prekinitev pravdnega postopka - postopek za oceno ustavnosti - zavrnitev predloga za prekinitev postopka - izdaja posebnega sklepa
Vprašanje, ki si ga mora zastaviti pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo strankin predlog za prekinitev postopka zaradi domnevne protiustavnosti zakonske določbe, je, kakšen je obseg pritožbenega preizkusa. Ali mora višje sodišče samo pretehtati ponovno strankine argumente in argumente sodišča prve stopnje, ki ni prekinilo postopka? Odgovor je nikalen. Drugačna razlaga bi nedopustno posegla v avtoriteto in samostojnost prvostopnega sodišča, ki je pri uporabi prava vselej avtonomno. Pritožbeno sodišče svojih materialnopravnih videnj ne more vsiljevati, saj sodišče prve stopnje ni sprejelo kakršnekoli vsebinske odločitve.
odškodninska odgovornost delodajalca - odškodnina za nesrečo pri delu - poškodba pri delu - objektivna in krivdna odškodninska odgovornost - dokazna ocena izvedenskega mnenja - spolzke stopnice - drsnost stopnic - nevarna dejavnost - ravnanje oškodovanca - delo čistilke - mnenje drugih izvedencev - potni stroški pooblaščenca - javni prevoz
Ker gre v obravnavanem primeru za relativno enostavno in preprosto (lahko bi rekli: običajno in vsakodnevno) opravilo, pri čemer se je tožnica zavedala nevarnosti prenašanja vozička z naloženo vodo, bi bilo pretirano od delodajalca zahtevati, da mora tožnici dati navodilo, da mora nestabilne elemente (vedra z vodo) preko stopnic prenašati posebej in ne skupaj z vozičkom.
Ker stopnice (v teraco izvedbi) tako v primeru, da je podlaga suha, kot tudi, če je mokra, ustrezajo varni uporabi, pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da na varne stopnice ni treba nameščati protidrsnih oblog. Takšne stopnice zato ne predstavljajo nevarne stvari.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - odločanje o ugovoru zoper obtožnico - zastaranje kazenskega pregona - pravna opredelitev dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - napeljevanje h kaznivemu dejanju - odškodninska odgovornost članov vodenja in nadzora gospodarske družbe - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - pogodbeni koncern - dejanski koncern - odvisna in obvladujoča družba
Glede na jasno opredeljen čas storitve kaznivih dejanj in določbo 3. točke prvega odstavka 90. člena v zvezi z drugim odstavkom 240. člena KZ-1, po kateri je za vsa obravnavana kazniva dejanja potrebno uporabiti dvajsetletni zastaralni rok, je namreč zaključiti, da kazenski pregon zoper nobenega od obdolžencev še ni zastaral.
Napeljevati je mogoče na katerikoli način, s katerim je mogoče izzvati odločitev bodočega storilca za izvršitev dejanja. Tipični primeri so prošnja, dajanje nasvetov, grožnja, obljuba plačila ali darila, pa tudi različna konkludentna ravnanja.
Protipravno izvršitveno ravnanje po določbi 240. člena KZ-1 je tako nedvomno mogoče prepoznati tudi v situaciji, ko ima storilec pooblastilo za dejanje, ki ga opravi, vendar ga ne opravi v takšnem smislu, kot ga narekujejo interesi gospodarskega subjekta, ker ne ravna s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika,1 torej ravna v nasprotju s prvim odstavkom 263. člena ZGD-1.
