CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00055778
OZ člen 10, 131, 171, 171/1, 189. ZPrCP člen 4, 4/2, 4/3, 45, 45/1. ZPP člen 14.
škodni dogodek - prometna nesreča motornih vozil - voznik motornega vozila - padec motorista - motorist - soodgovornost oškodovanca - deljena odškodninska odgovornost - soprispevek k nastanku škodnega dogodka - vzrok za nastanek škode - dolžna skrbnost - skrbnost povprečno razumnega človek - bencinski servis - upravljanje bencinskega servisa - opozorilo - dokaz s sodnim izvedencem - splošna prepoved povzročanja škode - nedopustno protipravno ravnanje - vezanost na pravnomočno kazensko sodbo - nepričakovana ovira na cesti - krajevno običajne razmere - načelo defenzivne vožnje - prilagoditev hitrosti in načina vožnje - cestni promet
Postavljena vrvica (lega, slaba vidljivost, brez opozorila) predstavljala veliko tveganje za nastanek poškodb, predvsem voznikov dvoslednih vozil, ter veliko tveganje za nastanek nesreč, ko je potrebno, da se voznik vključi nazaj v promet z vzvratno vožnjo na glavno cesto. Vrvica tudi ni bila dobro vidna (slaba odbojnost) in ni bilo nobenega predhodnega opozorila, kot je običaj, da se v prometu s pravočasnimi opozorilnimi znaki označuje fizične ovire na cesti.
V primerih, ko so površine v zasebni lasti, ima upravitelj oz. lastnik bencinskega servisa sicer pravico zapreti dostop na zasebno zemljišče, vendar mora to storiti na način, ki ne ogroža varnosti udeležencev cestnega prometa.
V primeru teme in zavijanja motornega kolesa, ko luč v ovinku slabše osvetljuje pot pred voznikom, bi moral tožnik hitrost dodatno zmanjšati. Zgolj vožnja znotraj dovoljene hitrosti ni dovolj. Od povprečno skrbnega človeka se pričakuje večja prilagodljivost danim razmeram.
rovokopač - nevarna stvar - objektivna odškodninska odgovornost delodajalca - delo na gradbišču kot nevarna dejavnost - odškodninska odgovornost delodajalca za ravnanje delavca
Pritožbeno sodišče ocenjuje delujoči rovokopač za nevarno stvar, delo z njim pa za nevarno dejavnost.
ZGD-1 člen 227, 233, 233/1, 318, 318/6, 321, 321/4, 328, 328/3, 547. ZPP člen 363.
založitev predujma za stroške - družbeniška tožba - actio pro socio - pravni interes za pritožbo - analogna uporaba pravil - smiselna uporaba pravil - neuspeh v postopku - povrnitev stroškov postopka - krivdna odgovornost
Založitev predujma za kritje stroškov pravdnega postopka je v primeru družbeniške tožbe ‒ actio pro socio po tretjem odstavku 328. člena, ob smiselni uporabi šestega odstavka 318. člena in 321. člena ZGD-1, zakonska obveznost družbe, v korist katere je tožba vložena. Ratio navedene zakonske ureditve je v preprečevanju odvračanja manjšinskih delničarjev od uveljavljanja odškodninskih zahtevkov v korist družbe zaradi stroškov postopka.
Če tožnik niti svojih pravdnih stroškov ni dolžan nositi niti v primeru neuspeha v sporu, v takem primeru iz istih razlogov ni dolžan nositi niti stroškov tožene stranke (razen v primeru njegove krivdne odgovornosti). Tudi negotovost glede morebitnega neuspeha s tožbenim zahtevkom in posledična dolžnost povračila pravdnih stroškov tožene stranke, bi lahko odvrnila delničarje od vložitve actio pro socio. Čim pa je tako, ni utemeljeno pritožbeno stališče, da je obveznost pritožnice kvečjemu v založitvi predujma za kritje stroškov tožeče stranke, ne pa tudi tožene stranke.
