denarno kaznovanje pooblaščenca - neopravičen izostanek - predobravnavni narok - enakopravnost strank - možnost učinkovite obrambe - primeren čas za pripravo obrambe
Ozka interpretacija odvetnikovih ravnanj, kot jo ponudi pritožba, ni na mestu, saj je za odločitev v obravnavani zadevi bistveno presoditi celotno postopanje odvetnika in sodišča. To pa pokaže, da je sodišče prve stopnje odvetniku upravičeno izreklo denarno kazen v višini 500,00 EUR.
Sodišče ni dolžno namesto zagovornika pregledovati spis in presoditi, katere listine so merodajne za pripravo obrambe. Takšna nerazumna zahteva bi lahko bila nenazadnje v nasprotju z načelom tristranega razmerja med sodiščem in dvema enakopravnima strankama kot glavnimi procesnimi subjekti, pri čemer gre vsakemu od njih posamezna od temeljnih procesnih funkcij (upravičenemu tožilcu kazenski pregon, obdolžencu in njegovemu zagovorniku obramba, sodišču pa sojenje). Narava kazenskega postopka kot spora dveh enakovrednih strank pred nepristranskim sodiščem predpostavlja ločenost funkcije obrambe od funkcije sojenja.
Glede na navedeno, upoštevaje zlasti, da je zagovornik sam določil datum izvedbe predobravnavnega naroka in še to 19 dni prej ter da je bil predobravnavni narok pred tem na prošnjo zagovornika enkrat že preložen, pritožbeno sodišče zaključuje, da je imel zagovornik dovolj časa za pripravo obrambe, zaradi česar je dne 24. 11. 2021 neopravičeno izostal s predobravnavnega naroka.
Tudi očitek tožnika, da gre v delu, ko je sodišče ugotovilo tožnikovo 30 % neodgovornost, za sodbo presenečenja, ne drži. Prepoved sodbe presenečenja stranke ne varuje pred dejanskim presenečenjem, temveč pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku - in s tem do učinkovitega varstva svojih pravic.
Ker sta paracetamol in kofein splošno znani snovi za redčenje prepovedane droge heroin, je sodišče prve stopnje moralo postopati po zakonski določbi 5. odstavka 186. člena KZ- 1 in ti snovi obtožencu vzeti, saj ju gre šteti med sredstva za izdelovanje droge.
ZP-1 člen 67, 67/2, 140, 140/1. ZUP člen 87, 87/4.
zahteva za sodno varstvo - fikcija vročitve - seznanitev s pisanjem - prepozna pritožba - pravni pouk
Fikcija vročitve pomeni, da se vročitev šteje za opravljeno z dnem izteka določenega dne, čeprav je povsem jasno, da se tistega dne naslovnik z vsebino pošiljke ni mogel seznaniti, in nastopi z dnem izteka roka za prevzem pošiljke, ne glede na to, da je pisanje dejansko puščeno naslovniku v hišnem predalčniku (če slednji ustreza zahtevam za varno vročanje) po izteku tega roka.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program - predložitev potrdila o prijavi na rehabilitacijski program
Storilec bi se moral prijaviti v rehabilitacijske delavnice v roku 15 dni od vročitve sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in v tem roku sodišču tudi predložiti dokazilo o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program. Naknadne prijave oziroma plačila delavnic po prejemu poziva sodišča z dne 14. 10. 2021 nikakor ni mogoče šteti kot "aktivnega sodelovanja" v predmetnem postopku. Storilec ni opustil zgolj obveznosti predložitve dokazila o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program, temveč tudi obveznost pravočasne prijave v rehabilitacijski program, kar priznava tudi sam v pritožbenih navedbah.
