ga ni bilo mogoče opraviti v polnem delovnem času. Četudi nadurno delo ni odrejeno skladno z določili ZDR-1, to ne vpliva na upravičenost delavca do plačila, v kolikor je nadurno delo, sploh ob vednosti delodajalca, dejansko opravil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00055836
ZPP člen 19, 19/2, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-8.. ZDR-1 člen 142.. ZDSS-1 člen 14, 14/1, 14/2.. ZPIZ-2 člen 413.
nepravilna sestava sodišča - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - voznik avtobusa - delovni čas - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - zavarovalna doba s povečanjem
Za dejanski delovni čas, prebit na delu voznika avtobusa, se tako v smislu Sklepa o določitvi delovnih mest v eksploataciji gozdov in delovnih mest voznikov, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, in o stopnji povečanja šteje čas, ko delavec dejansko opravlja delo voznika, to pa vključuje tudi čas, ko stoji pred semaforjem, čaka na parkirišču zaradi uskladitve vožnje z voznim redom, pripravlja in pospravlja vozilo, … Glede na navedeno je nepravilno zavzemanje pritožbe, da bi bilo treba pri ugotavljanju pogoja 80 % vsega delovnega časa upoštevati le čas vožnje.
Ker nasprotni udeleženec ni procesno sposoben ne more opravljati procesnih dejanj, saj ne more sam nastopati v postopku. Vsa procesna dejanja zanj v njegovem imenu opravlja njegov začasni zastopnik. Procesna dejanja, ki jih opravi procesno nesposobna oseba sama, se ne upoštevajo.
zapuščinski postopek - pritožbene novote v nepravdnem postopku - ugotovitev in varovanje pravic strank - uporaba določb pravdnega postopka - stroški zapuščinskega postopka - obseg zapuščine - napotitev dedičev na pravdo
Večinsko stališče novejše sodne prakse je, da so v zapuščinskem postopku dopustne pritožbene novote, ki se nanašajo na pravice do dedovanja in v zvezi z dedovanjem, saj mora po 165. členu ZD sodišče ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo ter vzeti v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno. Zato lahko stranka tudi še v pritožbi zoper sklep o dedovanju (prvič, kot novoto) uveljavlja npr. pravico do vračunanja darila v dedni delež, zahtevo za odpravo prikrajšanja nujnega deleža, pravico do dedovanja na podlagi oporoke ali razloge za neveljavnost oporoke.
Vendar je v zvezi z novotami v tem zapuščinskem postopku treba upoštevati tudi, da pritožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bil opozorjen, da mora na naroku navesti vsa dejstva in predlagati dokaze ter da v pritožbenem postopku ne bo mogel več uveljavljati novot. Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da so pritožnikove novote dopustne.
SZ-1 člen 29, 29/1. SPZ člen 33, 33/1, 67. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2015) člen 11, 12. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 25, 25/1, 26, 26-10, 27, 27/1, 27/1-2.
gospodarski spor majhne vrednosti - upravnik - obračunavanje stroškov upravnika - obračun stroškov obratovanja - delitev stroškov obratovanja - delitev stroškov upravljanja
Dogovor o zmanjšanju obsega varovanja ni dogovor o vzpostavitvi varovanja.
Etažni lastniki po določilu prvega odstavka 29. člena SZ-1, ne glede na določbo 67. člena SPZ o poslih, ki presegajo okvir rednega upravljanja večstanovanjske stavbe, odločijo s soglasjem več kakor 3/4 lastnikov glede na njihove solastniške deleže. Le takrat, kadar gre za spremembe v razmerju med skupnimi in posameznimi deli, za posebne omejitve rabe posameznih delov in skupnih delov ter spreminjanje rabe skupnih delov, za spremembe sporazuma o določitvi solastniških deležev, za uporabo stanovanja v druge namene ter za najem in odplačevanje posojil v breme rezervnega sklada, je z določilom drugega odstavka istega člena potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov.
ZDR-1 člen 33, 34, 34/2, 36, 37, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.. ZVZD-1 člen 52, 52/1, 52/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - odklonitev dela - COVID-19
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi morala tožnica v času od 23. 3. do 6. 4. 2020 priti na delo k toženi stranki. Njena obveznost opravljati delo na lokaciji tožene stranke izhaja iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi, obveznost delavca, da opravlja dela za delodajalca, pa je kot njegova temeljna obveznost iz delovnega razmerja določena tudi v 33. členu ZDR-1, zato so neutemeljene pritožbene trditve, da bi za tožnico bilo zavezujoče le, če bi jo tožena stranka pozvala, da mora priti na delo v prostore tožene stranke.
Neutemeljena je tudi pritožbena trditev, da so v spornem času pri toženi stranki obstajale okoliščine, ki so tožnici dopuščale odkloniti opravljanje dela v prostorih tožene stranke.
