Res je, da tožena stranka vlogo z dne 9. 9. 2019 res začne, da sta obe stranki že podali svoje obširne dejanske navedbe in da odgovarja na 8. vlogo tožene stranke, vendar pa je pomembno, da v vlogi odgovarja na vlogo tožeče stranke, v kateri ta nasprotuje eventualnemu tožbenemu zahtevku tožene stranke, in pojasnjuje, zakaj ga je postavila. Vse to pa zadošča za to, da gre za obrazloženo vlogo.
Neutemeljeno je pritožbeno grajanje, da je sodišče prve stopnje napačno priznalo toženi stranki za glavno obravnavo 15. 6. 2020 stroške v višini 850 točk in da so se na tej obravnavi obravnavala samo procesna vprašanja. Kot je razvidno iz zapisnika navedene obravnave, se dokazi na tej obravnavi res niso izvajali, a je bila glavna obravnava 15. 6. 2020 zadnja, na njej pa sta pravdni strank uvodoma še podajali dejanske navedbe, na koncu pa tudi zaključno besedo. Ob teh ugotovitvah je povsem neutemeljeno zatrjevanje, da so se obravnavala samo procesna vprašanja.
etažna lastnina - večstanovanjska stavba - skupni deli stavbe v etažni lastnini - poseg v skupni del stavbe - sprememba vrste rabe - zelenica - odprta terasa - posli, ki presegajo redno upravljanje - soglasje etažnih lastnikov za poseg - tričetrtinska večina - preureditev skupnih prostorov
Presoja vprašanja ali je za izvedbo del, s katerimi se na skupnem delu večstanovansjke stavbe namesto dotedanje zelenice postavi podložni beton in leseni pod ter izvede spremljajoča dela (drenaža, prod, napeljava, zvišanje svetlobnih jaškov) potrebno 100 % soglasje vseh etažnih lastnikov.
predlog za izvršbo - zakonca - solidarna dolžnika - izpolnitev obveznosti solidarnega dolžnika - upravičenec do povračila stroškov postopka - odločanje po stanju na dan zadnjega naroka za glavno obravnavo - pravni interes za tožbo - umik tožbe
Za ugotavljanje, ali je terjatev obstajala nekoč v preteklosti, tožnik nima pravnega interesa.
Iz pritožbe izhajajoče tožnikovo stališče, da je bil prisiljen vztrajati pri zahtevku, da bi se izognil »stroškovni posledici,« je prav tako zmotno. Svoje »stroškovne posledice« bi lahko kar najbolj omilil, če bi takoj, ko je dobil v celoti poplačano terjatev, umaknil tožbo.
Pritožnik sam citira materialnopravno stališče, utrjeno v sodni praksi in pravni teoriji, da v primeru, če tožnik umakne tožbo, ker tožbeni zahtevek izpolni le ena od solidarno zavezanih strank, druga pa se zahtevku upira, izpolnitev po solidarnem zavezancu v procesnem smislu ne ustvarja učinka iz 158. člena ZPP, kot če bi zahtevek izpolnila stranka, ki mu ugovarja.
Šteje se, da je plačilni nalog pritožnica prejela 4. 10. 2021, ko ji je bilo pisanje, ki ga ni prevzela kljub obvestilu 16. 9. 2021, puščeno v poštnem predalčniku. Rok za plačilo je znašal 15 dni, kar pomeni, da je iztekel 19. 10. 2021, taksa pa je bila plačana 26. 10. 2021, kar je prepozno.
prekinitev pravdnega postopka - postopek za oceno ustavnosti - zavrnitev predloga za prekinitev postopka - izdaja posebnega sklepa
Vprašanje, ki si ga mora zastaviti pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo strankin predlog za prekinitev postopka zaradi domnevne protiustavnosti zakonske določbe, je, kakšen je obseg pritožbenega preizkusa. Ali mora višje sodišče samo pretehtati ponovno strankine argumente in argumente sodišča prve stopnje, ki ni prekinilo postopka? Odgovor je nikalen. Drugačna razlaga bi nedopustno posegla v avtoriteto in samostojnost prvostopnega sodišča, ki je pri uporabi prava vselej avtonomno. Pritožbeno sodišče svojih materialnopravnih videnj ne more vsiljevati, saj sodišče prve stopnje ni sprejelo kakršnekoli vsebinske odločitve.