V obravnavani zadevi ni bila sklenjena, zato ni mogoče govoriti o pogodbenem koncernu in tudi ni mogoče uporabiti določb od 541. do 544. člena ZGD-1.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00054759
SPZ člen 24, 25, 26. ZIZ člen 272.
tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - pridobitev (so)lastninske pravice - pogoji za izdajo začasne odredbe - pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve - obstoj verjetnosti terjatve - nesklepčnost trditev - vlaganja v nepremičnino tretjega - soglasje lastnika za gradnjo - skupna gradnja - nova stvar - trditvena podlaga
Iz ustaljene sodne prakse izhaja stališče, da določb o originarni pridobitvi lastninske pravice (24. do 26. člena ZTLR) ni mogoče uporabiti, če sta zakonca vlagala v nepremičnino tretjega, ki je za gradnjo vedel in z njo soglašal. V takšnem primeru je govor lahko le o skupni graditvi, ki je poseben pravni temelj za pridobitev lastninske pravice.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00055272
ZKP člen 358, 358/1, 358/3. KZ-1 člen 228, 228/1.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - razlogi za oprostitev obtožbe - nejasna in nepopolna obrazložitev
Razlogi napadene sodbe so si med seboj popolnoma v nasprotju in so nejasni. Sodišče prve stopnje je obdolženca oprostilo obtožbe po 1. točki 358. člena ZKP, pri čemer je tudi v izreku sodbe navedena 1. točka 358. člena ZKP kot razlog oprostitve, hkrati pa je navedlo, da obdolžencu ni dokazano, da je storil očitano kaznivo dejanje, ki ga je obtožen, kar pa narekuje uporabo 3. točke 358. člena ZKP. Razlogi napadene sodbe tako nihajo med obema razlogoma za izrek oprostilne sodbe, zaradi česar je takšna obrazložitev nejasna in tudi v nasprotju z njenim izrekom, s čimer je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Res je, da tožena stranka vlogo z dne 9. 9. 2019 res začne, da sta obe stranki že podali svoje obširne dejanske navedbe in da odgovarja na 8. vlogo tožene stranke, vendar pa je pomembno, da v vlogi odgovarja na vlogo tožeče stranke, v kateri ta nasprotuje eventualnemu tožbenemu zahtevku tožene stranke, in pojasnjuje, zakaj ga je postavila. Vse to pa zadošča za to, da gre za obrazloženo vlogo.
Neutemeljeno je pritožbeno grajanje, da je sodišče prve stopnje napačno priznalo toženi stranki za glavno obravnavo 15. 6. 2020 stroške v višini 850 točk in da so se na tej obravnavi obravnavala samo procesna vprašanja. Kot je razvidno iz zapisnika navedene obravnave, se dokazi na tej obravnavi res niso izvajali, a je bila glavna obravnava 15. 6. 2020 zadnja, na njej pa sta pravdni strank uvodoma še podajali dejanske navedbe, na koncu pa tudi zaključno besedo. Ob teh ugotovitvah je povsem neutemeljeno zatrjevanje, da so se obravnavala samo procesna vprašanja.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - prisilni ukrep - duševna motnja - agresivnost - odklanjanje zdravljenja (terapije) - psihotično dojemanje realnosti - ogrožanje lastnega zdravja - ogrožanje zdravja drugih - izvedenec - videokonferenca
Pritožbeno sodišče verjame pritožniku, da pogovor z izvedencem preko videokonferenčne povezave ne more povsem nadomestiti osebnega stika, vendar iz zapisnika o zaslišanju izhaja, da to ni predstavljalo take ovire, da ne bi mogel izraziti svojih stališč glede izbire zavoda in izvedenca ter svojega zdravstvenega stanja.
Šteje se, da je plačilni nalog pritožnica prejela 4. 10. 2021, ko ji je bilo pisanje, ki ga ni prevzela kljub obvestilu 16. 9. 2021, puščeno v poštnem predalčniku. Rok za plačilo je znašal 15 dni, kar pomeni, da je iztekel 19. 10. 2021, taksa pa je bila plačana 26. 10. 2021, kar je prepozno.
spor majhne vrednosti - posebna pravila - pisno izvedena pravdna dejanja - zahteva za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti - zaslišanje stranke - listinski dokaz
Postopek v sporih majhne vrednosti praviloma poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj (prvi odstavek 450. člena ZPP). V strokovni literaturi in sodni praksi je uveljavljeno stališče, da mora biti zahteva za izvedbo naroka izražena izrecno. Zmotno je stališče, da jo lahko nadomesti dokazni predlog za zaslišanje stranke, saj ni nujno, da mu bo sodišče ugodilo in da bo izveden. Ker nobena od strank izvedbe naroka ni predlagala, sodišče pa je o spornih dejanskih vprašanjih lahko odločilo že na podlagi pisno predloženih dokazov.
