ZPIZ-1 člen 101.. ZPIZ-2 člen 429, 429/3.. ZDR-1 člen 196.. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (2013) člen 30.
kršitev pravic iz delovnega razmerja - III. kategorija invalidnosti - ustreznost dela
Tožniku dela, ki ni skladno z odločbo ZPIZ, ni bilo potrebno opravljati, zato v opravljanje dela v nasprotju s pogodbo o zaposlitvi, ki temelji na odločbi ZPIZ, ni bil prisiljen in tako tudi z delom, ki ga je bil dolžan opravljati, ni mogel kršiti Kodeksa etike medicinskih sester in medicinskih tehnikov Slovenije. Pritožbeno sodišče se sicer strinja s tožnikom, da je pomoč pacientom njegovo poslanstvo, vendar pa je bil to poslanstvo dolžan opravljati le v okviru svoje delovne zmožnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM00055824
ZIZ člen 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi - pravica do izjave stranke - absolutna bistvena kršitev določb postopka - načelo kontradiktornosti - pravica do sodelovanja v postopku
Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev o zavrnitvi predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi v bistvenih elementih oprlo na navedbe upnika, s katerimi se dolžnik pred izdajo izpodbijanega sklepa ni mogel seznaniti in se o njih izjaviti. Kot izhaja iz pritožbe, pa dolžnik dejstvu, da je bila A.A. pri dolžniku pooblaščena za sprejem poštnih pošiljk, izrecno nasprotuje. Vloga upnika je tako bistveno vplivala na končni izid postopka odločanja o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi. Ker pred sprejetjem izpodbijanega sklepa ni bila vročena v izjavo dolžniku, pa je bila dolžniku s tem kršena pravica do izjave in tako odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, s čimer je sodišče prve stopnje storilo kršitev iz 8. točke prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.
dodatek za pomoč in postrežbo - (ne)izpolnjevanje pogojev
V tej zadevi je sporno, ali je tožnik upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo.
Ključnega pomena za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih upravnih aktov je dejansko stanje do dokončne odločbe toženca, to je do 24. 6. 2020. Kakršnokoli poslabšanje ali spremenjeno zdravstveno stanje ter posledično sposobnosti opravljanja osnovnih življenjskih potreb pa je lahko edino stvar novega postopka pred tožencem.
S pritožbo toženka utemeljeno izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje in utemeljeno opozarja na neocenjene dokaze (zlasti prepise zvočnega posnetka izvedenih zaslišanj iz drugih istovrstnih sporov). V 22. točki obrazložitve sodbe je sodišče prve stopnje navedlo, da ni primerjalo izpovedi tožnika in prič v drugih postopkih (postopkih sovojakov na isti misiji), temveč je odločilo na podlagi navedb in izvedenih dokazov v tem postopku. V dokaznem sklepu sodbe je navedlo, da je prebralo listine od B1 do B31, torej tudi listine pod B19, B21, B22, B23 in B24 – gre za prepise zvočnih posnetkov glavne obravnave v zadevah IV Pd 1340/2018 z dne 29. 5. 2019 in z dne 6. 11. 2019, IV Pd 105/2019 z dne 26. 8. 2020 in z dne 23. 10. 2020, IV Pd 281/2019 z dne 8. 7. 2020. Tudi iz dokaznih sklepov z narokov za glavno obravnavo izhaja, da so bili ti dokazi izvedeni. Gre za dokaze, ki jih je toženka predlagala za ugotavljanje dejanskega stanja na misiji. Kot poudarja v pritožbi, so dokazi pomembni za oceno verodostojnosti zaslišanih v tem sporu. Ugotovljeno dejansko stanje, ki je tožniku v korist, namreč temelji le na vsebini izpovedi zaslišanih v tej zadevi, četudi je toženka dokazovala, da te izpovedi zaradi drugačne vsebine v drugih zadevah niso prepričljive. Čeprav je torej sodišče prve stopnje sporne dokaze očitno izvedlo, pa jih pri ugotavljanju dejstev in oblikovanju dokazne ocene napačno ni zajelo, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe.