odškodninska odgovornost delodajalca - odškodnina za nesrečo pri delu - poškodba pri delu - objektivna in krivdna odškodninska odgovornost - dokazna ocena izvedenskega mnenja - spolzke stopnice - drsnost stopnic - nevarna dejavnost - ravnanje oškodovanca - delo čistilke - mnenje drugih izvedencev - potni stroški pooblaščenca - javni prevoz
Ker gre v obravnavanem primeru za relativno enostavno in preprosto (lahko bi rekli: običajno in vsakodnevno) opravilo, pri čemer se je tožnica zavedala nevarnosti prenašanja vozička z naloženo vodo, bi bilo pretirano od delodajalca zahtevati, da mora tožnici dati navodilo, da mora nestabilne elemente (vedra z vodo) preko stopnic prenašati posebej in ne skupaj z vozičkom.
Ker stopnice (v teraco izvedbi) tako v primeru, da je podlaga suha, kot tudi, če je mokra, ustrezajo varni uporabi, pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da na varne stopnice ni treba nameščati protidrsnih oblog. Takšne stopnice zato ne predstavljajo nevarne stvari.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - odločanje o ugovoru zoper obtožnico - zastaranje kazenskega pregona - pravna opredelitev dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - napeljevanje h kaznivemu dejanju - odškodninska odgovornost članov vodenja in nadzora gospodarske družbe - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - pogodbeni koncern - dejanski koncern - odvisna in obvladujoča družba
Glede na jasno opredeljen čas storitve kaznivih dejanj in določbo 3. točke prvega odstavka 90. člena v zvezi z drugim odstavkom 240. člena KZ-1, po kateri je za vsa obravnavana kazniva dejanja potrebno uporabiti dvajsetletni zastaralni rok, je namreč zaključiti, da kazenski pregon zoper nobenega od obdolžencev še ni zastaral.
Napeljevati je mogoče na katerikoli način, s katerim je mogoče izzvati odločitev bodočega storilca za izvršitev dejanja. Tipični primeri so prošnja, dajanje nasvetov, grožnja, obljuba plačila ali darila, pa tudi različna konkludentna ravnanja.
Protipravno izvršitveno ravnanje po določbi 240. člena KZ-1 je tako nedvomno mogoče prepoznati tudi v situaciji, ko ima storilec pooblastilo za dejanje, ki ga opravi, vendar ga ne opravi v takšnem smislu, kot ga narekujejo interesi gospodarskega subjekta, ker ne ravna s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika,1 torej ravna v nasprotju s prvim odstavkom 263. člena ZGD-1.
V obravnavani zadevi ni bila sklenjena, zato ni mogoče govoriti o pogodbenem koncernu in tudi ni mogoče uporabiti določb od 541. do 544. člena ZGD-1.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - prisilni ukrep - duševna motnja - agresivnost - odklanjanje zdravljenja (terapije) - psihotično dojemanje realnosti - ogrožanje lastnega zdravja - ogrožanje zdravja drugih - izvedenec - videokonferenca
Pritožbeno sodišče verjame pritožniku, da pogovor z izvedencem preko videokonferenčne povezave ne more povsem nadomestiti osebnega stika, vendar iz zapisnika o zaslišanju izhaja, da to ni predstavljalo take ovire, da ne bi mogel izraziti svojih stališč glede izbire zavoda in izvedenca ter svojega zdravstvenega stanja.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00054759
SPZ člen 24, 25, 26. ZIZ člen 272.
tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - pridobitev (so)lastninske pravice - pogoji za izdajo začasne odredbe - pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve - obstoj verjetnosti terjatve - nesklepčnost trditev - vlaganja v nepremičnino tretjega - soglasje lastnika za gradnjo - skupna gradnja - nova stvar - trditvena podlaga
Iz ustaljene sodne prakse izhaja stališče, da določb o originarni pridobitvi lastninske pravice (24. do 26. člena ZTLR) ni mogoče uporabiti, če sta zakonca vlagala v nepremičnino tretjega, ki je za gradnjo vedel in z njo soglašal. V takšnem primeru je govor lahko le o skupni graditvi, ki je poseben pravni temelj za pridobitev lastninske pravice.