Zemljiškoknjižno dovolilo je bistven element in izraz obličnosti razpolagalnega pravnega posla, torej posla, ki neposredno učinkuje na obstoječe stvarnopravne položaje. Ne zadošča kakršnakoli izjava, ampak le izjava, ki vsebuje vse predpisane vsebinske elemente po 32. členu ZZK-1 oziroma 23. členu SPZ.
V obravnavanem primeru zemljiškoknjižno dovolilo teh kriterijev ne izpolnjuje. Vsebuje zgolj navedbo o ustanovitvi služnosti, brez ustrezne izjave glede razpolaganja s to pravico oziroma dovolitve vpisa v zemljiško knjigo (v korist predlagatelja kot njenega imetnika).
ZPP člen 116, 116/1, 140, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7.
vrnitev v prejšnje stanje - nepravilna vročitev sodnega pisanja - vročitev tožbe v odgovor - zamudna sodba - izpodbijanje zamudne sodbe
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da toženec v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje uveljavlja razlog nepravilne vročitve, kar pa ni in ne more biti upravičen razlog za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Nepravilna vročitev je lahko le pritožbeni, revizijski ali obnovitveni razlog. Okoliščin, ki jih toženec navaja kot razlog za zamudo roka za odgovor na tožbo namreč ni mogoče subsumirati pod pravni standard upravičenega vzroka za zamudo, ki bi se pripetila stranki. Če bi se toženčeve trditve izkazale za resnične (nepravilna vročitev), bi šlo za napako izven toženčeve sfere, na katero ni imel vpliva. Ustrezno pravno sredstvo za uveljavljanje konkretne kršitve nepravilne vročitve tožbe v odgovor je tako le pritožba zoper izdano zamudno sodbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00055471
KZ-1 člen 299, 299/1, 299/2, 299/3. ZKP člen 357, 357-3.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - pravnomočno razsojena stvar - razmerje med prekrški in kaznivimi dejanji - preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - povzročitev lahke telesne poškodbe - kvalifikatorna okoliščina - opis prekrška
Za presojo ali gre za ponovno sojenje v isti zadevi so odločilni dejanski očitki obtožencu oziroma dejstva, ki so podlaga za očitek, in sicer ali so enaki oziroma v bistvenem enaki v prekrškovnem in kazenskem postopku. Če je med njimi bistvena razlika, torej, da opis kaznivega dejanja vsebuje bistveno okoliščino oziroma posledico dejanja, ki je očitek prekrška ne zajema, potem ne gre za položaj ponovnega sojenja v isti zadevi.
elaborat - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - pripombe na elaborat
S sklepom, izdanim na podlagi šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1, sodišče opravi zgolj presojo, ali je izdelan elaborat v tehničnem smislu primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa.
Pritožbeno sodišče ne dvomi, da pa gre pri ugotavljanju vzroka za popustitev sponke in s tem prekinitev nevtralnega vodnika za tako zahtevno strokovno vprašanje, da je tožnik po pridobitvi izvedenskega mnenja dopustno dopolnil svoje trditve o tem, da je bila nepravilno tehnično izvedena priključitev v sponko in je ta zaradi tega popustila ter da nestrokovna izvedba priključne sponke predstavlja malomarno ravnanje zaposlenih pri toženkinem zavarovancu, zaradi katerega mu je nastala škoda.