ZPP člen 3, 3/3, 318, 318/1, 318/2, 339, 339/2, 339/2-7.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - zahtevek, s katerim stranke ne morejo prosto razpolagati - stranska intervencija v pravdi - pričakovana pravica - pričakovana lastninska pravica - obid prisilnih predpisov - nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje
Stranski intervenient (v danem primeru ne gre za enotnega sospornika) v postopku določenih dejanj ne more opraviti, gre pa za tista dejanja, ki so v dispoziciji stranke in posledično vodijo k razpolaganju z zahtevkom (odpoved zahtevku, pripoznava, sklenitev sodne poravnave). Tudi pasivnost toženca, ki vodi v izdajo zamudne sodbe, predstavlja eno izmed dispozitivnih ravnanj stranke, ki s tem posredno razpolaga z zahtevkom, in ga načeloma, v smislu procesnih pravil ZPP, stranski intervenient ne more preprečiti.
Toženkina pasivnost, ko na tožbo ni odgovorila, tudi lahko pomeni nedovoljeno dispozitivno ravnanje oz. (posredno) razpolaganje z zahtevkom v smislu 318. člena v zvezi s 3. členom ZPP, in sodišče takega razpolaganja ne prizna, če nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00055807
ZNP-1 člen 11, 11/1, 13, 13/1, 18, 18/2.
krajevna pristojnost - splošna krajevna pristojnost - prebivališče otroka - stalno prebivališče nasprotnega udeleženca - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - posebna krajevna pristojnost - postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - sprememba krajevne pristojnosti po vložitvi tožbe
Nasprotna udeleženka in otroci imajo prijavljeno stalno bivališče na območju sodišča prve stopnje, zato je podana krajevna pristojnost sodišča prve stopnje na podlagi prvega odstavka 11. člena ZNP-1 in prvega odstavka 13. člena ZNP-1.
Sodišče prve stopnje je tudi zmotno uporabilo določbo drugega odstavka 18. člena ZNP-1. Upnik v predlogu trdi, da B. B. in A. A. že bivata pri njem od 20. 2. 2022. To dejstvo potrjuje s stopnjo verjetnosti elektronsko sporočilo CSD in zapisnik CSD. Iz teh listin izhaja, da se nasprotna udeleženka strinja, da se B. B. dodeli v varstvo in vzgojo upniku, iz poročila CSD pa je moč tudi smiselno razbrati, da A. A. biva pri upniku. Tudi druge listine, npr. Obvestilo o predkazenskem postopku Policijske uprave Novo mesto, ne potrjujejo teze sodišča prve stopnje, da bo sodišče iz območja, kjer ima nasprotna udeleženka začasno bivališče oziroma so imeli (imajo) otroci začasno bivališče, lahko lažje izvedlo postopek oziroma da bi bilo takšno postopanje v interesu otrok na podlagi 6. člena ZNP-1. Prav nasprotno. Vložen je predlog za začasno odredbe, v katerem se zatrjuje huda ogroženost otrok, predloženi so tudi dokazi, zato je naloga sodišča, da takoj ugotovi, ali je s stopnjo verjetnosti izkazano, da so otroci ogroženi iz razlogov, ki jih navaja upnik, in če je temu tako, mora sodišče prve stopnje zaradi varstva koristi otrok takoj izdati začasno odredbo, s katero bo mogoče doseči začasno varstvo koristi otrok.
V sodni in ustavni praksi ter teoriji se navedena določila razlagajo glede vprašanja statusne oblike, v kateri se lahko opravlja zastopanje, in ki ga opredeljuje v četrtem odstavku 87. člena ZPP zapis ″tudi odvetniška družba‶ tako, da je ta edina pravno organizacijska (statusna) oblika, ki ima lahko status pooblaščenca v civilnih postopkih (kamor spada tudi nepravdni postopek). Samostojen podjetnik tako ni dovoljena statusna oblika zastopanja, ne glede na to, ali ima takšen samostojni podjetnik kot fizična oseba opravljen pravniški državni izpit oziroma ima takšnega opravljen njegov prokurist.