skrbništvo - izbira skrbnika - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrb za varovančeve premoženjske pravice in koristi - želje varovanca - korist varovanca - center za socialno delo kot skrbnik - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj
Pri izbiri skrbnika je potrebno upoštevati varovančeve želje, če je varovanec sposoben razumeti pomen in posledice izražene volje in če je to v njegovo korist.
postopek po ZVEtL - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - skupno pripadajoče zemljišče - funkcionalno zemljišče k stavbi - redna raba nepremičnine - javna površina - nekonkretizirana pritožba - konkretizacija kršitev - nedobrovernost - nepoznavanje predpisov
Razlogi sodišča prve stopnje so pravilni. Pritožba pa z njimi v največji meri ne vzpostavi vsebinskega dialoga, temveč le navaja načela, pravne predpise in sodno prakso. Pritožba je samostojno pravno sredstvo, zato mora pritožnik pritožbene razloge navesti konkretizirano. Navajanje pravne teorije, pravnih stališč in sodne prakse lahko služi le kot strokovna podkrepitev konkretizirano uveljavljenim pritožbenim razlogom, brez slednjih pa je pritožba puhla.
Izključ(ujoč)nost je kriterij za obstoj posesti, ne pa funkcionalnega (pripadajočega) zemljišča, saj je jasno, da pripadajoče zemljišče, če ni ograjeno, občasno uporabljajo tudi druge osebe (obiskovalci, dostavljalci, sprehajalci itd.).
ZS člen 6, 83, 83a, 83a/1, 83a/2.. URS člen 3, 23, 24, 25, 126.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.. Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (14.09.2021) člen 5, 5/2, 5/2-1.
razlika v plači - dodatek za delo preko polnega delovnega časa - nedeljsko delo - neenakomerna razporeditev delovnega časa - pooblaščenec - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - delna razveljavitev sodbe - COVID-19 - pravica do dostopa do sodišča - pogoj PCT
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo šele od 9. 11. 2021 dalje z Odredbo o posebnih ukrepih iz 83.a člena ZS zaradi preprečitve ponovnih izbruhov in širjenja okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (objavljeno v Ur. l. RS, št. 175/2021), ki jo je na podlagi 83.a člena ZS izdal predsednik Vrhovnega sodišča RS, določeno, da morajo vse osebe, ki vstopajo v prostore sodišča, razen osebe, ki so mlajše od 12 let, izpolnjevati pogoj PCT; na vstopnih točkah se vsem vstopajočim v prostore sodišča preveri izpolnjevanje pogoja PCT; če ga oseba ne izpolnjuje, se ji vstop v prostore sodišča zavrne (3.1. tč.). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tako na dan zadnjega naroka (24. 9. 2021) ni obstajala pravna podlaga, na podlagi katere bi bil lahko pooblaščencu tožnikov, ki ni izpolnjeval pogoja PCT, zakonito onemogočen pristop na narok.
ZDR-1 člen 137, 137/4.. ZZVZZ člen 84.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 229.
delovni spor - sodna pristojnost - zavrženje tožbe - razveljavitev sklepa - nadomestilo plače - začasna nezmožnost za delo
Zahtevek za plačilo prikrajšanja pri nadomestilu plače za čas začasne nezmožnosti za delo je delavčev denarni zahtevek, ki ga je tožnica povsem pravilno uveljavljala s tožbo zoper svojega delodajalca (kot funkcionar zoper Republiko Slovenijo). Delodajalec je tisti, ki je zavezan za plačilo nadomestila plače, on ga izplača na podlagi odločitve imenovanega zdravnika o začasni zadržanosti od dela, nato pa, če so za to izpolnjeni pogoji, zahteva povračilo od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Tudi pri razrešitvi oziroma spremembi upravitelja zapuščine gre za ukrep zavarovanja zapuščine, v kolikor upravitelj zapuščine krši odločbo sodišča, s katero je bil postavljen in povzroča škodo, da se zmanjšuje vrednost zapuščine.
izpolnitev pogodbene obveznosti - zavarovalna premija - obresti kot stranska terjatev - višina terjatve iz naslova zamudnih obresti - odpis obveznosti - nedokazanost
Toženec z ničemer ni dokazal, da bi mu bila obrestna obveznost odpuščena.