ZP-1 člen 22, 22/8, 67, 67/1, 67/1-3, 67/2. ZUP člen 89, 89/5. ZKP člen 89.
predlog za odložitev izvršitve - vrnitev v prejšnje stanje - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - pisno pooblastilo - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - pooblaščenec za vročitve
Določba drugega odstavka 89. člena ZUP, ki se ga v postopku o prekršku uporablja smiselno glede vročanja pisanj (drugi odstavek 67. člena ZP-1) namreč ne zahteva izrecno, da bi se moral pooblaščenec za vročitve izkazati s pisnim pooblastilom. Pri tej vrsti vročanja običajno za vročanje članom skupnega gospodinjstva, v katerem prebiva tudi storilec in je ob normalnih družinskih odnosih in razmerah pričakovati, da je naslovnik (vsaj konkludentno) izrazil voljo, da se lahko pisanja, ki so naslovljena nanj in bi jih moral prevzeti osebno, lahko vročajo tudi njegovim družinskim članom kot pooblaščencem za vročitve. Tako je povsem logično in življenjsko sprejemljivo sklepanje, da lahko storilčev oče šteje za pooblaščenca za vročitev pisanj, ne glede na to, ali o tem obstaja pisno ali izrecno ustno pooblastilo
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00055836
ZPP člen 19, 19/2, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-8.. ZDR-1 člen 142.. ZDSS-1 člen 14, 14/1, 14/2.. ZPIZ-2 člen 413.
nepravilna sestava sodišča - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - voznik avtobusa - delovni čas - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - zavarovalna doba s povečanjem
Za dejanski delovni čas, prebit na delu voznika avtobusa, se tako v smislu Sklepa o določitvi delovnih mest v eksploataciji gozdov in delovnih mest voznikov, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, in o stopnji povečanja šteje čas, ko delavec dejansko opravlja delo voznika, to pa vključuje tudi čas, ko stoji pred semaforjem, čaka na parkirišču zaradi uskladitve vožnje z voznim redom, pripravlja in pospravlja vozilo, … Glede na navedeno je nepravilno zavzemanje pritožbe, da bi bilo treba pri ugotavljanju pogoja 80 % vsega delovnega časa upoštevati le čas vožnje.
Ker nasprotni udeleženec ni procesno sposoben ne more opravljati procesnih dejanj, saj ne more sam nastopati v postopku. Vsa procesna dejanja zanj v njegovem imenu opravlja njegov začasni zastopnik. Procesna dejanja, ki jih opravi procesno nesposobna oseba sama, se ne upoštevajo.
SZ-1 člen 29, 29/1. SPZ člen 33, 33/1, 67. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2015) člen 11, 12. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 25, 25/1, 26, 26-10, 27, 27/1, 27/1-2.
gospodarski spor majhne vrednosti - upravnik - obračunavanje stroškov upravnika - obračun stroškov obratovanja - delitev stroškov obratovanja - delitev stroškov upravljanja
Dogovor o zmanjšanju obsega varovanja ni dogovor o vzpostavitvi varovanja.
Etažni lastniki po določilu prvega odstavka 29. člena SZ-1, ne glede na določbo 67. člena SPZ o poslih, ki presegajo okvir rednega upravljanja večstanovanjske stavbe, odločijo s soglasjem več kakor 3/4 lastnikov glede na njihove solastniške deleže. Le takrat, kadar gre za spremembe v razmerju med skupnimi in posameznimi deli, za posebne omejitve rabe posameznih delov in skupnih delov ter spreminjanje rabe skupnih delov, za spremembe sporazuma o določitvi solastniških deležev, za uporabo stanovanja v druge namene ter za najem in odplačevanje posojil v breme rezervnega sklada, je z določilom drugega odstavka istega člena potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov.
vročitev sodbe - osebno vročanje - vročanje obvestila o sodnem pisanju v hišni predalčnik - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - začetek teka roka za vložitev pritožbe - štetje rokov - prepozna pritožba
Fikcija vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP nastopi s pretekom zadnjega 15. dne, zato začne rok za vložitev pravnega sredstva teči že 16. in ne šele 17. dan po puščenem obvestilu.
