odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - protipravno pridobljena premoženjska korist
Po povedanem pritožba torej nima prav, da bi sodišče prve stopnje ugotovljeno protipravno premoženjsko korist, ki si jo je takrat še mld. L. M. pridobil s tem kaznivim dejanjem v višini 2.069,59 EUR moralo znižati za znesek 145,00 EUR, kar predstavlja znesek poškodovanih in zaseženih bankovcev in še za znesek 50,00 EUR, kar je znesek, ki ga je mld. L. M. kot uslugo za zamenjavo poškodovanega za neoporečen denar izročil J. P., ki si je na ta način pridobil protipravno premoženjsko korist v višini 50,00 EUR.
Tudi očitek tožnika, da gre v delu, ko je sodišče ugotovilo tožnikovo 30 % neodgovornost, za sodbo presenečenja, ne drži. Prepoved sodbe presenečenja stranke ne varuje pred dejanskim presenečenjem, temveč pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku - in s tem do učinkovitega varstva svojih pravic.
SZ-1 člen 29, 29/1. SPZ člen 33, 33/1, 67. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2015) člen 11, 12. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 25, 25/1, 26, 26-10, 27, 27/1, 27/1-2.
gospodarski spor majhne vrednosti - upravnik - obračunavanje stroškov upravnika - obračun stroškov obratovanja - delitev stroškov obratovanja - delitev stroškov upravljanja
Dogovor o zmanjšanju obsega varovanja ni dogovor o vzpostavitvi varovanja.
Etažni lastniki po določilu prvega odstavka 29. člena SZ-1, ne glede na določbo 67. člena SPZ o poslih, ki presegajo okvir rednega upravljanja večstanovanjske stavbe, odločijo s soglasjem več kakor 3/4 lastnikov glede na njihove solastniške deleže. Le takrat, kadar gre za spremembe v razmerju med skupnimi in posameznimi deli, za posebne omejitve rabe posameznih delov in skupnih delov ter spreminjanje rabe skupnih delov, za spremembe sporazuma o določitvi solastniških deležev, za uporabo stanovanja v druge namene ter za najem in odplačevanje posojil v breme rezervnega sklada, je z določilom drugega odstavka istega člena potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov.
Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 66.
razrešitev s funkcije - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče zmotno presojalo ravnanja tožnice glede na pričakovanja prejšnjega vodstva toženke o vlogi glavnega tajnika. Izhajati bi moralo iz Statuta in vsebine pogodbe o zaposlitvi. Po 54. členu Statuta so dela, naloge, pooblastila in odgovornosti glavnega tajnika določeni z aktom o organizaciji in sistemizaciji univerze. Tožnica je bila na podlagi pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu glavne tajnice (po sistemizaciji DM) zadolžena za načrtovanje, organizacijo in nadzor upravno-administrativnega in strokovno-tehničnega področja univerzitetne uprave. Med njene zadolžitve sta spadali tudi koordinacija izdelave pravnih aktov in pravilnikov ter spremljanje izpolnjevanja obveznosti in koordinacija obveščanja sodelavcev.
Ker sta paracetamol in kofein splošno znani snovi za redčenje prepovedane droge heroin, je sodišče prve stopnje moralo postopati po zakonski določbi 5. odstavka 186. člena KZ- 1 in ti snovi obtožencu vzeti, saj ju gre šteti med sredstva za izdelovanje droge.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00055807
ZNP-1 člen 11, 11/1, 13, 13/1, 18, 18/2.
krajevna pristojnost - splošna krajevna pristojnost - prebivališče otroka - stalno prebivališče nasprotnega udeleženca - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - posebna krajevna pristojnost - postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - sprememba krajevne pristojnosti po vložitvi tožbe
Nasprotna udeleženka in otroci imajo prijavljeno stalno bivališče na območju sodišča prve stopnje, zato je podana krajevna pristojnost sodišča prve stopnje na podlagi prvega odstavka 11. člena ZNP-1 in prvega odstavka 13. člena ZNP-1.