Ker dolgovanega zneska iz naslova zavarovalne premije toženec ni plačal, je tožeča stranka podrugem odstavku 21. člena Splošnih pogojev upravičena tudi do obresti od zapadlosti obveznosti do vložitve predloga za izvršbo, od tedaj dalje pa zakonske zamudne obresti od celotnega zneska.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - vročanje - odločanje o začetku stečajnega postopka - osebno vročanje pravni osebi - fikcija vročitve
V skladu z določbo tretjega odstavka 139. člena ZPP se osebam, ki opravljajo dejavnost in se vpisujejo v register, vroča na naslovu, ki je vpisan v register. Dolžnik ne trdi, da na naslovu B. nima poslovnega naslova. Trdi le, da nima operativnega poslovnega prostora in nima zaposlenih oseb. S takšnimi trditvami pa pravilnosti vročitve, opravljene v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 142. člena ZPP, ne more izpodbiti, saj sodijo v njegovo poslovno sfero. Zato posledice vročitve, opravljene na podlagi fikcije, nosi sam.
Kljub pravnomočni odločitvi (sodba in sklep Pdp 627/2020 z dne 21. 4. 2021) je sodišče prve stopnje 30. 12. 2021 izdalo sklep, s katerim je tožbo zoper prvo toženko zavrglo, ker je bila izbrisana iz poslovnega registra na podlagi sklepa, ki je postal pravnomočen dne 7. 7. 2021. Pri tem se je sklicevalo na 80. člen ZPP v zvezi s petim odstavkom 81. člena ZPP, ki se nanaša na obstoj stranke. Sklep o zavrženju tožbe je evidentno napačen, saj je bilo v tej zadevi ob izdaji izpodbijanega sklepa že pravnomočno odločeno. Tožba je bila zavržena zoper prvo toženko, ne zoper drugo toženko, ki se pritožuje. Ker izpodbijani sklep v njen pravni položaj ne posega, druga toženka nima pravnega interesa za pritožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00054623
OZ člen 239, 239/1, 239/2. ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 154/3, 157, 158, 158/1, 158/2, 163, 163/4. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 (2017) člen 9, 9/4.
javni sektor - sprememba višine plače - cena zdravstvenih storitev - plačilo opravljenih storitev - zapadlost - zamuda s plačilom - zakonske zamudne obresti - odškodnina zaradi zamude pri izpolnitvi - stroški pravdnega postopka - povod za tožbo - stroški pravdnega postopka zaradi umika tožbe
Glede zahtevka za plačilo zamudnih obresti je bila tožeča stranka v tožbi, ki jo je vložila 26. 8. 2020, jasna. V 5. točki tožbe je trdila, da je tožena stranka v zamudi z izplačilom opravljenih storitev najmanj od časa zapadlosti obračunskega računa, ki ga je bilo potrebno izdati na podlagi prejetega letnega obračuna medsebojnih obveznosti. Trdila je, da je na podlagi končnega letnega obračuna izdani poračun št. ZP17000009 z dne 30. 1. 2018, ki ni upošteval višje cene storitev, zapadel v plačilo 1. 3. 2018. Tem neprerekanim navedbam je sledilo tudi sodišče prve stopnje pri odločitvi, da prizna zamudne obresti od prepozno izpolnjene obveznosti tožene stranke za čas od 2. 3. 2018. Zato ni mogoče slediti pritožnici, da je imelo sodišče prve stopnje na podlagi trditev tožeče stranke o nastali škodi zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke, potem ko je ugotovilo, da ji škoda ni nastala, tudi podlago za zavrnitev zahtevka za plačilo zamudnih obresti od neutemeljeno vtoževane odškodnine. Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene.
Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru v sodbi in sklepu o ustavitvi postopka odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške. Deleža stroškov v izreku ni opredelilo. Odločitev je oprlo na dejstvo, da ni mogoče šteti, da je dala tožeča stranka povod za tožbo. Zato je ocenilo, da tožena stranka v tem postopku ni uspela in da je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v konkretnem primeru tožeča stranka v pravdi ni uspela v celoti. V enem delu je sodišče namreč ustavilo postopek zaradi umika tožbe, v enem delu je zahtevku ugodilo, v enem delu pa je zahtevek zavrnilo. Za umik tožbe veljajo posebna pravila, ki so določena v 158. členu ZPP in se za stroške zaradi umika tožbe ne uporablja pravilo uspeha s tožbo, prav tako pa tudi ne pravilo "ne povoda" za tožbo. Odločitev o tem, da tožena stranka nosi stroške postopka, ki temelji na uporabi določbe prvega odstavka 154. člena ZPP, ni pravilna.
V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje s sklepom odloči o stroških postopka tudi po višini.
tržna vrednost nepremičnine - cenitveno poročilo - pripombe na cenitveno poročilo
Ob tem, ko iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da ocenjene nepremičnine ležijo v severnem delu mesta Celje v četrti A. A., z oddaljenostjo od strogega centra 2 km, nepremičnine navedene v pripombah dolžnika oziroma priloženem poročilu pa se nahajajo v samem centru mesta Celje, so pritožbeni očitki o neustreznosti cenitvenega poročila cenilca gradbene stroke 2021 v delu glede ovrednotenosti lokacije ocenjevanih nepremičnin neutemeljeni.
Za sodbo presenečenja ne gre takrat, ko je stranka presenečena zato, ker je sodišče odločilo drugače kot je sama dejansko pričakovala oziroma je sodišče svojo odločitev oprlo na presojo, s katero se stranka ne strinja. Sodba presenečenja je izraz kršitve pravice do izjave, ko sodišče ne razkrije svojega pravnega stališča in strankam s tem ne da možnosti, da se glede tega izjavijo tj. navajajo dejstva, ki so pomembna za to drugačno pravno podlago.
Izjava o prerekanju prijavljene terjatve vsebuje tudi izjavo o prerekanju ločitvene pravice, s katero je zavarovana ta terjatev. Pritožnik zato v pritožbi neutemeljeno trdi prav nasprotno, da ker je upravitelj priznal ločitveno pravico, je s tem terjatev dejansko priznal in da ni jasno, kako lahko sodišče zaključi, da je terjatev prerekana. Takemu sklepanju, ki ga ponuja pritožba, pritožbeno sodišče ne more pritrditi tudi iz razloga osnovnega razmerja med terjatvijo in ločitveno pravico, saj je ločitvena pravica akcesorna prijavljeni denarni terjatvi in ne obratno. Če ni terjatve, ki naj bi bila zavarovana z ločitveno pravico, potem je ločitvena pravica, ki varuje terjatev, ki je ni, brez vsakega učinka, kakor je brez učnika zato tudi njeno priznanje.
Predložene dokazne listine so le dokaz za ugotavljanje resničnosti dejstev, ki bi jih morala tožena stranka že pred tem navajati. Pritožbena navedba, da je tožena stranka v spis vložila veliko število dokumentov (več kot 330 dokaznih listin) je sicer pravilna, vendar dokazne listine (in tudi drugi dokazni predlogi) v postopku niso dovolj, predhodno je potrebno dejstva zatrjevati.
Račun (faktura) je enostranska računovodska listina, ki predstavlja obračun opravljene dobave blaga ali storitev in zahtevek za plačilo, ki ga dobavitelj izda kupcu, služi pa tudi izkazovanju obračunanega davka na dodano vrednost (DDV), kadar je davčni zavezanec plačnik za DDV za izvedeno transakcijo in za izkazovanje pravice do odbitka DDV.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b, 7, 7/1, 7/1-1c, 8, 58, 58/1.. ZPIZ-2 člen 2, 2/2, 8, 8/2, 198, 198/1, 200, 200/2.. ZDR-1 člen 200, 200/1, 200/2.
spor o pristojnosti - delovni spor - plačilo prispevkov
Tožnik kot delavec od svojega delodajalca (tožene stranke) zahteva, da izpolni obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja (vključitev v poklicno zavarovanje ter plačilo prispevkov). Gre torej za individualni delovni spor po točki b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, za katerega odločanje je stvarno pristojno delovno sodišče.