ZPP člen 116, 116/1, 140, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7.
vrnitev v prejšnje stanje - nepravilna vročitev sodnega pisanja - vročitev tožbe v odgovor - zamudna sodba - izpodbijanje zamudne sodbe
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da toženec v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje uveljavlja razlog nepravilne vročitve, kar pa ni in ne more biti upravičen razlog za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Nepravilna vročitev je lahko le pritožbeni, revizijski ali obnovitveni razlog. Okoliščin, ki jih toženec navaja kot razlog za zamudo roka za odgovor na tožbo namreč ni mogoče subsumirati pod pravni standard upravičenega vzroka za zamudo, ki bi se pripetila stranki. Če bi se toženčeve trditve izkazale za resnične (nepravilna vročitev), bi šlo za napako izven toženčeve sfere, na katero ni imel vpliva. Ustrezno pravno sredstvo za uveljavljanje konkretne kršitve nepravilne vročitve tožbe v odgovor je tako le pritožba zoper izdano zamudno sodbo.
Pritožba zmotno meni, da je bilo pritožnici naloženo dokazovanje negativnih dejstev. Z nastopom fikcije vročitve se šteje, da je bilo stranki pisanje vročeno. Toženka bi morala navesti prepričljive in konkretne okoliščine o razlogih za neprejem obvestila, kot npr. da imajo dostop do njenega hišnega predalčnika tudi druge osebe in podobno. Nenazadnje pa je pomembno tudi dejstvo, da so se vsa pisanja v tem postopku pritožnici vročala s fikcijo vročitve. Očitno gre za ustaljen način toženkinega prejemanja pošte, zato je še toliko bolj neprepričljiv pritožbeni ugovor o neprejemu obvestila.
ZGD-1 člen 227, 233, 233/1, 318, 318/6, 321, 321/4, 328, 328/3, 547. ZPP člen 363.
založitev predujma za stroške - družbeniška tožba - actio pro socio - pravni interes za pritožbo - analogna uporaba pravil - smiselna uporaba pravil - neuspeh v postopku - povrnitev stroškov postopka - krivdna odgovornost
Založitev predujma za kritje stroškov pravdnega postopka je v primeru družbeniške tožbe ‒ actio pro socio po tretjem odstavku 328. člena, ob smiselni uporabi šestega odstavka 318. člena in 321. člena ZGD-1, zakonska obveznost družbe, v korist katere je tožba vložena. Ratio navedene zakonske ureditve je v preprečevanju odvračanja manjšinskih delničarjev od uveljavljanja odškodninskih zahtevkov v korist družbe zaradi stroškov postopka.
Če tožnik niti svojih pravdnih stroškov ni dolžan nositi niti v primeru neuspeha v sporu, v takem primeru iz istih razlogov ni dolžan nositi niti stroškov tožene stranke (razen v primeru njegove krivdne odgovornosti). Tudi negotovost glede morebitnega neuspeha s tožbenim zahtevkom in posledična dolžnost povračila pravdnih stroškov tožene stranke, bi lahko odvrnila delničarje od vložitve actio pro socio. Čim pa je tako, ni utemeljeno pritožbeno stališče, da je obveznost pritožnice kvečjemu v založitvi predujma za kritje stroškov tožeče stranke, ne pa tudi tožene stranke.
ZIZ člen 197, 197/1, 197/1-1, 197/1-2, 197/1-3, 197/2, 198, 198/5.
izvršba na nepremičnino - sklep o poplačilu - prednostno poplačilo - terjatve delavcev
Vse terjatve iz 1. in 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ (in ne le prispevki za socialno zavarovanje) se prednostno poplačajo le za zadnje leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine, za preostalo obdobje (terjatve, ki so zapadle več kot eno leto za nazaj) pa zgolj po času pridobitve zastavnih pravic.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe s fikcijo - nevložitev odgovora na tožbo - domneva priznanja tožbenih trditev - tožba na izpraznitev nepremičnine - skupni prostor - najemna pogodba za določen čas - prenehanje najemnega razmerja - uporaba nepremičnine brez pravnega naslova - pasivna legitimacija - pasivna legitimacija najemnika - najemnik prostorov - uporabnik prostora - dolžnosti najemnika ob prenehanju najemnega razmerja
Ker je najemno pogodbo za prostor sklenila toženka kot najemnica, je po preteku časa, za katerega je bila najemna pogodba sklenjena, toženka tista, ki je kot pogodbena stranka dolžna izprazniti prostor, torej mora poskrbeti tudi za izselitev oseb, ki zasedajo prostor. Pasivno legitimirana je tako toženka, ne pa njena hči.
