etažna lastnina - večstanovanjska stavba - skupni deli stavbe v etažni lastnini - poseg v skupni del stavbe - sprememba vrste rabe - zelenica - odprta terasa - posli, ki presegajo redno upravljanje - soglasje etažnih lastnikov za poseg - tričetrtinska večina - preureditev skupnih prostorov
Presoja vprašanja ali je za izvedbo del, s katerimi se na skupnem delu večstanovansjke stavbe namesto dotedanje zelenice postavi podložni beton in leseni pod ter izvede spremljajoča dela (drenaža, prod, napeljava, zvišanje svetlobnih jaškov) potrebno 100 % soglasje vseh etažnih lastnikov.
ZGD-1-UPB3 člen 502, 502/5.. ZPP-UPB3 člen 254, 286.
izstop družbenika iz družbe - ocenjena vrednost poslovnega deleža ob izstopu - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov - izvedensko mnenje - imenovanje novega izvedenca
Po petem odstavku 502. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) ima družbenik, ki je izstopil iz družbe, pravico do izplačila ocenjene vrednosti svojega poslovnega deleža po stanju ob izstopu. Kaj je ocenjena vrednost, je standard, ki ga je treba napolniti v vsakem posameznem primeru, saj omogoča upoštevanje različnih okoliščin. Te okoliščine se nanašajo tako na preteklo poslovanje družbe kot na poslovanje v prihodnosti, kakršnega je realno mogoče pričakovati z vidika gospodarskega in finančnega položaja družbe ob izstopu, splošnih gospodarskih trendov in v družbi sprejetih načrtov za prihodnje poslovanje. Pri tem je treba izhajati iz tistih okoliščin in načrtov, ki so bili v trenutku izstopa predvideni ali vsaj predvidljivi.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00054759
SPZ člen 24, 25, 26. ZIZ člen 272.
tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - pridobitev (so)lastninske pravice - pogoji za izdajo začasne odredbe - pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve - obstoj verjetnosti terjatve - nesklepčnost trditev - vlaganja v nepremičnino tretjega - soglasje lastnika za gradnjo - skupna gradnja - nova stvar - trditvena podlaga
Iz ustaljene sodne prakse izhaja stališče, da določb o originarni pridobitvi lastninske pravice (24. do 26. člena ZTLR) ni mogoče uporabiti, če sta zakonca vlagala v nepremičnino tretjega, ki je za gradnjo vedel in z njo soglašal. V takšnem primeru je govor lahko le o skupni graditvi, ki je poseben pravni temelj za pridobitev lastninske pravice.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - odločanje o ugovoru zoper obtožnico - zastaranje kazenskega pregona - pravna opredelitev dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - napeljevanje h kaznivemu dejanju - odškodninska odgovornost članov vodenja in nadzora gospodarske družbe - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - pogodbeni koncern - dejanski koncern - odvisna in obvladujoča družba
Glede na jasno opredeljen čas storitve kaznivih dejanj in določbo 3. točke prvega odstavka 90. člena v zvezi z drugim odstavkom 240. člena KZ-1, po kateri je za vsa obravnavana kazniva dejanja potrebno uporabiti dvajsetletni zastaralni rok, je namreč zaključiti, da kazenski pregon zoper nobenega od obdolžencev še ni zastaral.
Napeljevati je mogoče na katerikoli način, s katerim je mogoče izzvati odločitev bodočega storilca za izvršitev dejanja. Tipični primeri so prošnja, dajanje nasvetov, grožnja, obljuba plačila ali darila, pa tudi različna konkludentna ravnanja.
Protipravno izvršitveno ravnanje po določbi 240. člena KZ-1 je tako nedvomno mogoče prepoznati tudi v situaciji, ko ima storilec pooblastilo za dejanje, ki ga opravi, vendar ga ne opravi v takšnem smislu, kot ga narekujejo interesi gospodarskega subjekta, ker ne ravna s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika,1 torej ravna v nasprotju s prvim odstavkom 263. člena ZGD-1.
V obravnavani zadevi ni bila sklenjena, zato ni mogoče govoriti o pogodbenem koncernu in tudi ni mogoče uporabiti določb od 541. do 544. člena ZGD-1.
odškodninska odgovornost - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - podiranje dreves kot nevarna dejavnost - dejansko stanje - primerna obutev - pomoč - dokazna ocena priče - nesreča
Sodišče prve stopnje je v sodbi pravilno ocenilo, da do poškodbe tožnika ni prišlo ob podiranju drevesa, temveč mu je spodrsnilo na klančini, ko je šel po posodo z gorivom.