Sodišče prve stopnje je tudi zmotno uporabilo določbo drugega odstavka 18. člena ZNP-1. Upnik v predlogu trdi, da B. B. in A. A. že bivata pri njem od 20. 2. 2022. To dejstvo potrjuje s stopnjo verjetnosti elektronsko sporočilo CSD in zapisnik CSD. Iz teh listin izhaja, da se nasprotna udeleženka strinja, da se B. B. dodeli v varstvo in vzgojo upniku, iz poročila CSD pa je moč tudi smiselno razbrati, da A. A. biva pri upniku. Tudi druge listine, npr. Obvestilo o predkazenskem postopku Policijske uprave Novo mesto, ne potrjujejo teze sodišča prve stopnje, da bo sodišče iz območja, kjer ima nasprotna udeleženka začasno bivališče oziroma so imeli (imajo) otroci začasno bivališče, lahko lažje izvedlo postopek oziroma da bi bilo takšno postopanje v interesu otrok na podlagi 6. člena ZNP-1. Prav nasprotno. Vložen je predlog za začasno odredbe, v katerem se zatrjuje huda ogroženost otrok, predloženi so tudi dokazi, zato je naloga sodišča, da takoj ugotovi, ali je s stopnjo verjetnosti izkazano, da so otroci ogroženi iz razlogov, ki jih navaja upnik, in če je temu tako, mora sodišče prve stopnje zaradi varstva koristi otrok takoj izdati začasno odredbo, s katero bo mogoče doseči začasno varstvo koristi otrok.
Ker storilec v določenem roku ni odgovoril na navedbe v obvestilu in se o okoliščinah iz pisnega obvestila ni izjavil, je sodišče prve stopnje ocenilo, da njegovo zaslišanje ni potrebno in je v skladu z določbami ZP-1 o predlogu odločilo brez zaslišanja storilca, na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagalo v času odločanja. Sodišče prve stopnje je tako ob sicer pravilni uporabi sedmega odstavka 192.a člena ZP-1 izdalo sklep o nadomestnem zaporu in v njem pravilno znesek neplačanih glob v višini 7.180,00 EUR nadomestilo z 72. dnevi zapora.
ZP-1 člen 67, 67/2, 140, 140/1. ZUP člen 87, 87/4.
zahteva za sodno varstvo - fikcija vročitve - seznanitev s pisanjem - prepozna pritožba - pravni pouk
Fikcija vročitve pomeni, da se vročitev šteje za opravljeno z dnem izteka določenega dne, čeprav je povsem jasno, da se tistega dne naslovnik z vsebino pošiljke ni mogel seznaniti, in nastopi z dnem izteka roka za prevzem pošiljke, ne glede na to, da je pisanje dejansko puščeno naslovniku v hišnem predalčniku (če slednji ustreza zahtevam za varno vročanje) po izteku tega roka.
Namen vročanja odločb je v tem, da se storilec seznani z odločitvijo organa in da lahko po potrebi uporabi pravna sredstva. Pravne posledice odločbe lahko namreč nastopijo šele od pravno veljavne vročitve odločbe. Vendar do posledic vročitve pride tudi v primeru, ko se naslovnik dejansko ne seznani z vsebino odločitve organa. Gre za t. i. fikcijo vročitve, ki je izkazana tudi v primeru vročitve sklepa z dne 16. 2. 2021. Četudi je torej možno, da se storilec z vsebino sklepa z dne 16. 2. 2021 dejansko ni seznanil, to za odločitev o pravočasnosti njegove pritožbe z dne 14. 2. 2022 ni relevantno.
ZDR-1 člen 33, 34, 34/2, 36, 37, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.. ZVZD-1 člen 52, 52/1, 52/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - odklonitev dela - COVID-19
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi morala tožnica v času od 23. 3. do 6. 4. 2020 priti na delo k toženi stranki. Njena obveznost opravljati delo na lokaciji tožene stranke izhaja iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi, obveznost delavca, da opravlja dela za delodajalca, pa je kot njegova temeljna obveznost iz delovnega razmerja določena tudi v 33. členu ZDR-1, zato so neutemeljene pritožbene trditve, da bi za tožnico bilo zavezujoče le, če bi jo tožena stranka pozvala, da mora priti na delo v prostore tožene stranke.
Neutemeljena je tudi pritožbena trditev, da so v spornem času pri toženi stranki obstajale okoliščine, ki so tožnici dopuščale odkloniti opravljanje dela v prostorih tožene stranke.
Pritožba zmotno meni, da je bilo pritožnici naloženo dokazovanje negativnih dejstev. Z nastopom fikcije vročitve se šteje, da je bilo stranki pisanje vročeno. Toženka bi morala navesti prepričljive in konkretne okoliščine o razlogih za neprejem obvestila, kot npr. da imajo dostop do njenega hišnega predalčnika tudi druge osebe in podobno. Nenazadnje pa je pomembno tudi dejstvo, da so se vsa pisanja v tem postopku pritožnici vročala s fikcijo vročitve. Očitno gre za ustaljen način toženkinega prejemanja pošte, zato je še toliko bolj neprepričljiv pritožbeni ugovor o neprejemu obvestila.