ZGD-1-UPB3 člen 502, 502/5.. ZPP-UPB3 člen 254, 286.
izstop družbenika iz družbe - ocenjena vrednost poslovnega deleža ob izstopu - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov - izvedensko mnenje - imenovanje novega izvedenca
Po petem odstavku 502. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) ima družbenik, ki je izstopil iz družbe, pravico do izplačila ocenjene vrednosti svojega poslovnega deleža po stanju ob izstopu. Kaj je ocenjena vrednost, je standard, ki ga je treba napolniti v vsakem posameznem primeru, saj omogoča upoštevanje različnih okoliščin. Te okoliščine se nanašajo tako na preteklo poslovanje družbe kot na poslovanje v prihodnosti, kakršnega je realno mogoče pričakovati z vidika gospodarskega in finančnega položaja družbe ob izstopu, splošnih gospodarskih trendov in v družbi sprejetih načrtov za prihodnje poslovanje. Pri tem je treba izhajati iz tistih okoliščin in načrtov, ki so bili v trenutku izstopa predvideni ali vsaj predvidljivi.
spor majhne vrednosti - posebna pravila - pisno izvedena pravdna dejanja - zahteva za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti - zaslišanje stranke - listinski dokaz
Postopek v sporih majhne vrednosti praviloma poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj (prvi odstavek 450. člena ZPP). V strokovni literaturi in sodni praksi je uveljavljeno stališče, da mora biti zahteva za izvedbo naroka izražena izrecno. Zmotno je stališče, da jo lahko nadomesti dokazni predlog za zaslišanje stranke, saj ni nujno, da mu bo sodišče ugodilo in da bo izveden. Ker nobena od strank izvedbe naroka ni predlagala, sodišče pa je o spornih dejanskih vprašanjih lahko odločilo že na podlagi pisno predloženih dokazov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VDS00056008
ZIZ člen 42, 42/2.. ZPP člen 142, 142/4, 145.
zamudna sodba - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - nepravilno vročanje
Na podlagi vročanja na star naslov fikcija vročitve iz četrtega odstavka 142. člena ZPP ni nastopila. V pritožbi se tožnik neutemeljeno sklicuje na obveznost sporočanja spremembe naslova, ki je urejena v 145. členu ZPP. Tudi če bi za toženko ta obveznost veljala, to ne pomeni, da bi bila zamudna sodba pravilno vročena na star naslov, ampak bi se kvečjemu vročala, tako da bi se pritrdila na oglasno desko.
OZ člen 239, 239/2, 633, 633/1, 637, 637/1, 639, 639/3. ZPP člen 7, 207, 207/2, 212, 339, 339/2, 339/2-8.
podjemna pogodba - pravica zahtevati odpravo napak - znižanje plačila - pobotni ugovor - trditveno in dokazno breme - obvestilo o napakah - substancirani ugovori - škoda zaradi zamude z izpolnitvijo - vzročna zveza
Sodišče pomanjkljive trditvene podlage ne more nadomestiti z izvedbo dokazov ali tako, da samo v dokaznih listinah išče pravno relevantna dejstva za potrditev ugovorov pravdnih strank. Zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka zatrjevanih napak ni konkretizirala niti v tolikšni meri, da bi bil jasen vsaj obseg in mesto nastanka na objektu.
Ni mogoče ugotoviti ali je škoda, ki jo tožena stranka uveljavlja v pobot, res nastala kot posledica zatrjevane zamude tožeče stranke, ki je bila le ena od več podizvajalcev na objektu. Pri pogodbeni odškodninski odgovornosti morajo biti kumulativno podani vsi elementi odškodninskega delikta tj. kršitev pogodbene obveznosti, nastanke škode, krivda in vzročna zveza med kršitvijo pogodbene obveznosti in nastalo škodo. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni podala zadostnih relevantnih dejstev o vzročni zvezi med zatrjevano zamudo tožeče stranke in škodo, ki jo tožena stranka uveljavlja v pobot, je s tem že na tej podlagi pobotni ugovor pravilno zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00055133
OZ člen 40, 40/2. ZPP člen 355, 355/1.
pogodba o izvedbi del - gradbeno-obrtniška dela - izvedba del - pridobitev uporabnega dovoljenja - nedopusten nagib - neposredni zahtevek podjemnikovih sodelavcev do naročnika - tuja pravna oseba - pravna oseba s sedežem v EU - ničnost pogodbe - razveljavitev sodbe
Zaključek sodišča prve stopnje o nedopustnem nagibu sklenitve pogodbe med tožnikom in toženko zaradi pridobitve uporabnega dovoljenja bi bil pravilen, če bi sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik zato, ker je vedel, da je dela opravil nekdo drug, ki ne izpolnjuje pogojev, soglašal, da se namesto dejanskega izvajalca del navede v potrebnih listinah on kot izvajalec del, čeprav pri delih dejansko ni sodeloval. Torej, da je le "posodil svoje ime". Za tak primer pa v konkretnem primeru ni šlo, sicer med pravdnima strankama ne bi moglo biti nesporno, da je tožnik dela na objektu izvajal.