Res je, da tožena stranka vlogo z dne 9. 9. 2019 res začne, da sta obe stranki že podali svoje obširne dejanske navedbe in da odgovarja na 8. vlogo tožene stranke, vendar pa je pomembno, da v vlogi odgovarja na vlogo tožeče stranke, v kateri ta nasprotuje eventualnemu tožbenemu zahtevku tožene stranke, in pojasnjuje, zakaj ga je postavila. Vse to pa zadošča za to, da gre za obrazloženo vlogo.
Neutemeljeno je pritožbeno grajanje, da je sodišče prve stopnje napačno priznalo toženi stranki za glavno obravnavo 15. 6. 2020 stroške v višini 850 točk in da so se na tej obravnavi obravnavala samo procesna vprašanja. Kot je razvidno iz zapisnika navedene obravnave, se dokazi na tej obravnavi res niso izvajali, a je bila glavna obravnava 15. 6. 2020 zadnja, na njej pa sta pravdni strank uvodoma še podajali dejanske navedbe, na koncu pa tudi zaključno besedo. Ob teh ugotovitvah je povsem neutemeljeno zatrjevanje, da so se obravnavala samo procesna vprašanja.
prekinitev pravdnega postopka - postopek za oceno ustavnosti - zavrnitev predloga za prekinitev postopka - izdaja posebnega sklepa
Vprašanje, ki si ga mora zastaviti pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo strankin predlog za prekinitev postopka zaradi domnevne protiustavnosti zakonske določbe, je, kakšen je obseg pritožbenega preizkusa. Ali mora višje sodišče samo pretehtati ponovno strankine argumente in argumente sodišča prve stopnje, ki ni prekinilo postopka? Odgovor je nikalen. Drugačna razlaga bi nedopustno posegla v avtoriteto in samostojnost prvostopnega sodišča, ki je pri uporabi prava vselej avtonomno. Pritožbeno sodišče svojih materialnopravnih videnj ne more vsiljevati, saj sodišče prve stopnje ni sprejelo kakršnekoli vsebinske odločitve.
odškodninska odgovornost delodajalca - odškodnina za nesrečo pri delu - poškodba pri delu - objektivna in krivdna odškodninska odgovornost - dokazna ocena izvedenskega mnenja - spolzke stopnice - drsnost stopnic - nevarna dejavnost - ravnanje oškodovanca - delo čistilke - mnenje drugih izvedencev - potni stroški pooblaščenca - javni prevoz
Ker gre v obravnavanem primeru za relativno enostavno in preprosto (lahko bi rekli: običajno in vsakodnevno) opravilo, pri čemer se je tožnica zavedala nevarnosti prenašanja vozička z naloženo vodo, bi bilo pretirano od delodajalca zahtevati, da mora tožnici dati navodilo, da mora nestabilne elemente (vedra z vodo) preko stopnic prenašati posebej in ne skupaj z vozičkom.
Ker stopnice (v teraco izvedbi) tako v primeru, da je podlaga suha, kot tudi, če je mokra, ustrezajo varni uporabi, pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da na varne stopnice ni treba nameščati protidrsnih oblog. Takšne stopnice zato ne predstavljajo nevarne stvari.
predlog za izvršbo - zakonca - solidarna dolžnika - izpolnitev obveznosti solidarnega dolžnika - upravičenec do povračila stroškov postopka - odločanje po stanju na dan zadnjega naroka za glavno obravnavo - pravni interes za tožbo - umik tožbe
Za ugotavljanje, ali je terjatev obstajala nekoč v preteklosti, tožnik nima pravnega interesa.
Iz pritožbe izhajajoče tožnikovo stališče, da je bil prisiljen vztrajati pri zahtevku, da bi se izognil »stroškovni posledici,« je prav tako zmotno. Svoje »stroškovne posledice« bi lahko kar najbolj omilil, če bi takoj, ko je dobil v celoti poplačano terjatev, umaknil tožbo.
Pritožnik sam citira materialnopravno stališče, utrjeno v sodni praksi in pravni teoriji, da v primeru, če tožnik umakne tožbo, ker tožbeni zahtevek izpolni le ena od solidarno zavezanih strank, druga pa se zahtevku upira, izpolnitev po solidarnem zavezancu v procesnem smislu ne ustvarja učinka iz 158. člena ZPP, kot če bi zahtevek izpolnila stranka, ki mu ugovarja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00055272
ZKP člen 358, 358/1, 358/3. KZ-1 člen 228, 228/1.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - razlogi za oprostitev obtožbe - nejasna in nepopolna obrazložitev
Razlogi napadene sodbe so si med seboj popolnoma v nasprotju in so nejasni. Sodišče prve stopnje je obdolženca oprostilo obtožbe po 1. točki 358. člena ZKP, pri čemer je tudi v izreku sodbe navedena 1. točka 358. člena ZKP kot razlog oprostitve, hkrati pa je navedlo, da obdolžencu ni dokazano, da je storil očitano kaznivo dejanje, ki ga je obtožen, kar pa narekuje uporabo 3. točke 358. člena ZKP. Razlogi napadene sodbe tako nihajo med obema razlogoma za izrek oprostilne sodbe, zaradi česar je takšna obrazložitev nejasna in tudi v nasprotju z njenim izrekom, s čimer je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
spor majhne vrednosti - posebna pravila - pisno izvedena pravdna dejanja - zahteva za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti - zaslišanje stranke - listinski dokaz
Postopek v sporih majhne vrednosti praviloma poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj (prvi odstavek 450. člena ZPP). V strokovni literaturi in sodni praksi je uveljavljeno stališče, da mora biti zahteva za izvedbo naroka izražena izrecno. Zmotno je stališče, da jo lahko nadomesti dokazni predlog za zaslišanje stranke, saj ni nujno, da mu bo sodišče ugodilo in da bo izveden. Ker nobena od strank izvedbe naroka ni predlagala, sodišče pa je o spornih dejanskih vprašanjih lahko odločilo že na podlagi pisno predloženih dokazov.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog subjekt ne posluje na registriranem poslovnem naslovu
Nasprotoval je torej dejanskemu zaključku, da na naslovu ne prejema pisanj. Ugovor je verjetno izkazal, saj mu je bila pošiljka registrskega sodišča pravilno vročena. Tudi vročitev s fikcijo namreč pomeni, da je naslovnik pošiljko prejel z vsemi posledicami vročitve pisanj, zato že iz tega razloga ni izpolnjena domnevna baza iz 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
dodatek za pomoč in postrežbo - (ne)izpolnjevanje pogojev
V tej zadevi je sporno, ali je tožnik upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo.
Ključnega pomena za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih upravnih aktov je dejansko stanje do dokončne odločbe toženca, to je do 24. 6. 2020. Kakršnokoli poslabšanje ali spremenjeno zdravstveno stanje ter posledično sposobnosti opravljanja osnovnih življenjskih potreb pa je lahko edino stvar novega postopka pred tožencem.
S pritožbo toženka utemeljeno izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje in utemeljeno opozarja na neocenjene dokaze (zlasti prepise zvočnega posnetka izvedenih zaslišanj iz drugih istovrstnih sporov). V 22. točki obrazložitve sodbe je sodišče prve stopnje navedlo, da ni primerjalo izpovedi tožnika in prič v drugih postopkih (postopkih sovojakov na isti misiji), temveč je odločilo na podlagi navedb in izvedenih dokazov v tem postopku. V dokaznem sklepu sodbe je navedlo, da je prebralo listine od B1 do B31, torej tudi listine pod B19, B21, B22, B23 in B24 – gre za prepise zvočnih posnetkov glavne obravnave v zadevah IV Pd 1340/2018 z dne 29. 5. 2019 in z dne 6. 11. 2019, IV Pd 105/2019 z dne 26. 8. 2020 in z dne 23. 10. 2020, IV Pd 281/2019 z dne 8. 7. 2020. Tudi iz dokaznih sklepov z narokov za glavno obravnavo izhaja, da so bili ti dokazi izvedeni. Gre za dokaze, ki jih je toženka predlagala za ugotavljanje dejanskega stanja na misiji. Kot poudarja v pritožbi, so dokazi pomembni za oceno verodostojnosti zaslišanih v tem sporu. Ugotovljeno dejansko stanje, ki je tožniku v korist, namreč temelji le na vsebini izpovedi zaslišanih v tej zadevi, četudi je toženka dokazovala, da te izpovedi zaradi drugačne vsebine v drugih zadevah niso prepričljive. Čeprav je torej sodišče prve stopnje sporne dokaze očitno izvedlo, pa jih pri ugotavljanju dejstev in oblikovanju dokazne ocene napačno ni zajelo, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe.
tržna vrednost nepremičnine - cenitveno poročilo - pripombe na cenitveno poročilo
Ob tem, ko iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da ocenjene nepremičnine ležijo v severnem delu mesta Celje v četrti A. A., z oddaljenostjo od strogega centra 2 km, nepremičnine navedene v pripombah dolžnika oziroma priloženem poročilu pa se nahajajo v samem centru mesta Celje, so pritožbeni očitki o neustreznosti cenitvenega poročila cenilca gradbene stroke 2021 v delu glede ovrednotenosti lokacije ocenjevanih nepremičnin neutemeljeni.