ZGD-1-UPB3 člen 502, 502/5.. ZPP-UPB3 člen 254, 286.
izstop družbenika iz družbe - ocenjena vrednost poslovnega deleža ob izstopu - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov - izvedensko mnenje - imenovanje novega izvedenca
Po petem odstavku 502. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) ima družbenik, ki je izstopil iz družbe, pravico do izplačila ocenjene vrednosti svojega poslovnega deleža po stanju ob izstopu. Kaj je ocenjena vrednost, je standard, ki ga je treba napolniti v vsakem posameznem primeru, saj omogoča upoštevanje različnih okoliščin. Te okoliščine se nanašajo tako na preteklo poslovanje družbe kot na poslovanje v prihodnosti, kakršnega je realno mogoče pričakovati z vidika gospodarskega in finančnega položaja družbe ob izstopu, splošnih gospodarskih trendov in v družbi sprejetih načrtov za prihodnje poslovanje. Pri tem je treba izhajati iz tistih okoliščin in načrtov, ki so bili v trenutku izstopa predvideni ali vsaj predvidljivi.
etažna lastnina - večstanovanjska stavba - skupni deli stavbe v etažni lastnini - poseg v skupni del stavbe - sprememba vrste rabe - zelenica - odprta terasa - posli, ki presegajo redno upravljanje - soglasje etažnih lastnikov za poseg - tričetrtinska večina - preureditev skupnih prostorov
Presoja vprašanja ali je za izvedbo del, s katerimi se na skupnem delu večstanovansjke stavbe namesto dotedanje zelenice postavi podložni beton in leseni pod ter izvede spremljajoča dela (drenaža, prod, napeljava, zvišanje svetlobnih jaškov) potrebno 100 % soglasje vseh etažnih lastnikov.
ugovor zoper sklep o izvršbi - načelo formalne legalitete - kršitev ustavnih pravic
Ker je skladno z načelom formalne legalitete sodišče vezano na izvršilni naslov, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da vložitev predloga za dopustitev revizije ne preprečuje izvršbe ter da so neutemeljene dolžničine ugovorne navedbe, da se izvršilni naslov zaradi pomanjkljivosti ne da preizkusiti in da so dolžnici v pomanjkanju razumne obrazložitve bile kršene ustavne pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00055133
OZ člen 40, 40/2. ZPP člen 355, 355/1.
pogodba o izvedbi del - gradbeno-obrtniška dela - izvedba del - pridobitev uporabnega dovoljenja - nedopusten nagib - neposredni zahtevek podjemnikovih sodelavcev do naročnika - tuja pravna oseba - pravna oseba s sedežem v EU - ničnost pogodbe - razveljavitev sodbe
Zaključek sodišča prve stopnje o nedopustnem nagibu sklenitve pogodbe med tožnikom in toženko zaradi pridobitve uporabnega dovoljenja bi bil pravilen, če bi sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik zato, ker je vedel, da je dela opravil nekdo drug, ki ne izpolnjuje pogojev, soglašal, da se namesto dejanskega izvajalca del navede v potrebnih listinah on kot izvajalec del, čeprav pri delih dejansko ni sodeloval. Torej, da je le "posodil svoje ime". Za tak primer pa v konkretnem primeru ni šlo, sicer med pravdnima strankama ne bi moglo biti nesporno, da je tožnik dela na objektu izvajal.