ZKP člen 83, 83/3, 148, 148/4. ZPPre člen 1, 7, 7/5, 9, 10.
privilegij zoper samoobtožbo - začetek kazenskega postopka - parlamentarna preiskava - osredotočenost suma - zaslišanje priče - zaslišanje obdolženca kot priče - izločitev dokazov
V obravnavanem primeru je bila (sedaj obdolžena) A. A. pred parlamentarno preiskovalno komisijo zaslišana kot priča. Sledeč nakazani praksi Ustavnega sodišča, je tudi Vrhovno sodišče (sodba I Ips 72/2004 z dne 21. 4. 2005) zavzelo stališče, da širjenje določb o izločitvi izjav obdolženca, ki jih je dal v predkazenskem postopku policiji na podlagi 148. člena ZKP, na izjave, ki jih je dal drugim državnim organom, na podlagi smiselne uporabe določbe tretjega odstavka 83. člena ZKP, ni upravičeno, saj so bile navedene določbe (o izločitvi) sprejete ravno zaradi posebnega položaja pooblastil policije pri odkrivanju kaznivih dejanj in storilcev, zbiranju dokazov in izvrševanju prisilnih ukrepov zoper osumljence in druge osebe v predkazenskem postopku.
MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO KONKURENCE
VSL00056128
ZMed člen 58. OZ člen 131, 147.
odškodninska odgovornost direktorja - mediji - konkurenca - soglasje ministrstva - izdaja soglasja - zamuda - prenos poslovnega deleža - soglasje za pridobitev poslovnega deleža - predpostavke civilnega delikta - teoriji o adekvatni vzročnosti - vzročna zveza - vzročna zveza med škodljivim ravnanjem in škodo - protispisnost - zmotna presoja dokazov
Skladno s teorijo adekvatne vzročnosti se od številnih okoliščin, ki so v zvezi z nastankom škode, kot vzrok štejejo samo tiste okoliščine, ki po rednem teku stvari pripeljejo do take posledice. V obravnavanem primeru o takšnem vzroku ni moč govoriti.
Pritožba na več mestih opozarja na napačno dokazno presojo. Protispisnost pa pomeni napako pri tehničnem prenosu izpovedb oz. vsebine zapisnikov o njihovih izpovedbah. Če nasprotje ne nastane pri prenosu vsebine iz spisa v sodbo, pri katerem se sodišče še ni vrednostno opredelilo, temveč je rezultat sodnikovega sklepanja, ne gre za očitek protispisnosti, temveč za očitek zmotne dokazne ocene.
Zemljiškoknjižno dovolilo je bistven element in izraz obličnosti razpolagalnega pravnega posla, torej posla, ki neposredno učinkuje na obstoječe stvarnopravne položaje. Ne zadošča kakršnakoli izjava, ampak le izjava, ki vsebuje vse predpisane vsebinske elemente po 32. členu ZZK-1 oziroma 23. členu SPZ.
V obravnavanem primeru zemljiškoknjižno dovolilo teh kriterijev ne izpolnjuje. Vsebuje zgolj navedbo o ustanovitvi služnosti, brez ustrezne izjave glede razpolaganja s to pravico oziroma dovolitve vpisa v zemljiško knjigo (v korist predlagatelja kot njenega imetnika).
napotitev dedičev na pravdo - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporna dejstva v zapuščinskem postopku - spor o obstoju in vrednosti darila - manj verjetna pravica - ugotovitev vrednosti darila - vštevanje daril v zapuščino - plačilo obratovalnih stroškov za stanovanje
V sodni praksi je ustaljeno stališče, da mora darilo dokazati tisti, ki se nanj sklicuje, razen v primeru predložitve listinskih dokazov.