ZP-1 člen 22, 22/8, 67, 67/1, 67/1-3, 67/2. ZUP člen 89, 89/5. ZKP člen 89.
predlog za odložitev izvršitve - vrnitev v prejšnje stanje - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - pisno pooblastilo - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - pooblaščenec za vročitve
Določba drugega odstavka 89. člena ZUP, ki se ga v postopku o prekršku uporablja smiselno glede vročanja pisanj (drugi odstavek 67. člena ZP-1) namreč ne zahteva izrecno, da bi se moral pooblaščenec za vročitve izkazati s pisnim pooblastilom. Pri tej vrsti vročanja običajno za vročanje članom skupnega gospodinjstva, v katerem prebiva tudi storilec in je ob normalnih družinskih odnosih in razmerah pričakovati, da je naslovnik (vsaj konkludentno) izrazil voljo, da se lahko pisanja, ki so naslovljena nanj in bi jih moral prevzeti osebno, lahko vročajo tudi njegovim družinskim članom kot pooblaščencem za vročitve. Tako je povsem logično in življenjsko sprejemljivo sklepanje, da lahko storilčev oče šteje za pooblaščenca za vročitev pisanj, ne glede na to, ali o tem obstaja pisno ali izrecno ustno pooblastilo
ZKP člen 83, 83/3, 148, 148/4. ZPPre člen 1, 7, 7/5, 9, 10.
privilegij zoper samoobtožbo - začetek kazenskega postopka - parlamentarna preiskava - osredotočenost suma - zaslišanje priče - zaslišanje obdolženca kot priče - izločitev dokazov
V obravnavanem primeru je bila (sedaj obdolžena) A. A. pred parlamentarno preiskovalno komisijo zaslišana kot priča. Sledeč nakazani praksi Ustavnega sodišča, je tudi Vrhovno sodišče (sodba I Ips 72/2004 z dne 21. 4. 2005) zavzelo stališče, da širjenje določb o izločitvi izjav obdolženca, ki jih je dal v predkazenskem postopku policiji na podlagi 148. člena ZKP, na izjave, ki jih je dal drugim državnim organom, na podlagi smiselne uporabe določbe tretjega odstavka 83. člena ZKP, ni upravičeno, saj so bile navedene določbe (o izločitvi) sprejete ravno zaradi posebnega položaja pooblastil policije pri odkrivanju kaznivih dejanj in storilcev, zbiranju dokazov in izvrševanju prisilnih ukrepov zoper osumljence in druge osebe v predkazenskem postopku.
vročitev sodbe - osebno vročanje - vročanje obvestila o sodnem pisanju v hišni predalčnik - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - začetek teka roka za vložitev pritožbe - štetje rokov - prepozna pritožba
Fikcija vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP nastopi s pretekom zadnjega 15. dne, zato začne rok za vložitev pravnega sredstva teči že 16. in ne šele 17. dan po puščenem obvestilu.
ZGD-1 člen 227, 233, 233/1, 318, 318/6, 321, 321/4, 328, 328/3, 547. ZPP člen 363.
založitev predujma za stroške - družbeniška tožba - actio pro socio - pravni interes za pritožbo - analogna uporaba pravil - smiselna uporaba pravil - neuspeh v postopku - povrnitev stroškov postopka - krivdna odgovornost
Založitev predujma za kritje stroškov pravdnega postopka je v primeru družbeniške tožbe ‒ actio pro socio po tretjem odstavku 328. člena, ob smiselni uporabi šestega odstavka 318. člena in 321. člena ZGD-1, zakonska obveznost družbe, v korist katere je tožba vložena. Ratio navedene zakonske ureditve je v preprečevanju odvračanja manjšinskih delničarjev od uveljavljanja odškodninskih zahtevkov v korist družbe zaradi stroškov postopka.
Če tožnik niti svojih pravdnih stroškov ni dolžan nositi niti v primeru neuspeha v sporu, v takem primeru iz istih razlogov ni dolžan nositi niti stroškov tožene stranke (razen v primeru njegove krivdne odgovornosti). Tudi negotovost glede morebitnega neuspeha s tožbenim zahtevkom in posledična dolžnost povračila pravdnih stroškov tožene stranke, bi lahko odvrnila delničarje od vložitve actio pro socio. Čim pa je tako, ni utemeljeno pritožbeno stališče, da je obveznost pritožnice kvečjemu v založitvi predujma za kritje stroškov tožeče stranke, ne pa tudi tožene stranke.
ZPP člen 116, 116/1, 140, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7.
vrnitev v prejšnje stanje - nepravilna vročitev sodnega pisanja - vročitev tožbe v odgovor - zamudna sodba - izpodbijanje zamudne sodbe
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da toženec v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje uveljavlja razlog nepravilne vročitve, kar pa ni in ne more biti upravičen razlog za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Nepravilna vročitev je lahko le pritožbeni, revizijski ali obnovitveni razlog. Okoliščin, ki jih toženec navaja kot razlog za zamudo roka za odgovor na tožbo namreč ni mogoče subsumirati pod pravni standard upravičenega vzroka za zamudo, ki bi se pripetila stranki. Če bi se toženčeve trditve izkazale za resnične (nepravilna vročitev), bi šlo za napako izven toženčeve sfere, na katero ni imel vpliva. Ustrezno pravno sredstvo za uveljavljanje konkretne kršitve nepravilne vročitve tožbe v odgovor je tako le pritožba zoper izdano zamudno sodbo.