vstop novega upnika v izvršilni postopek - prenos terjatve na novega upnika - delni prenos - pogodba o odstopu terjatve - notarsko overjena pogodba - sprememba upnika po vložitvi predloga za izvršbo - več upnikov
Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrnitvi predloga za vstop pritožnice v postopek oprlo na stališče, da možnost, da bi novi upnik v postopek vstopil poleg prvotnega upnika, v zakonu ni predvidena, saj tretji odstavek 24. člena ZIZ določa, da novi upnik v izvršbo vstopi namesto prvotnega upnika. Takšna razlaga je preozka. Zgolj dejstvo, da tretji odstavek 24. člena ZIZ ne ureja izrecno vstopa v postopek v primeru prenosa dela (deljive) terjatve, ki je predmet izvršbe, še ne pomeni, da ga ne dopušča. S prehodom dela terjatve, ki je predmet izvršbe, na novega upnika nanj v celoti preide materialnopravno upravičenje do prejema poplačila tega dela terjatve, materialnopravno upravičenje prvotnega upnika do prejema poplačila prenesenega dela terjatve in s tem njegova aktivna legitimacija za vodenje postopka izvršbe za poplačilo tega dela terjatve pa s prehodom tega dela terjatve na novega upnika preneha. Glede izterjave dela terjatve, ki je prešel nanj, tako novi upnik v izvršilni postopek ne vstopi poleg prvotnega upnika, ampak namesto njega, prvotni upnik pa položaj upnika obdrži le glede neprenesenega preostanka terjatve.
ZPP člen 277, 285, 318, 318/1, 318/1-3, 338/2.. ZDavP-2 člen 12.. ZDR-1 člen 77.
zamudna sodba - nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi - nadomestilo plače - davki in prispevki - dolžnost materialnoprocesnega vodstva - soglasje za mediacijo
Zmotno je pritožbeno sklicevanje, da je toženec zaradi podanega soglasja za mediacijo mislil, da mu ni treba odgovoriti na tožbo. V 4. točki poziva k odgovoru na tožbo je bil namreč izrecno opozorjen, da tudi v primeru, če bo podal soglasje k začetku mediacije, mora odgovoriti na tožbo, sicer bodo nastopile posledice, ki jih zakon predvideva za primer, če tožena stranka ne odgovori na tožbo. Glede na to je zmotno tudi navajanje pritožbe, da bi potem, ko je toženec vrnil poziv za odgovor na tožbo in soglasje za mediacijo sodišču, to moralo toženca ponovno podučiti, da mora odgovoriti na tožbo. Pravne podlage za takšno postopanje sodišča v ZPP ni, materialnoprocesno vodstvo iz 285. člena ZPP, ki ga izpostavlja pritožba, pa se v fazi postopka, ki zajema čas med vročitvijo tožbe v odgovor in iztekom roka za podajo odgovora, ne izvaja.
Tudi pri razrešitvi oziroma spremembi upravitelja zapuščine gre za ukrep zavarovanja zapuščine, v kolikor upravitelj zapuščine krši odločbo sodišča, s katero je bil postavljen in povzroča škodo, da se zmanjšuje vrednost zapuščine.
izpolnitev pogodbene obveznosti - zavarovalna premija - obresti kot stranska terjatev - višina terjatve iz naslova zamudnih obresti - odpis obveznosti - nedokazanost
Toženec z ničemer ni dokazal, da bi mu bila obrestna obveznost odpuščena.