Nestrokovna izvedba priključne sponke je brez dvoma posledica malomarnega ravnanja zaposlenih pri toženkinem zavarovancu (prvi odstavek 131. člena in 135. člen Obligacijskega zakonika – OZ), ti niso ravnali v skladu s pravili stroke, toženka pa ni dokazala nasprotnega (prvi odstavek 147. člena OZ).
stranka oproščena plačila sodnih taks - uspeh stranke - pridobitev premoženja - plačilo sodne takse - naknadno plačilo sodne takse - predpostavke za izdajo - nalog za plačilo sodne takse - taksna obveznost - premoženjsko stanje
Četrti odstavek 15. člena ZST-1 določa, da če stranka, ki je bila oproščena taks v postopku, delno uspe in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobi premoženje, ki presega del takse, ki bi morala biti plačana, če ne bi bila oproščena plačila taks, mora plačati ta del takse. Sodna praksa z namensko in sistemsko razlago zakona to določilo razlaga tako, da je treba tudi naknadno določeno takso presojati v luči strankine zmožnosti za plačilo. Sodišče te presoje ne opravlja v smislu ponovnega odločanja o predlogu strank za oprostitev plačila sodne takse, pač pa mora že pred oziroma ob izdaji sklepa oziroma plačilnega naloga za naknadno plačilo sodne takse ugotoviti obstoj vseh predpostavk za nastanek taksnih obveznosti po tem določilu. Ugotoviti mora, ali je stranka premoženje na podlagi izvršilnega naslova dejansko pridobila, zlasti pa tudi, ali je njeno premoženjsko stanje tako, da ji omogoča plačilo sodne takse, ne da bi bilo s tem ogroženo njeno preživljanje. Zoper tako odločitev ima stranka sodno varstvo, to je pritožbo zoper sklep, če sodišče z njim odloči o nastanku take taksne obveznosti, ali ugovor zoper plačilni nalog iz razloga, da taksna obveznost po četrtem odstavku 15. člena ZST-1 ni nastala, če sodišče izda le plačilni nalog.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo tožničino znano premoženjsko stanje v času izdaje sklepa, vključno s prejetimi sredstvi po sodni poravnavi, in je pravilno ugotovilo, da ne izpolnjuje več pogojev za oprostitev plačila sodne takse, pritožbeno sodišče pa ocenjuje, da s plačilom sodne takse v višini 70 EUR oziroma 210 EUR ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnica in njeni družinski člani preživljajo, ob upoštevanju sredstev, ki jih je tožnica prejela po sodni poravnavi.
Dejstvo o obstoju pravice prvega toženca razpolagati z odjemnim mestom oziroma priključitvijo in odklopom v in iz električnega omrežja na tem odjemnem mestu, pa ni pravno upoštevno, kar je izrecno poudarjeno v navedenih določbah 33. člena SPZ in 426. člena ZPP. Pravno upoštevno dejstvo je, da je tožnik bil pred odklopom 14. 10. 2020, oziroma v času izvršenega odklopa, dejanski posestnik nepremičnine parc. št. 1480/9 k.o. ... in uporabnik električne energije na odjemnem mestu na tej nepremičnini.
URS člen 14, 15, 15/3, 22, 35, 54. ZKP člen 18, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11.
nedovoljen dokaz - izločitev dokazov - praktična konkordanca - pravica do sodnega varstva - pravica do zasebnosti - enakost pred zakonom - pravica do zasebne lastnine - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti
Pritožbena teza, da je prvostopno sodišče pri tehtanju pravic napačno upoštevalo na strani oškodovancev pravice, ki pomenijo le poseg v njihovo premoženje, ki je le zakonsko varovana dobrina ter neprimerljiva z ustavno varovanimi temeljnimi človekovimi pravicami, ne vzdrži kritične presoje. To izhaja že iz ustavnosodne prakse (Up-154/95), enako pa tudi sodb rednega sodstva, na primer sodbe I Ips 6269/2015 s 24. 8. 2017, kjer je na drugi strani tehtnice prav tako bila postavljena varnost premoženja in oseb, nenazadnje pa tudi iz dejstva, da je lastnina tudi konvencijsko varovana dobrina (dodatni protokol Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin - 1. člen) in s tem povezane judikature Evropskega sodišča za človekove pravice, kjer je prav tako šlo za osebnostne pravice na eni strani in premoženjske pravice na drugi strani (Köpke proti Nemčiji, 5. 10. 2010).