ZPP člen 458, 458/1. SZ-1 člen 30. SPZ člen 68, 115.
spor majhne vrednosti - naloge upravnika - večstanovanjska stavba - poslovne stavbe in poslovni prostori
Vse obširne pritožbene navedbe, kako je tožena stranka kršila zakonsko dolžnost upravnika večstanovanjske zgradbe, ko izdanih računov za upravniške stroške za poslovna prostora, ni prefakturirala na solastnike poslovnih prostorov iz stanovanjskih objektov, kjer je tožena stranka upravnica in da je s tem tožeči stranki povzročila škodo v višini vtoževanega zneska, se pokažejo kot neutemeljene, saj tožeča stranka svojega oškodovanja ne more graditi na zakonsko opredeljenih dolžnostih upravnika, ki upravnika zavezujejo glede stanovanjske zgradbe, kjer je upravnik, kot pravilno zaključi sodišče prve stopnje, temveč bi v okoliščinah konkretnega primera morala tožeča stranka izkazati pravno poslovni temelj za prefakturiranje upravniških stroškov na toženo stranko in za to, da bi tožena stranka nato te stroške prefakturirala na etažne lastnike iz zgradb, kjer je upravnik.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe s fikcijo - nevložitev odgovora na tožbo - domneva priznanja tožbenih trditev - tožba na izpraznitev nepremičnine - skupni prostor - najemna pogodba za določen čas - prenehanje najemnega razmerja - uporaba nepremičnine brez pravnega naslova - pasivna legitimacija - pasivna legitimacija najemnika - najemnik prostorov - uporabnik prostora - dolžnosti najemnika ob prenehanju najemnega razmerja
Ker je najemno pogodbo za prostor sklenila toženka kot najemnica, je po preteku časa, za katerega je bila najemna pogodba sklenjena, toženka tista, ki je kot pogodbena stranka dolžna izprazniti prostor, torej mora poskrbeti tudi za izselitev oseb, ki zasedajo prostor. Pasivno legitimirana je tako toženka, ne pa njena hči.
MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO KONKURENCE
VSL00056128
ZMed člen 58. OZ člen 131, 147.
odškodninska odgovornost direktorja - mediji - konkurenca - soglasje ministrstva - izdaja soglasja - zamuda - prenos poslovnega deleža - soglasje za pridobitev poslovnega deleža - predpostavke civilnega delikta - teoriji o adekvatni vzročnosti - vzročna zveza - vzročna zveza med škodljivim ravnanjem in škodo - protispisnost - zmotna presoja dokazov
Skladno s teorijo adekvatne vzročnosti se od številnih okoliščin, ki so v zvezi z nastankom škode, kot vzrok štejejo samo tiste okoliščine, ki po rednem teku stvari pripeljejo do take posledice. V obravnavanem primeru o takšnem vzroku ni moč govoriti.
Pritožba na več mestih opozarja na napačno dokazno presojo. Protispisnost pa pomeni napako pri tehničnem prenosu izpovedb oz. vsebine zapisnikov o njihovih izpovedbah. Če nasprotje ne nastane pri prenosu vsebine iz spisa v sodbo, pri katerem se sodišče še ni vrednostno opredelilo, temveč je rezultat sodnikovega sklepanja, ne gre za očitek protispisnosti, temveč za očitek zmotne dokazne ocene.
napotitev dedičev na pravdo - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporna dejstva v zapuščinskem postopku - spor o obstoju in vrednosti darila - manj verjetna pravica - ugotovitev vrednosti darila - vštevanje daril v zapuščino - plačilo obratovalnih stroškov za stanovanje
V sodni praksi je ustaljeno stališče, da mora darilo dokazati tisti, ki se nanj sklicuje, razen v primeru predložitve listinskih dokazov.
Pritožba zmotno meni, da je bilo pritožnici naloženo dokazovanje negativnih dejstev. Z nastopom fikcije vročitve se šteje, da je bilo stranki pisanje vročeno. Toženka bi morala navesti prepričljive in konkretne okoliščine o razlogih za neprejem obvestila, kot npr. da imajo dostop do njenega hišnega predalčnika tudi druge osebe in podobno. Nenazadnje pa je pomembno tudi dejstvo, da so se vsa pisanja v tem postopku pritožnici vročala s fikcijo vročitve. Očitno gre za ustaljen način toženkinega prejemanja pošte, zato je še toliko bolj neprepričljiv pritožbeni ugovor o neprejemu obvestila.
rovokopač - nevarna stvar - objektivna odškodninska odgovornost delodajalca - delo na gradbišču kot nevarna dejavnost - odškodninska odgovornost delodajalca za ravnanje delavca
Pritožbeno sodišče ocenjuje delujoči rovokopač za nevarno stvar, delo z njim pa za nevarno dejavnost.