Zagovornica v pritožbi sicer pravilno ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov za utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, ki se ga očita pod 3. točko obtožnice, vendar to za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa ni relevantno. Iz opisa dejanja pod 3. točko obtožnice ne izhaja, da bi pri tem dejanju sodeloval tudi obdolženi B., zaradi česar povzemanje dokazov, ki potrjujejo utemeljen sum storitve dejanja opisanega pod 3. točko obtožnice pri podaljšanju pripora zoper obdolženega B. ni potrebno.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232, 232/1.. ZPP člen 286b.
začasna nezmožnost za delo - izvedensko mnenje - samostojni podjetnik - pravočasno grajanje kršitev
Bistveno za odločitev v sporni zadevi je, kakšne zdravstvene težave so podane pri tožniku in nadalje kakšnim obremenitvam je izpostavljen pri opravljanju svojega dela.
Kot izhaja iz prepričljivega izvedenskega mnenja, tožnik ni zmožen opravljati težka fizična dela v gradbeništvu. Zmožen pa je po 8 ur dnevno opravljati lažja dela. Tudi tožnik sam je izvedenki ob osebnem pregledu povedal, da opravlja le fizično lažja dela. Da opravlja le lažja fizična dela je navedel tudi ob rednem sistematskem pregledu leta 2019 svojemu pooblaščenemu zdravniku in ob tem dobil pozitivno spričevalo.
ugovor zoper sklep o izvršbi - sodna taksa kot procesna predpostavka - domneva umika ugovora
Rok za plačilo sodne takse se je iztekel dne 22. 11. 2021 (ponedeljek). Ker je bilo s pritožbeno izpostavljenim sklepom z dne 26. 11. 2021 odločeno o dolžnikovem predlogu za taksno oprostitev, vloženem dne 23. 11. 2021, se navedeni sklep na dolžnost plačila sodne takse za ugovor ne more nanašati, saj glede na dikcijo prvega odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) predlog z dne 23. 11. 2021 na dolžnost plačila sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi ne more vplivati, ker je bil vložen po izteku roka za njeno plačilo.
OZ člen 239, 239/2, 633, 633/1, 637, 637/1, 639, 639/3. ZPP člen 7, 207, 207/2, 212, 339, 339/2, 339/2-8.
podjemna pogodba - pravica zahtevati odpravo napak - znižanje plačila - pobotni ugovor - trditveno in dokazno breme - obvestilo o napakah - substancirani ugovori - škoda zaradi zamude z izpolnitvijo - vzročna zveza
Sodišče pomanjkljive trditvene podlage ne more nadomestiti z izvedbo dokazov ali tako, da samo v dokaznih listinah išče pravno relevantna dejstva za potrditev ugovorov pravdnih strank. Zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka zatrjevanih napak ni konkretizirala niti v tolikšni meri, da bi bil jasen vsaj obseg in mesto nastanka na objektu.
Ni mogoče ugotoviti ali je škoda, ki jo tožena stranka uveljavlja v pobot, res nastala kot posledica zatrjevane zamude tožeče stranke, ki je bila le ena od več podizvajalcev na objektu. Pri pogodbeni odškodninski odgovornosti morajo biti kumulativno podani vsi elementi odškodninskega delikta tj. kršitev pogodbene obveznosti, nastanke škode, krivda in vzročna zveza med kršitvijo pogodbene obveznosti in nastalo škodo. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni podala zadostnih relevantnih dejstev o vzročni zvezi med zatrjevano zamudo tožeče stranke in škodo, ki jo tožena stranka uveljavlja v pobot, je s tem že na tej podlagi pobotni ugovor pravilno zavrnilo.