ZPP člen 316, 316/1, 453a, 453a/1. ZIZ člen 62, 62/2.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo kot tožba v pravdnem postopku - obrazložen odgovor na tožbo - dopolnitev tožbe po izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine - vročitev dopolnitve tožbe - odgovor na dopolnitev tožbe - odsotnost odgovora - fikcija pripoznave zahtevka - pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave
Z vložitvijo obrazloženega ugovora sodišče sklep o izvršbi razveljavi, zato se predlog za izvršbo šteje kot tožba, obrazložen ugovor pa se šteje kot odgovor na tožbo.
V sodni praksi je sprejeto stališče, da izdaja sodbe na podlagi pripoznave v postopku, ki predstavlja nadaljevanje izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine, ker je dolžnik (toženec) vložil ugovor, ni mogoča, ker je toženec že v ugovoru zoper sklep o izvršbi tožbenemu zahtevku nasprotoval.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00055778
OZ člen 10, 131, 171, 171/1, 189. ZPrCP člen 4, 4/2, 4/3, 45, 45/1. ZPP člen 14.
škodni dogodek - prometna nesreča motornih vozil - voznik motornega vozila - padec motorista - motorist - soodgovornost oškodovanca - deljena odškodninska odgovornost - soprispevek k nastanku škodnega dogodka - vzrok za nastanek škode - dolžna skrbnost - skrbnost povprečno razumnega človek - bencinski servis - upravljanje bencinskega servisa - opozorilo - dokaz s sodnim izvedencem - splošna prepoved povzročanja škode - nedopustno protipravno ravnanje - vezanost na pravnomočno kazensko sodbo - nepričakovana ovira na cesti - krajevno običajne razmere - načelo defenzivne vožnje - prilagoditev hitrosti in načina vožnje - cestni promet
Postavljena vrvica (lega, slaba vidljivost, brez opozorila) predstavljala veliko tveganje za nastanek poškodb, predvsem voznikov dvoslednih vozil, ter veliko tveganje za nastanek nesreč, ko je potrebno, da se voznik vključi nazaj v promet z vzvratno vožnjo na glavno cesto. Vrvica tudi ni bila dobro vidna (slaba odbojnost) in ni bilo nobenega predhodnega opozorila, kot je običaj, da se v prometu s pravočasnimi opozorilnimi znaki označuje fizične ovire na cesti.
V primerih, ko so površine v zasebni lasti, ima upravitelj oz. lastnik bencinskega servisa sicer pravico zapreti dostop na zasebno zemljišče, vendar mora to storiti na način, ki ne ogroža varnosti udeležencev cestnega prometa.
V primeru teme in zavijanja motornega kolesa, ko luč v ovinku slabše osvetljuje pot pred voznikom, bi moral tožnik hitrost dodatno zmanjšati. Zgolj vožnja znotraj dovoljene hitrosti ni dovolj. Od povprečno skrbnega človeka se pričakuje večja prilagodljivost danim razmeram.
ZGD-1 člen 227, 233, 233/1, 318, 318/6, 321, 321/4, 328, 328/3, 547. ZPP člen 363.
založitev predujma za stroške - družbeniška tožba - actio pro socio - pravni interes za pritožbo - analogna uporaba pravil - smiselna uporaba pravil - neuspeh v postopku - povrnitev stroškov postopka - krivdna odgovornost
Založitev predujma za kritje stroškov pravdnega postopka je v primeru družbeniške tožbe ‒ actio pro socio po tretjem odstavku 328. člena, ob smiselni uporabi šestega odstavka 318. člena in 321. člena ZGD-1, zakonska obveznost družbe, v korist katere je tožba vložena. Ratio navedene zakonske ureditve je v preprečevanju odvračanja manjšinskih delničarjev od uveljavljanja odškodninskih zahtevkov v korist družbe zaradi stroškov postopka.
Če tožnik niti svojih pravdnih stroškov ni dolžan nositi niti v primeru neuspeha v sporu, v takem primeru iz istih razlogov ni dolžan nositi niti stroškov tožene stranke (razen v primeru njegove krivdne odgovornosti). Tudi negotovost glede morebitnega neuspeha s tožbenim zahtevkom in posledična dolžnost povračila pravdnih stroškov tožene stranke, bi lahko odvrnila delničarje od vložitve actio pro socio. Čim pa je tako, ni utemeljeno pritožbeno stališče, da je obveznost pritožnice kvečjemu v založitvi predujma za kritje stroškov tožeče stranke, ne pa tudi tožene stranke.
MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO KONKURENCE
VSL00056128
ZMed člen 58. OZ člen 131, 147.
odškodninska odgovornost direktorja - mediji - konkurenca - soglasje ministrstva - izdaja soglasja - zamuda - prenos poslovnega deleža - soglasje za pridobitev poslovnega deleža - predpostavke civilnega delikta - teoriji o adekvatni vzročnosti - vzročna zveza - vzročna zveza med škodljivim ravnanjem in škodo - protispisnost - zmotna presoja dokazov
Skladno s teorijo adekvatne vzročnosti se od številnih okoliščin, ki so v zvezi z nastankom škode, kot vzrok štejejo samo tiste okoliščine, ki po rednem teku stvari pripeljejo do take posledice. V obravnavanem primeru o takšnem vzroku ni moč govoriti.
Pritožba na več mestih opozarja na napačno dokazno presojo. Protispisnost pa pomeni napako pri tehničnem prenosu izpovedb oz. vsebine zapisnikov o njihovih izpovedbah. Če nasprotje ne nastane pri prenosu vsebine iz spisa v sodbo, pri katerem se sodišče še ni vrednostno opredelilo, temveč je rezultat sodnikovega sklepanja, ne gre za očitek protispisnosti, temveč za očitek zmotne dokazne ocene.
ZPP člen 458, 458/1. SZ-1 člen 30. SPZ člen 68, 115.
spor majhne vrednosti - naloge upravnika - večstanovanjska stavba - poslovne stavbe in poslovni prostori
Vse obširne pritožbene navedbe, kako je tožena stranka kršila zakonsko dolžnost upravnika večstanovanjske zgradbe, ko izdanih računov za upravniške stroške za poslovna prostora, ni prefakturirala na solastnike poslovnih prostorov iz stanovanjskih objektov, kjer je tožena stranka upravnica in da je s tem tožeči stranki povzročila škodo v višini vtoževanega zneska, se pokažejo kot neutemeljene, saj tožeča stranka svojega oškodovanja ne more graditi na zakonsko opredeljenih dolžnostih upravnika, ki upravnika zavezujejo glede stanovanjske zgradbe, kjer je upravnik, kot pravilno zaključi sodišče prve stopnje, temveč bi v okoliščinah konkretnega primera morala tožeča stranka izkazati pravno poslovni temelj za prefakturiranje upravniških stroškov na toženo stranko in za to, da bi tožena stranka nato te stroške prefakturirala na etažne lastnike iz zgradb, kjer je upravnik.
ZPP člen 116, 116/1, 140, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7.
vrnitev v prejšnje stanje - nepravilna vročitev sodnega pisanja - vročitev tožbe v odgovor - zamudna sodba - izpodbijanje zamudne sodbe
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da toženec v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje uveljavlja razlog nepravilne vročitve, kar pa ni in ne more biti upravičen razlog za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Nepravilna vročitev je lahko le pritožbeni, revizijski ali obnovitveni razlog. Okoliščin, ki jih toženec navaja kot razlog za zamudo roka za odgovor na tožbo namreč ni mogoče subsumirati pod pravni standard upravičenega vzroka za zamudo, ki bi se pripetila stranki. Če bi se toženčeve trditve izkazale za resnične (nepravilna vročitev), bi šlo za napako izven toženčeve sfere, na katero ni imel vpliva. Ustrezno pravno sredstvo za uveljavljanje konkretne kršitve nepravilne vročitve tožbe v odgovor je tako le pritožba zoper izdano zamudno sodbo.
rovokopač - nevarna stvar - objektivna odškodninska odgovornost delodajalca - delo na gradbišču kot nevarna dejavnost - odškodninska odgovornost delodajalca za ravnanje delavca
Pritožbeno sodišče ocenjuje delujoči rovokopač za nevarno stvar, delo z njim pa za nevarno dejavnost.
pozneje najdeno premoženje zapustnika - dedičevi dediči - ustanovitev dedne pravice v korist pokojnega dediča
Predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju je neutemeljen, saj obravnavano premoženje ni premoženje A. A., ampak tistih, ki so bili razglašeni za njene dediče.
vročitev sodbe - osebno vročanje - vročanje obvestila o sodnem pisanju v hišni predalčnik - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - začetek teka roka za vložitev pritožbe - štetje rokov - prepozna pritožba
Fikcija vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP nastopi s pretekom zadnjega 15. dne, zato začne rok za vložitev pravnega sredstva teči že 16. in ne šele 17. dan po puščenem obvestilu.