S sklepom o (delni) ustavitvi postopka zaradi upnikovega (delnega) umika predloga sodišče le ugotovi ustavitev postopka, ne da bi pri tem ugotavljalo oziroma odločalo tudi o kakršnihkoli pravicah in obveznostih strank v zvezi s samo terjatvijo. Gola ustavitev z dnem umika, oziroma na dan, ki ga označi upnik, je zato praviloma dolžniku res v korist. A v konkretnem primeru sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu izvršbe ni le ustavilo. V 2. točki I. točke izreka je navedlo tudi, da se postopek ustavi „na podlagi upnikove pobotne izjave z dne 2. 4. 2019“, kar ni predmet sklepa o ustavitvi na podlagi 43. člena ZIZ. In le v tem delu je izpodbijana odločitev za dolžnika tudi sporna. Iz razlogov pritožbe namreč izhaja, da dolžnik nasprotuje samemu pobotu, ne pa tudi ustavitvi. Ob povedanem pa ni mogoče pritrditi upniku, da dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo glede navedene odločitve, saj z njo ne izpodbija samega umika, temveč ugotovitev, da se izvršba ustavi zaradi pobotne izjave.
Na obračun terjatve, ki ga pripravi izvršilni upnik, to je upnik na čigar predlog se vodi izvršilni postopek, sodišče pri poplačilu ni vezano. Izvršilno sodišče mora samo opraviti obračun terjatve izvršilnega upnika po stanju iz spisa, ne glede na to, ali je ta opravil obračun že sam (v tem primeru preveri njegovo pravilnost) in ne glede na to, da morebiti drugi upniki ali dolžnik na razdelitvenem naroku nimajo pripomb na tak upnikov obračun terjatve. Dolžniku torej obračuna terjatve, kot ga je pripravil upnik, ni bilo treba še posebej izpodbijati, saj terjatev upnika iz naslova priglašenih stroškov priglasitve terjatve dolžnik izpodbija že rednim pravnim sredstvom.
Pravni interes dolžnika je podan tudi iz razloga možnosti višjega poplačila glavnic terjatev svojih upnikov na račun manj priznanih in zato manj poplačanih izvršilnih stroškov enega.
Upnik je že s predlogom za izvršbo podal zahtevo za sodno varstvo, da se poplača v predlogu navedena terjatev s prisilnimi sredstvi, zato mu terjatve zaradi poplačila ni treba posebej priglasiti (prim. 1. in 2. točko 196. člena ZIZ), prav tako pa mu terjatve tudi ni treba obračunati, saj bo tak obračun opravilo izvršilno sodišče samo. Ker prijava in obračun terjatve izvršilnega upnika ni potrebna, za izvršilni postopek tudi niso potrebni stroški, ki upniku z njeno prostovoljno a nepotrebno podajo nastanejo.
SPZ člen 19, 210. ZZK-1 člen 64, 64/1, 64/2. ZCes-1 člen 3, 3/2, 125.
tožba na ugotovitev stvarne služnosti - služnost hoje in vožnje - priposestovanje - kategorizacija občinskih cest - javna kategorizirana pot - nastanek javnega dobra (javna pot) - grajeno javno dobro - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov - ogled na kraju - deklaratorni vpis
Pravica in dolžnost občine, da kategorizira svoje občinske ceste (kot lokalne ceste ali javne poti) in da jih tudi vzdržuje, nima nobenega vpliva na presojo, ali je določeno zemljišče (oziroma njegov del) v javni rabi in s tem javno dobro. Odločilno je vedno stanje zemljišča v naravi, predvsem njegova dejanska raba in njegov namen, ne pa, ali je pravilno evidentirano v javnih evidencah.