ugovor zoper sklep o izvršbi - načelo formalne legalitete - kršitev ustavnih pravic
Ker je skladno z načelom formalne legalitete sodišče vezano na izvršilni naslov, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da vložitev predloga za dopustitev revizije ne preprečuje izvršbe ter da so neutemeljene dolžničine ugovorne navedbe, da se izvršilni naslov zaradi pomanjkljivosti ne da preizkusiti in da so dolžnici v pomanjkanju razumne obrazložitve bile kršene ustavne pravice.
V 180. členu ZPP je res določeno, da mora tožba obsegati tudi identifikacijske podatke strank iz 180.a člena ZPP, torej v primeru fizične osebe navedbo osebnega imena, naslov prebivališča in EMŠO, če je stranka vpisana v centralni register prebivalstva (ali davčno številko, če ni vpisana v ta register in je vpisana v davčni register, ali rojstni datum, če ni vpisana v nobenega od registrov). Ne glede na to, bi v okoliščinah obravnavanega primera zavrženje prve točke tožbenega predloga zaradi nenavedene EMŠO številke v tožbi, po oceni pritožbenega sodišča pomenilo nesorazmeren poseg v tožničino ustavno pravico do sodnega varstva (23. člen URS).
Dolžnik bi moral morebitne napake pri vročitvi sklepa o izvršbi, morebitno dejansko nemožnost seznanitve s sklepom o izvršbi oziroma morebitno napačno presojo pravilnosti vročitve sklepa o izvršbi, ki jo je sodišče prve stopnje opravilo že v sklepu z dne 29. 10. 2020, grajati najpozneje v pritožbi zoper ta sklep, ki pa je ni vložil, zaradi česar je sklep o izvršbi postal pravnomočen, in sicer z dnem pravnomočnosti sklepa z dne 29. 10. 2020. Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, morebitnih nepravilnosti vročitve sklepa o izvršbi dolžnik ne more uveljavljati z ugovorom po izteku roka.
pravice iz invalidskega zavarovanja - pravica do poklicne rehabilitacije
V obravnavanem primeru dokončen posamični upravni akt, s katerim bi bilo odločeno o vtoževanih pravicah, sploh ni bil izdan. Zaradi neizpolnjene procesne predpostavke, določene v 63. členu ZDSS-1, pogoji za vsebinsko odločanje niso izpolnjeni. Pri tem ni relevantno, ali bi tožnik v postopku pred tožencem s takšno zahtevo sploh uspel glede na ugotovljeno dejansko stanje, da je pri njem od 24. 2. 2020 dalje podana I. kategorija invalidnosti, do tedaj pa je bil invalid II. kategorije invalidnosti, na tej podlagi pa ni pridobil pravice do poklicne rehabilitacije, ki jo glede na starost edino lahko pridobi kot invalid II. kategorije invalidnosti, ne pa drugih pravic, kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje.
spor majhne vrednosti - razmerje med pravdnim in izvršilnim postopkom - poravnava - popust - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - odločanje o pravdnih stroških
Pritožbeni očitek, da tožena stranka kot dolžnik v izvršilnem postopku ni podala obrazloženega ugovora in da bi to moralo upoštevati sodišče prve stopnje v pravdnem postopku na način, da bi štelo, da je tožena stranka zaradi neobrazloženega ugovora pripoznala tožbeni zahtevek, je povsem neutemeljen in brez procesno pravne podlage. Ne drži namreč pritožbeni očitek, da izvršilni in pravdni postopke tvorita celovit sodni postopek. Izvršilno sodišče skladno z določbami Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) odloča, če je dolžnik obrazloženo ugovarjal zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine. Če odloči, da je ugovor obrazložen, ravna skladno z določbo drugega odstavka 62. člena ZIZ, tako da sklep o izvršbi razveljavi in zadevo odstopi v reševanje pristojnemu pravdnemu sodišču, ki predlog za izvršbo šteje kot tožbo. Z odstopom zadeve pristojnemu pravdnemu sodišču se postopek nadaljuje kot samostojni pravdni postopek, ki ni del izvršilnega postopka kot to zmotno trdi pritožba.