ZPP člen 224, 224/1.. ZPIZ-2 člen 15, 121, 122.. ZZVZZ člen 33.
nadomestilo za invalidnost - delo s krajšim delovnim časom - preostala delovna zmožnost - začasna nezmožnost za delo
Začasna nezmožnost za štiri ure dnevno zaradi bolezni ne izključuje pravice do delnega nadomestila iz naslova III. kategorije invalidnosti s priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom štiri ure dnevno. Za pravilno presojo izpodbijanih odločb je bistveno le, da je tožnica s pisno izjavo in izpisi eDavkov izkazala pričetek dela v skladu s preostalo delovno zmožnostjo od 1. 1. 2020 dalje, čeprav je bila do 1. 5. 2020 začasno nezmožna za štiri urno delo.
odlog izvršbe - novo izvršilno sredstvo - spremenjene okoliščine - načelo sorazmernosti
Odlog bi lahko dosegel svoj namen le, če bi dodaten čas lahko preprečil t.i. socialno izvršbo in omogočil, da dolžnik ob pomoči socialne službe, sorodnikov, široke mreže pomoči poplača dolg in se s tem izogne prisilni prodaji doma. Pri tem je bistvena okoliščina, ali je dolžnik že ustrezno aktivno in skrbno ravnal v tej smeri, da bi upnika čim prej poplačal in se obrnil na ustrezno pomoč.
Republika Slovenija - prevzemnik dolga - prevzem dolga - višina odškodnine - nadaljnji izvršilni stroški - sprememba dolžnika - pogodba o prevzemu dolga
Sodišče prve stopnje se še ni opredelilo do vprašanja ali gre v tej zadevi za situacijo, ki jo ureja določba tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR, zato je povzeta pritožbena trditev dopustna novota, saj je dolžnik doslej ni mogel uveljaviti pred sodiščem prve stopnje. Pritožbi je bilo zato treba ugoditi, sodišče prve stopnje pa se bo moralo v nadaljevanju postopka opredeliti do pritožbenih trditev dolžnika in v primeru, da ugotovi, da gre res za izvršilno zadevo, v kateri se izterjuje terjatev, ki je prešla na dolžnika kot družbenika izbrisane pravne osebe, odločiti v skladu z ZOKIPOSR. Ob tem pritožbeno sodišče opozarja, da prevzem dolga (ki je urejen v 427. členu OZ) pomeni, da se prevzemnik zaveže, da bo stopil na mesto dolžnika v razmerju do upnika. Prevzemnik ne odgovarja poleg dolžnika, ampak stopa na njegovo mesto tako, da je prvotni dolžnik prost obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00056524
ZFPPIPP člen 301, 301/8.
zavrženje tožbe - pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe - pravdni postopek - uveljavljanje terjatve v pravdi - začetek stečajnega postopka nad toženo stranko - priznanje terjatve v stečajnem postopku - pravna korist za vodenje pravde - pravni interes za pravdo - oprostitev plačila sodne takse - pritožba zoper sklep o oprostitvi plačila sodnih taks - pravni interes za pritožbo - neposredna pravna korist - pravni interes kot procesna predpostavka - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na določbo osmega odstavka 301. člena ZFPPIPP, po kateri v primeru, če je upnikova terjatev, ki jo je uveljavljal v pravdi že pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom, priznana, preneha njegova pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe zoper drugo toženko je ob ugotovitvi, da je bila terjatev tožeče stranke v stečajnem postopku nad drugo toženko priznana, pravilna, razlogi zanjo pa zadostni. Drugih dokazov glede na navedeno sodišču prve stopnje v zvezi s sprejeto odločitvijo ni bilo treba izvajati.
Pravni interes za pritožbo je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. To pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da v ugovoru po izteku roka podana dejstva niso takšna, da jih dolžnik ne bi mogel navesti že v (rednem) ugovoru zoper sklep o izvršbi. Zaključek sodišča prve stopnje, da se ugovor (po izteku roka) na podlagi 56. člena ZIZ zavrže, je zato pravilen.