Ker dolgovanega zneska iz naslova zavarovalne premije toženec ni plačal, je tožeča stranka podrugem odstavku 21. člena Splošnih pogojev upravičena tudi do obresti od zapadlosti obveznosti do vložitve predloga za izvršbo, od tedaj dalje pa zakonske zamudne obresti od celotnega zneska.
spor majhne vrednosti - razmerje med pravdnim in izvršilnim postopkom - poravnava - popust - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - odločanje o pravdnih stroških
Pritožbeni očitek, da tožena stranka kot dolžnik v izvršilnem postopku ni podala obrazloženega ugovora in da bi to moralo upoštevati sodišče prve stopnje v pravdnem postopku na način, da bi štelo, da je tožena stranka zaradi neobrazloženega ugovora pripoznala tožbeni zahtevek, je povsem neutemeljen in brez procesno pravne podlage. Ne drži namreč pritožbeni očitek, da izvršilni in pravdni postopke tvorita celovit sodni postopek. Izvršilno sodišče skladno z določbami Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) odloča, če je dolžnik obrazloženo ugovarjal zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine. Če odloči, da je ugovor obrazložen, ravna skladno z določbo drugega odstavka 62. člena ZIZ, tako da sklep o izvršbi razveljavi in zadevo odstopi v reševanje pristojnemu pravdnemu sodišču, ki predlog za izvršbo šteje kot tožbo. Z odstopom zadeve pristojnemu pravdnemu sodišču se postopek nadaljuje kot samostojni pravdni postopek, ki ni del izvršilnega postopka kot to zmotno trdi pritožba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00054623
OZ člen 239, 239/1, 239/2. ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 154/3, 157, 158, 158/1, 158/2, 163, 163/4. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 (2017) člen 9, 9/4.
javni sektor - sprememba višine plače - cena zdravstvenih storitev - plačilo opravljenih storitev - zapadlost - zamuda s plačilom - zakonske zamudne obresti - odškodnina zaradi zamude pri izpolnitvi - stroški pravdnega postopka - povod za tožbo - stroški pravdnega postopka zaradi umika tožbe
Glede zahtevka za plačilo zamudnih obresti je bila tožeča stranka v tožbi, ki jo je vložila 26. 8. 2020, jasna. V 5. točki tožbe je trdila, da je tožena stranka v zamudi z izplačilom opravljenih storitev najmanj od časa zapadlosti obračunskega računa, ki ga je bilo potrebno izdati na podlagi prejetega letnega obračuna medsebojnih obveznosti. Trdila je, da je na podlagi končnega letnega obračuna izdani poračun št. ZP17000009 z dne 30. 1. 2018, ki ni upošteval višje cene storitev, zapadel v plačilo 1. 3. 2018. Tem neprerekanim navedbam je sledilo tudi sodišče prve stopnje pri odločitvi, da prizna zamudne obresti od prepozno izpolnjene obveznosti tožene stranke za čas od 2. 3. 2018. Zato ni mogoče slediti pritožnici, da je imelo sodišče prve stopnje na podlagi trditev tožeče stranke o nastali škodi zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke, potem ko je ugotovilo, da ji škoda ni nastala, tudi podlago za zavrnitev zahtevka za plačilo zamudnih obresti od neutemeljeno vtoževane odškodnine. Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene.
Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru v sodbi in sklepu o ustavitvi postopka odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške. Deleža stroškov v izreku ni opredelilo. Odločitev je oprlo na dejstvo, da ni mogoče šteti, da je dala tožeča stranka povod za tožbo. Zato je ocenilo, da tožena stranka v tem postopku ni uspela in da je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v konkretnem primeru tožeča stranka v pravdi ni uspela v celoti. V enem delu je sodišče namreč ustavilo postopek zaradi umika tožbe, v enem delu je zahtevku ugodilo, v enem delu pa je zahtevek zavrnilo. Za umik tožbe veljajo posebna pravila, ki so določena v 158. členu ZPP in se za stroške zaradi umika tožbe ne uporablja pravilo uspeha s tožbo, prav tako pa tudi ne pravilo "ne povoda" za tožbo. Odločitev o tem, da tožena stranka nosi stroške postopka, ki temelji na uporabi določbe prvega odstavka 154. člena ZPP, ni pravilna.
V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje s sklepom odloči o stroških postopka tudi po višini.