sklep o izročitvi nepremičnine - nezakonito ravnanje prvostopenjskega sodišča v postopku izvedbe javne dražbe - odredba o prodaji na javni dražbi - vročitev odredbe - solastnik - zakonita predkupna pravica solastnika
Predkupni upravičenec v izvršilnem postopku varuje svojo predkupno pravico. Varuje torej svojo pravno korist. Zato ima v izvršilnem postopku položaj materialnopravnega udeleženca. V izvršilnem postopku v določenih fazah postopka vstopajo osebe, ki v postopku izvršbe ali zavarovanja uveljavljajo kakšno svojo pravico ali pravno korist, pa niso stranke postopka. Mednje spada tudi imetnik zakonite predkupne pravice in imetnik vknjižene pogodbene predkupne pravice. Torej predkupni upravičenec vstopi kot udeleženec v postopek v fazi izvedbe prodaje. Da mu to zagotovi, mu mora sodišče pred tem vročiti odredbo o prodaji, nato pa pri prodaji z javno dražbo po zadnjem rednem koraku omogočiti, da sprejme nakup po tej ceni.
OZ člen 73, 73/1, 239, 239/1. ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-8.
pogodba - pogodba o najemu igralca - bistvene sestavine pogodbe - predpogodba - kršitev pogodbene obveznosti - košarkarska tekma - pravica do izjave - materialno procesno vodstvo - zastopanje stranke - zastopanje stranke brez pooblastila
Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na prvi odstavek 73. člena OZ in pravilno pojasnilo, da ker je A. A. kot predsednik kluba odobril Predpogodbo in na tej podlagi sklenjeno Ustno pogodbo, da tako Predpogodba kot Ustna pogodba zavezujeta toženca tudi, če v času sklenitve teh pogodb v oktobru 2015 A. A. ni bil upravičen zastopati toženca.
predlog za izvršbo - zakonca - solidarna dolžnika - izpolnitev obveznosti solidarnega dolžnika - upravičenec do povračila stroškov postopka - odločanje po stanju na dan zadnjega naroka za glavno obravnavo - pravni interes za tožbo - umik tožbe
Za ugotavljanje, ali je terjatev obstajala nekoč v preteklosti, tožnik nima pravnega interesa.
Iz pritožbe izhajajoče tožnikovo stališče, da je bil prisiljen vztrajati pri zahtevku, da bi se izognil »stroškovni posledici,« je prav tako zmotno. Svoje »stroškovne posledice« bi lahko kar najbolj omilil, če bi takoj, ko je dobil v celoti poplačano terjatev, umaknil tožbo.
Pritožnik sam citira materialnopravno stališče, utrjeno v sodni praksi in pravni teoriji, da v primeru, če tožnik umakne tožbo, ker tožbeni zahtevek izpolni le ena od solidarno zavezanih strank, druga pa se zahtevku upira, izpolnitev po solidarnem zavezancu v procesnem smislu ne ustvarja učinka iz 158. člena ZPP, kot če bi zahtevek izpolnila stranka, ki mu ugovarja.
etažna lastnina - večstanovanjska stavba - skupni deli stavbe v etažni lastnini - poseg v skupni del stavbe - sprememba vrste rabe - zelenica - odprta terasa - posli, ki presegajo redno upravljanje - soglasje etažnih lastnikov za poseg - tričetrtinska večina - preureditev skupnih prostorov
Presoja vprašanja ali je za izvedbo del, s katerimi se na skupnem delu večstanovansjke stavbe namesto dotedanje zelenice postavi podložni beton in leseni pod ter izvede spremljajoča dela (drenaža, prod, napeljava, zvišanje svetlobnih jaškov) potrebno 100 % soglasje vseh etažnih lastnikov.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog subjekt ne posluje na registriranem poslovnem naslovu
Nasprotoval je torej dejanskemu zaključku, da na naslovu ne prejema pisanj. Ugovor je verjetno izkazal, saj mu je bila pošiljka registrskega sodišča pravilno vročena. Tudi vročitev s fikcijo namreč pomeni, da je naslovnik pošiljko prejel z vsemi posledicami vročitve pisanj, zato že iz tega razloga ni izpolnjena domnevna baza iz 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP.